Vizija urbanistične ureditve jugozahodnega obrobja mesta Maribor Author(s): Janez KUŠAR Source: Urbani Izziv, No. 15, REGIONALNO PLANIRANJE (april 1991 / April 1991), pp. 74- 77 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179825 Accessed: 03-10-2018 08:03 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:03:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms ÇSC]Ê33 št. 15/1991 grajenega tkiva in programa v območju z njegovo vlogo v strukturi mestne slike. Menimo, da bodo nova spoznanja, ki so se porodila med iz- dclavo projekta, najmanj zadostcn razlog za ponovni razmislek o umes- nosti izhodišč, usmeritev in orne- jitev programskih zasnov in posebnih strokovnih podlag, ki v obliki, posredovani izdelova- lcem variantnih rcšitev, niso pri- merna osnova za uspešno načrtovanje sprememb v sestavi mestne podobě. Ilka Cerpcs, dipl. inž. arh. Izdelano na Urbanističncm inštitutu Republike Slovenije maja 1990 Nosilec naloge: Mladěn Treppo, dipi, inž. arh. Avtorja: Ilka Čerpcs, dipi, inž. arh., Vladimir Krajcar, dipl. inž. arh. Sodelavca: Andrej Vitek, dipi, inž. mat., Jožc Miklič, geometer. TLORISI ETAŽ. AKSONOMETRIJA M 1=500 Janez KUŠAR Vizijaíirbanis- tične ureditve jugozahodnega obrobja mesta Maribor Zapis je strnjen prikaz diplomskega dela z naslovom Urbanistična uredi- tev jugozahodnega obrobja mesta Maribora, ki je nastalo na ljubljanski Soli za arhitekturo v letošnjem letu. Diplòma se ukvarja s problemom mestne rasti omenjenega območja. Odgovarja na predvideni ekonom- ski razvoj in dvig družbene ravni - standarda, izobrazbe ... v prihodnjih letih. Obravnava stalno temo stano- vanja / bivanja; posebno pozornost posveča iskanju primemega "mesta" domovanja za vedno večje število starejših občanov in za mladé družině izobražencev. Dělo je s pretanjenim občutkom in z obilico strokovnih napotil usmerjal Vladimir-Braco Mušič. Maribor je nastal na križišču d veh po- membnih prometnih poti; severno- južne, ki poteka od Srednjcga Podo- navja k Jadranskemu morju in vzhod- no-zahodne, ki ix)teka vzdolž reke Dravé. Z razvojem prometa se je vi- talen pomen Dravé za mesto počasi izgubljal. Izgraditev Južne in kasneje Koroške železnice pomeni za mesto ob Dravi začetek industrializacje, ki je dala mestu nov obris, značaj in vsebino. Mesto se je Siřilo od prvot- nega jedra, znotraj srednjeveškega ob- zidja, čez Dravo na jug, proti Pohorju in še razpostrlo proti jugovzhodu, na proste površine Dravskega polja. V novejšem povojnem času mesto in- tenzivno raste. Potrebe mesta niso usklajene z danostmi prostora. Ne- vešče upravljanje s prostorom se kaže v neučinkoviti stanovanjski gradnji, nesmotrni izrabi prostora, napačni 74 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:03:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Predstavitve št. 15/1991 urbanistični oprcdelitvi posamcznih predelov, nepregledncm urbancm tkivu ... Potřebo po dolgoročnejšem in cclo- vitejšem pristopu h gradnji novih stanovanjskih predelov zapolnjuje Projekt Maribor-jug (PMJ) iz 1. 1976, ki gaje izdelal Urbanistični inštitut iz Ljubljane. PMJ široko, celovito in daljnovidno rešuje prometne, stano- vanjsko-bivalne in druge problème mesta, območju desnega brega Dravé pa daje čitljivo podobo. Konec osemdesetih let mesto zastav- lja nove probleme ... Predlog urecHtve: Pekrska gorca Pekrska gorca kot glavni motiv v pros- toru in zelen pas kot meja mesta sta dejavnika, ki v mnogočem določata urbanislično - arhitekturno ureditev jugozahodnega dela mesta. Naravni osamelec Pekrska gorca, ki je z ze- lenim, pogozdenim pasom povezan z vznožjem Pohorja, ustvarja in naka- zuje naravno oviro v razvoju jugo- zahodnega dela mesta. S pogozditvijo prostora med Pekrsko gorco in zelen- jem ob Dravi se poveze gozdnato Pohorje na jugu z naravnim zaledjem Kozjaka in obronkov Slovenskih goric na severu. Ustvarjen je konti- nuiran zelen pas, meja in filter mesta proti zahodnim vetrovom onesna- ženega zraka Továrně dušika Ruše. Prepreči se urbanizacija kmetijskih poviíin in se zavaruje specifičen náčin življenja starih vaških jeder Pekre in Limbuš. Prometna ureditev Osnovna prometna mrcža Projekta Maribor-jug (PMJ) deli mestni pros- tor na pravokotne prometne otoke s stranicami, dolgimi 600-1000 m. Pri zasnovi prometne ureditve nadaljuje- mo osnovno misel PMJ. Zaradi pri- 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:03:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 15/1991 lagoditve specifičnim naravnim raz- meram prostora se pravokotna mreža pri Limbušu zaključi v obliko trikot- nika. Program Zaradi dobre prometne lege, narav- nega okolja in prostih površin za parkirišča so med zelen pas in cesto, ki je usmerjena na Pekrsko gorco, lo- cirane storitvene dejavnosti: inštituti, informacijski center itd. Podaljšek Ceste proletarskih brigád v odmerjeni razdalji ovije Pekrsko gor- co.Nastale površíne, ki ležijo okrog nje, so namenjene rekreaciji. S pre- moščanjem Dravé pri Mariborskem otoku se za pešca povežejo naravne in ustvarjene atrakcije severnega dela mesta z južnim (Hipodrom, Koblarjev zaliv, Mariborski otok, morebitno igrišče za golf pri Račjem dvoru, rckreacijski center Pekrskc gorce in Poliorja). Stanovanjski predel z nizko, gosto gradnjo in srednjo gostoto se locira znotraj novega prometnega otoka. Ima značaj vrtnega mesta oziroma primestja. Urbanistično-arhitekturno oblikovanje odreja specifika vrtnega mesta na robu mesta, ki ga opredel- jujejo: - kvantitativno velik delež naravnega nasproti urbanemu, - naravne mikró in makro vedute, - prehodi med naravnim in urbanim. Podobni zapisi prostora se odčitavajo v neposredni bližini novega nasclja. Morfologijo dveh jezikov urbane zazidave tvorijo agregati individual- nih stanovanjskih hiš. Imajo obliko zanke, ki je s pecljem priključena na cestni sistcm mesta. Náčin pozidave tvoři jasne mcje med pozidanim in naravnim, ustvarja zálive narave v ur- bano tkivo - in obratno: urbano sega v naravno. Intenzívni přeplet naravnega in urbanega predstavlja pomnij ivo sliko. Zaradi premajhne lastne stanovanjske substance je naselje z vrtcem in os- novno šolo vezano na PMJ. PMJ na križišču Šercerjeve ceste (podaljšek Koroškega mosta) in Ceste proletar- skih brigád oblikuje velik center s trgovskimi, kulturními, Solskimi in drugimi dcjavnostmi. Os Prometni tokovi v naselju so razpeti na osi, ki povezuje dve gravitacijski območji - center PMJ in družbeni cen- ter naselja. Center PMJ je povezan s Cesto proletarskih brigád, parkom, ki se izteka na Pekrsko gorco, in s peš- potjo z novim stanovanjskim nase- PGORCA 76 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:03:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Predstavitve Odmevi št. 15/1991 Ijem. Sosedstva in druge elemente nasel ja veze in povezuje glavna pešpot - os naselja. Na jugu jo zaslanja in določa Pekrska gorca z vrhom majhne baročne cerkve in greben Pohorja, katerega vrh označuje tele- komunikaeijski stolp. V nasprotni smeri se izteče v družbeni center in virtualno poteka naprej čez Dravo, Koblarjev zaliv in Hipodrom v vas Vinarje, ki leži pod naravnim sedlom obronkov Slovenskih goric. Na isti osi sooča člověka (družbeni center) in naravo (Pekrska gorca). Os je nosileć doživljajskega in orientacijskega sistema naselja in bližnje okolice. Njena čvrsta struk- tura uvaja red v amorfno pred- mestno pozidavo. Pešpot vsebuje mnoge zelene elemente. Zanjo je zna- čilnaparkovna ureditev. Sestavljajo jo različni pomenski sklopi: - avtobusna postaja mestnega jav- nega prometa na Eijavčevi cesti ob družbenem centru (povezava naselja s centrom in ostalimi deli mesta); - polkrožno zajemajoč, predrt in us- merjen družbeni center z vso potrebno ponudbo lokalnega zna- čaja; - urejen park (opuščeno pokopa- lišče), ki se na severu štika z Amirnim, prisojnim delom druž- benega centra; park na južnem del u formira ustje; tu Pekrska gorca zakrije greben Pohorja; prostor je tlakovan in z urbanističnimi elementi posebej označen in poudarjen; - južna postaja mestnega avtobusne- ga prometa. Pot se nadaljuje na Pekrsko gorco, skozi park do centra PMJ ali po zele- nem pasu do vznožja Pohorja. Sosedstvo Sosedstvo in celotno naselje pazljiyo odmerja azmerja med javnim, poljav- nim, polzase nim in zasebnim. Na- selje je razdeljeno na šest manjših enot - sosedstev, ki jih med seboj loči drevored. Oblikovano je tako, da nudi čim svobodnejšo izbiro poti, dostopov in povczav do sosednjih sosedstev, večjih prometnih poti in vitalnejših predelov sosedstva in naselja . Na- vznoter se sosedstva pretežno opira- jo/odpirajo na glavno pešpot - os. Navzven se vežejo v obliki peclja na obodno prometno cesto naselja, ki je v sklopu primarno - sekundarne cesine mreže mesta. Avtomobilski promet je v sosedstvu omejen. Sosedstvo je prometno samostoj- na, zaključena in zaprta enota. Površine, ki so namenjene avtomo- bilu, so obenem peščeve površine. Parkirni prostori so razporejcni na vstopih ali/in v notranjosti sosedstva. Napotila za preostali jugozahodni del mesta Prostor zahodno od zelenega pasu do Graške ceste se urbanizira mestno in radialno na Pekrsko gorco. Naravni trikotni pas med naseljem Pekre - Limbuš, Graško cesto in vpad nico se trajno zaščiti. Trasira se cesta, alternativna vpad- nica, ki se pri Limbušu odcepi od glavne vpadnice in se usmeri na Pekrsko gorco. Poteka skozi za- ščiteno, zeleno območje, prečka Graško cesto in vstopa v mestno urbaniziran predel zahodnega pre- dela Pekrske gorce. Na konců se priključi na cesto, ki obkroža Pekrsko gorco. Janez Kušar, dipi, ini arhM Maribor . Franc J. ZAKR AJŠEK Samoodmev na Predloge ob spremembi sis- tema urejan ja prostora V Urbanem izzivu ter že prej v IB - reviji zaplaniranje (št.3-4, 1990) sem objavil Zápise ob preobrazbi sistema planiranja in urejanja prostora. Skušajmo na tem mestu odgovoriti na nekatera vprašanja, ki so se zastavljala v razpravah o omenjenih zapisih. Uveljavljanje novega prav- nega sistema v Sloveniji Menimo, da je potrebno pri uvajanju nove zakonodaje na določenem po- dročju, med drugim tudi na področju urejanja prostora, uporabiti naslednje osnovne principe: - Nova zakonodaja namesto spre- memb in dopolnitev. Glede na spremenjene temelje političnega in ekonomskega sistema se v sploš- nem ni mogoče zadovoljiti le s spremembami in dopolnitvami po- sameznih sedaj veljavnih zakonov na določenem področju. - Začetna verzija novega pravnega sistema na določenem področju mo- ra biti relativno preprosta a kar se da celovita. Mehanizmov novega sis- tema naj bo malo in naj bodo kar najbolj preprosti, po drugi strani pa jasni in takšni, da je omogočeno "nedvoumno" ódločanje v posa- meznih primerih. - Uveljavljanje celotnega novega pravnega sistema v Sloveniji bo tra- jalo 5-10 let. Po sprejetju začetnih verzij novega sistema na posamez- nih področjih bo přišlo do vsebin- skega usklajevanja med posa- meznimi področji, usklajevanja s sprejetimi mednarodnimi spora- zumi, vsebinskega detajliranja in 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:03:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms