n's»**na v jrofovInL
Leto XIV., štev. 26
bpravništvo: Ljubljana. K.natljeva ulica 5. - i eleton št 3122. 3123, 3124 3125 3126
Inseratii' oddelek: Ljubljana. Selen-burgova oL 3. - TeL 3492 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 — Teleton št 2455.
Podružnica Celie: Kocenova ulica št 2 — Teleton št 190
Račun' pn pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11 842 Praaa čislo 78.180. \.V-en 5t l(V> ?41
Vlada Adolfa Hitlerja
Presenetljivo kratkotrajna je bila nemška vladna kriza. Trajala ni niti polnih 48 ur, čeprav se je ob njenem izbruhu v soboto zdel položaj zapleten, da je bilo treba računati z daljšim razčiščevanjem. To sodbo je potrjevala tudi okolnost, da državni predsednik Kin-denburg ni nikomur poveril mandata za sestavo nove vlade, marveč je svojemu zaupniku Papenu naročil, naj sondira šele teren pri političnih strankah. Res so nekateri listi že v poročilih o Schlei-cherjevem padcu napovedovali, da je za kulisami stvar že dogovorjena in urejena, a vendar je tako hitra rešitev krize vzbudila presenečenje in senzacijo ne le v Nemčiji sami, marveč tudi po vsej Evropi.
Še večjo senzacijo in večje presenečenje pa je izzval način, kako je bila vladna kriza rešena. Hitlerjevo imenovanje za kancelarja in imenovanje njegovih najožjih zaupnikov na najvažnejša politična mesta pomeni na videz prelom z dosedanjimi političnimi smernicami maršala Hindenburga, ki je doslej vedno zatrjeval, da ljudem Hitlerjevega kova noče in ne more izročiti državne oblasti. Vsekakor pa pomeni Hitlerjeva vlada pričetek nove etape v nemški politiki, nad vse važne etape za Nemčijo samo in v enaki meri za ves svet. Bolj kakor katerakoli dosedaj, je a rešitev nemške krize eminentno mednarodnega pomena.
Po dogodkih zadnjih dveh dni ne more biti dvoma, da kancelar Schleicher ni odstopil, marveč da je bil kratkoma-o odpuščen. Famozni Herrenklub, ki predstavlja politično reprezentanco ve-ikega nemškega kapitala in zlasti fev-ialcega velepo-sestva in ki ima v Nem-iji po svojem vplivu na starega Hindenburga že nad leto dni glavno besedo, je obsodil Schleichnrja na padec in Hindenhurg je njegovo sodbo izvršil. Papenove volitve in nadaljnji razvoj dogodkov, zaključen s padcem Papenove vlade, so gospodom iz Herrenkluba pokazale, da razmere v Nemčiji vendar še niso tako daleč dozorele, da bi lahko sami vladali. Zato so zastavili vso svojo veliko diplomatsko in politično rutino ter ves svoi mogočni gospodarski in družabni vpliv, da bi se sporazumeli s Hitlerjem. Kljub ogromnim nasprot-stvom gospodarskega in socialnega značaja so ta cilj dosegli, v veliki meri po zaslugi spretnih posredovalcev, zlasti Papena samega, voditelja fevdalnih na-cionalcev Hugenberga in komandanta močne stahlhelmovske organizacije Sel-dte.ja. ki so sedaj tudi vsi trije člani nove vlade.
Sporazum fevdalcev in hitlerjevcev je značil konec Schleicherjevega režima. General Schleicher je užival sloves izredno sposobnega vojaka in spretnega nolrika. ko je prevzel predsedstvo nem-P Ve vlade. Sedaj ob odhodu mu je ostala le še vojaška avreola, politično repu-. acijo pa si je zapravil. Kot kancelar ni bil kos silnim političnim nalogam, ki jih je ta položaj zahteval od njega, še manj pa zakulisnim političnim intrigam, ki -o se 7 vso silo obrnile zoper njega. Nakopa! si je nasprotstvo fevdalcev že t ."koj v začetku, ko je skušal v držav-li politiki kreniti na svoja pota, ki ri-' Ha vedno pota Herrenkluba. Nemo-,:>'' pa je pri teh gospodih postal v zad-
;\ tednih, ker ni znal ali ni hotel pre-■ 'ti razkritij o škandaloznih korup-
. -kih aferah, ki so se dogajale pri raz-kdjevanju ogromnih vsot., od države izsiljenih za podporo zadolženih pruskih veleposestnikov. To dejstvo je vsekakor pospešilo njegov padec in ga tudi po-pc' - iorna izločilo iz novega režima.
Imenovanje Hitlerjeve vlade, oprte na politično in gospodarsko najbolj reakcionarno desnico, pa je samo po sebi tako velik dogodek, da stopajo popolnoma v ozadje vzroki, ki so do nje dovodi i, in vse še tako zanimive podrobnosti o razpletu krize. Pozornost je obrnjena zdaj le še na to, kaj pride. Res je treba počakati, da se pokaže, ali bo Adolf Hitler na odgovornem mestu dr-žavega kancelarja ostal isti Adolf Hitler, ki je kot cpozicionalec postavljal svet na glavo. Svoje ekutremne gospodarske in socialne načrte je brez dvoma že »pravil v ropotarnico, saj bi drugače z njim r.e sedli za vladno mizo Hu-genberg, Papen, Crossigk in kakor se že imenujejo ti zastopniki velekapita-la in veleposestva. Zato pa se proletar-ci iz Hitlerjevega tabora z grofi in baroni iz Hugenbergove družbe tem bolj strinjajo v političnih nazorih in političnih načrtih. Oboji so proti parlamentarizmu in demokraciji, ti in oni so zagovorniki železne pesti v notranji in zunanji politiki. Ker se v gospodarskem in socialnem pogledu zaradi prevelikih nasprotij Hitlerjeva vlada ne bo mogla učinkovito uveljaviti, je naravno, da bo težišče svojega dela prenesla na politiko v ožiem smislu.
Udejstvovanie novega režima v notranji politiki lahko povzroči v Nemčiji n sodne zapletliaie in silne viharje. Vendar pa je za svet neprimerno večje važnosti, kako bo Hitlerjeva vlada nasto-
Ljubljana, torek 31. januarja 1933
Cena Din 2.—
Naročnina	mesečno L)ID 25.—
Za inozemstvo Din 40 —
Uredn-štvo: Ljubljana. Knat!«eva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka ul'ca 11 Telefon 5t 2440
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Ogia-si po tanfu
Hitler - državni kancelar Nemčije
Prezldialna vlada harzburške fronte: Hitler-Hugenberg-Papen - Schleicher popolnoma izigran - Napori nove vlade, da si pridobi večino v parlamentu
Berlin, 30. januarja AA. Predsednik republike Hindenburg je imenoval Adol-fa Hitlerja za državnega kancelarja. Nova nemška vlada je sestavljena ta-ko-le:
državni kancelar: Hitler, državni p od kancelar in pruski komisar : Papen,
notranje zadeve: F r i c k , gospodarstvo, prehrana in kmetijstvo: Hugenberg,
finance: S c h w e r i n - Crossigk, delo: Seldte, zunanje zadeve: N e u r a t h , vojska: general Blomberg, pošta in promet: Els-Rubenach, minister brez portfelja (za civilno letalstvo in dela v pruski vladi): G o e -
r 1 n S-	„ .
skrb za brezposelne: Gerecke.
Hitlerjeva vlada ima predsedniški
značaj.
Opoldne so novi ministri prisegli na ustavo, ob 17. pa je imela nova vlada svoio prvo sejo.
*
Imenovanje Hitlerjeve vlade je za-kl i učil o . ažno obdobje v notranji politiki Nemčije. 2e od lanske pomladi je bilo pereče vprašanje narodmo-sociali-stičnega sodelovanja v vladi, ki ^ se je p o ia vil o ob vsaki vladni krizi, 'ad-nje vlade Briinin^a, Paoena in Schleicherja so pade, ker tega vprašanja niso znale rešiti. Nova vlada odgovarja načel orni tako z varne harzburške fronte. Tako Hitler kakor Hugeribeis in Seldte, ki imajo v novi vladi važne resore, so sodelovali pri osnovanju nacionalne fronte v Haraboirgu. Imenovanje za državnega kancelarja je za Hitlerja osebno velika pridobitev. Ta uspeh sedai nekako opravičuje njegovo dosedanjo taktiko odklanjanja vlade, v kateri ne bi bil državni kancelar; v zad-niem hipu pa je mora! pod pritiskom nacionalističnih krogov in Hindeburga vendarle odnehati v vnrašanjai pruskega komisariiata. Navzlic temu pa je njegov vpliv zagotovljen tuda v največji nemški pokrajini, in sicer z imenovanjem Gorinera za interimističnega-notraniega ministra na Pruskem.
Velik osebni uspeh je dosegel tudi Papen, ki je pravi tvorec nove nemške vlade. Po sestanku s Hitlerjem v Kol-nu je Papen izrabil vse sile, da vrže generala Schleicherja.	si je ohra-
nil zaupanje predsednika Hindemburga do današnja dne. kar je tudi glavni razlog njegovega Cf°dar,?p""' uspeha.
Hitler snubi centrum
Nova vlada ima po Papenovi zamisli močno nacionalistično ozadje. Za sedaj še ne razpolaga z zadostno parlamentarno večiino. vendar Da poročajo, da ie Hitler že stoml v stilke z zastopniki katoliške-- centra in z nemško ljudsko stranko. Gre mu za to. da pridobi centrum za svojo vlado vsai «n-direktno. Stališče centroma v parlamentu namram Hitlerju bo odločenega pomena. Prvi vtisi v tei stranki napram novi vladi niso za HHleria posebno ugodni. Zatrjujejo, da bodo centru ponudil nesor za pravosodje. Ce bo centrum sprejel to rešitev, se bo vlada lahko opirala na precejšnjo večino v parlamentu, ker bo razpolagala s 337 glasovi izmed 5S4. Ce pa zavzame centrum negativno stališče in ne prevzame vloge lojalne opozicije, bo imela vlada v parlamentu manjšino in bo morala najti drug izhod.
Ogorčenje socialistov
Vest o imenovanju Adolfa Hitlerja za državnega kancelarja se je s silno brzino razširila po vsem mestu. Redakcije so bile naravnost oblegane od občinstva in telefonskih vprašanj. Ljudje so zahtevali potrditev in novih informacij glede vlade. Po prvem izne-naden.ru so se pojavile na oknih zastave s kljiukastim križem. Na Wi.l-helmjstrasse se je pričela zbirati množica ljudi, ki je hotela sproti zasledovati razvoj dogodkov, do večjih incidentov pa ni prišlo.
Imenovanje Hitlerjeve vlade je široko nemško javnost zelo presenetilo in napravilo dokaj mnčen vtis. S posebnim ogorčenjem so sprejeli novo vlado socialni demokrati. Vodstvo stranke se je takoj sestalo k seji. da zavzame svoje stališče. Sociahii demokrati ne prikrivajo, da smatrajo to za državni prevrat in nanoveduieio. bodo za-
pala na mednarodnem poprišču. Že obe njeni prednici, Papenova in Schleicher-jeva vlada, sta lok napeli do skrajnosti. Zato je razumljivo, da vzbuja imenovanje Hitlerjeve vlade po Evropi veliko vznemirjenje- ki je le malo omiljeno s tem, da je ostal tudi v njej zunanji minister baron Neurath.
počeli najostrejšo borbo proti Hitlerju in njegovemu legaliziranemu režimu. Po še nepotrjenih vesteh so sociakio-demakratski delavski sindikati že sklicati kooferenco. na kateri bodo sklepali c proglasitvi wlošne stavke v znak protesta proti imenovanju Hitlerja za državneg- kancelarja.
Socialno demokratski listi objavljajo korespondenco med Hitlerjem in Hin-denburgovim državnim tajnikom dr. Meisnerjem z dne 13. avgusta 1932, pri čemer poudarjajo zlasti naslednjo ugotovitev v odgovoru Hitlerju:
»Državni predsednik bt se moral bati, da bi se predsedniška vlada, ld bi jo vodili vi, razvila pod silo razmer v diktaturo stranke z vsemi posledicami za izredno poostritev nasprotstev v nemškem narodu. Tega jMtjava državni predsednik pred prisego in pred svojo vestjo ne bi mogel zagovarjati.«
Nadalje je zbudila veliko pozornost grožnja socialno demokratskega glasila »Vorwarts«, ki se glasi:
»Če bi hotela ta manjšinska vlada, ki je, kakor znano, zoper ustavo, poizkusiti, da ostane na svojem mestu brez pristanka državnega zbora, bi nastal položaj, ki bi zahteval od delovnega nemškega naroda tudi zadnje in skrajne sile.«
Sklicanje državnega zbora
Berlin, 30. januarja, g. Nova državna vlada polaga posebno važnost na to, da stopi čim prej pred državni zbor, kakor sta popoldne izjavila narodno - socialistična ministra Gor'ng in dr. Frick, ki sta že v novi funkciji prišla v seniorski 9vet. Razen lega sta izjavila, da soglašata e sklepom senior-skega sveta, nai se sestane državni zbor k plenarni seji najkasneje v torek 7. februarja. Po vsem tem se zd', da bo skušala Hitlerjeva vlada nastopati kot parlamentarna. Doslej je ta vlada še manjšinska in so prav zato pričeta pogajania s oentrumom še posebno važna- f*e se posreči pridobiti centrum, bodo glasovali ? vlado hidi nemška ljudska stranka, bavarska ljudska stranka in krščanski socialisti. s čimer bi dobila v državnem zboru sigurno večino. Pritisk nn centrum ie v tem pogledu očividno precej močan. Za sedai operirajo z grožnjo, da bo vlada, če ho odpovedal parlament, uvedla zasilno stanje v drža>i. in ugotavljajo, da bo odgovornost za to r>arPa na centrum. ki bi s svojim postopanjem lahko preprečil takšen korak. Hitler je centru mu ponudil enega ali dva portfelja. če hoče sodelovati ali pa vsaj tolerirati novo vlado. Vse oa kaže, da hoče Hitler za vsako ceno ravnati r>o parlamentarnih običajih. Zadnje volitv~, upor v lastnem taboru in razcepitev narodnih socialistov v vseh krajih države, so pokazali. da ie začel narodno - socialistični val polagoma pojemati. Tud; krogi izven delničarskega bloka so izrazili bojazen. da bi pojemanje narodno - socialističnega vala lnhko povzročilo nenadno ojnčenie levica. Zdi se. da so orav t' krogi priporočili državnemu predsedniku, naj da narodnim socialistom krmilo v roke. H'tler sam je im»! pri tem* zadnio priložnost, da se je povzpel do oblasti, vendar ie sprva nostavlinl, kakor se ie izvedelo naknadno, porvolnoma nPsprejpmliivp pogoi°. in sicer m<*d drugim zagotovitev, da ga n«5 bo mogoče odstaviti ter ve? va?nih resorov. med niimi tud- vojno ministrstvo Tpga cilja Hitler ni dosegel, v-pndar si je izbarnntal orpppj visoko odktto-nino- Voinpga nvnistrsfva sicer ni dobil, toda s prusko policik) bo odslpi raznolagal Goring, ki jo bo lahko tndi kakorkoli spojil 7. narodno - socialističnimi napadalnimi oddelki.
Spdai je nastalo vnrašame ali se bodo narodni socialisti dr/ali prippgp na we;mar-sko ustavo. O Findenbunni 'p znano, da bi vsako kršilpv ustav° odklonil. Vsak sunek v t^j smpri bi za.de! na odnor TT:ndpnburga. vsak boj proti ustavi na bi bil boi zoppr Hindpnburfa. Za primer, da bi centrum vstopil v vlado, mn ?p pridržano pravo"=ort-no min;Ktr«tvn. Za wdaj smatrajo nolitirni krogi, da centrum .tpga ne bo storil, vendar pa bo nnjhrž toWiral vlado. bo izvedel za pogo;e. rod katerimi »e Hitler rtre-vzpi kanepinrstvo.
Baklfa^a hltlerievcev
Nocoj so narodno - socialistične naoadalne organizac ie iz Berlina in Brandenburške skupno 9 >StahlhelmomT prirMilo veliko bakla do. Sprevod ie korakal od Tiergarte-na pr°d palačo državnega kancelarja. kjer eo mu eriredili velike ovacijp.
Odimev v Nemčiji
Berlin. 30. januarja. AA. Listi priobču-jeio obširna poročila o c!»in«i«:niih dramatičnih dogodkih in j^h t-o'mač;jo po svoji strankarski pripadnosti.
»Deutsche Ali1gpme;ne Zeitung« pozdravlja novo vlado 'n veruje, d^ bodo voditelji na-'večie nemške st^ankp zcNi nokaznli. knj znajo. Levičarski listi fe n.ideiajo. da bo Hkidenbuirr; varoval ustavo navzVc tc^iu. da so v vladi možije. ki zagovarjali H-m. gačna načela. Kom on-V t,i ono gladilo «D;e Welt Abend« pa ki 'če dplavce na skupno f-onto.
Zelo važna je iijava. ki jo ie nocoj dal novinarjem novoimeno^'an' drža-vni notranji minister član na-cionabio-soc.Talip4,5?-ne stranke Frick Po n's*ov? »rtivi se bo-fo	ra\f~ati strogo r"! d^loJb!*!1 'ihta-
ve in n;tl na-Vnfln} pp	r>"> T*7nlist
mnn^irn«" otrankn ali ni ^^dobn? na-ši^e ukrepe. Prav tako jc odklonil govorice,
češ da bo nova vlada uvrstila nacionalno sociaJistične napadalne oddelke med sedanjo policijo, in da bo državno policijo pre-osnovak na drugi podlagi. Vlada celo ne bo predlagala niti tisrtih ustavnih reform, ki ji"h je imei v mislih bivši kance'-'r Papen.
Mnenje inozemstva
Pariz, 30. jan. s. Za imenovanje Hitlerja za državnga kancelarja se je izvedelo tukaj v prvih popoldanskih urah. Vest so v splošnem sprejeli mirno. Borza je reagirala nanjo z ostro baisse. Obveznice Youngo-vega posojila so spočetka padle za 18 točk.
Ženeva, 30. jan. s. Imenovanje Hitlerja za državnega kancelarja in potek političnih dogodkov v Nemčiji spremljajo v krogih Društva narodov z .živahnim zanimanjem. V splošnem menijo, da vladna izprememba na zunanjo politiko Nemčije ne bo imela odločilnega vpliva, tem manj, ker bo ostal tudi v bodoče vodja zunanjega urada Neurath. V ostalem naglašajo, da je Hitlerjevo kancelarstvo posledica naravnega razvoja dogodkov, ker je bilo nemogoče, da bi močno narodno socialistično stranko še dalje odrivali z odgovornega mesta vladnega šefa. Vprašanje je samo. ali se bo dalo trajno ohraniti sodelovanje med Hitlerjem in Hugenbergom. Končno naglašajo, da so Hitlerjevi pooblaščenci že pred letom dni iz-javiLi v Ženevi, da Hitler ne misli pripraviti Nemčije do izstopa iz Društva narodov in da zahteva njegov tozadevni program samo popolno enakopravnost Nemčije na vseh področjih, ki spadajo v pristoi-nost Društva narodov.
Rim, 30. jan. s. Sestava desničarsko-radi-kalne vlade v Nemčiji na podlagi stare
harzburške fronte je učinkovala v tukajšnjih političnih krogih kot senzacija. »Gior-nale d'Italia« govori o zmagoslavju nove Nemčije, ki se je sedaj popolnoma ločiia od weimarskeg,a režima, kakor tudi od že davno preživelega vladnega sistema predvojne dobe. Kancelarstvo Hitlerja pomeni iztrebljenje komunizma in vseh državi sovražnih in prevratnih struj, ki so se razvile pod okriljem demokracije. Fašistični vzgled so sedaj posneli tudi v Nemčiji, ki je sedaj zopet prerojena Tej novi Nemčiji pošilja fašistična Italija prisrčen pozdrav. V skladu s pisanjem oficiozne<ja tiska ocenjujejo ta dalekoi»e2ni dogouek v Nemčiji tudi v političnih krogih. Predv.sem smatrajo, da je z novo državno vlado dana možnost za globlje zbližanje med Italijo ia Nemčijo, kar pa se bo dalo izvesti le v pogajanjih s Francijo s posredovanjem francoskega poslanika v Rimu. De Jouvenela.
Praga, 90. januarja, g. O imenovanju Hitlerja za državnega kanceiarja piše »Prager Presse« med drugim:
Narodno - socialistična revolucija se z imenovanjem Hitlerja za državnega kancelarja smatra lahko kot zaključena. Ta pokret ie često grozil in je ležal kot hudo breme na vsei Nemčiji. Že Briining ie bil svoječasno pripravljen spreieti zastopnike Hiti erieve stranke v svojo vlado. Ker e bil prepričan, da bi na ta način la.iko ukroti! te divie liudi. H't'er :e bil Mkiat v razvoju in zato nedostopen. Preizkušnje zadnjega časa so ga napravi'e skromnejšega. Ce ne bo noben drug izzval revolucije, bo Hitler zadnji, ki bo stopil na na-rikade.
Pogajanja Daladiera
Daladier ponuja socialistom pet portfeljev v svoji vladi, med njimi tudi podpredsednikovo mesto
Pariz. 30. januarja, č. Dosedanji vojni mi nister Edouard Daladier. ki je dobil mandat za sestavo nove vlade, se je danes sestal s Herriotom, Chautempsom. Caillauxem in drugimi politiki. Zastopniki socialistov bodo na njegov poziv za sodelovanje v novi koncentracijski vladi odgovorili šele zvečer po seji svoje parlamentarne frakcije. Ce zavrnejo Daladierjev poziv, pride v poštev še komb nacija s strankami sredine in radikalnimi socialisti, ki so Daladierju prepustili popolno svobodo in mu obljubili svojo podporo. Tudi Herriot mu je obljubil podporo pod pogojem, da bo novi kabinet predstavljal vlado kartela in če mu dajo kak gospodarski resor za protiutež zahtevam socialistov, če bi šli predaleč, kakor tudi stremiienjem levičarskega radikalske-ga kr la. Za finančnega ministra priha'ajo v poštev Caillaux. dosedanji minister za delo George Bonnet ter finančni jx>ročevalec v zbornici La Muret.
Za združitev levičarskih skupin
Dalnd;er ie davi spreiel poročpvak-a u-nanonih odborov obPh zbornic, nato na Georcesa Bonneta in prf<lsednika republikanskih socialistov Brandona. ki mu ie sporočil. da ie njegova skupina pozdravila poli-t ko združitve vsph demokratskih sil. Naio ie Daladier sprejel delegate radikalnih socialistov in Sfio Radikalnim socialistom ie izrazil žplio. da bi *e čim prej sestavMa vlada energičnp republikanske akcije s točnim programom, ki naj bi združil vse skupine levice v obeh zbornicah. Daladier ponuja soralistom sodelovanje v vladi, v kateri bi dobili pet rpsorov Kar se tiče finančnega programa, naj bi obveljali predlogi finančnih odboroov o izravnanju državnpga proračuna. Daladipr jp izrecno poudaril. <?a ne bi mogpl počakati šele na odločitev glavnega odbora socialistične stranke, zaradi česar bodo morali poslanci socialistično stranke spni! odločiti o svojem sodelovanju v novi vladi.
Po sestaniku z Daladierjem ie poslanec Renaudel izjavi!, da ponujajo socialistom celo predse-dmiš+vo v vladi. Socialistični poslanci so se sestali ob 15.. da sklenejo, ali nai nredlože Da'ad'erievo ponudbo narodnemu svetu stranke aH pa naj o tem od'oči izvršilni odbor, kakor ie bilo pri sestavi Boncourjeve vlade.
Daladier je trdno odločen, da že vsai do jutri ziutrai sestavi vlado, s socijalisti ali pa brez n iih.
Izjava Daladierja
! Daladier je izjavil novinarjem, da je ponudil socialistom pet listnic, med temi pod-predsedništvo vlade. Na druga vprašanja je odgovoril naslednje:
Notranje zunanje težkoče se kooičiio. Znano je. da jc bil v Berlinu Hitler imenovan za državnega kancelarja. Tega dejstva ne smemo prezreti. Trudim se. da sem napram dogodkom lojalen in da iih smatram za takšne, kakršni so. Zaupam v razsodnost iii modrost domovine, ki se ie izkopala že iz mmogo težiih položaiev. vendar pa cem mnenja da ne kaže izgubljati časa. Herriot mi ie obljubil podiporo v vsakem primeru in vsaki obliki. Podpiral me bo tudi Pau' Boncour.
Če b: socialisti ooiklonil-i njegovo ponudbo. bo Da'ad'er sestavi! č;sfo radikalno-soc;a!ictično vlado, v kater' h: Mi: Daladier. P/Miconr. I.evgues. Sarraut. Chau-temps. Qiieurlle. Demonzie. ki bi vsi obdr-
žali dosedanje resore. Finančno ministr-je namenjeno Bcnnetu. poročevalec finančnega odbora v senata Roy pa bi prevzel državni proračun. Herr:otu je namenjena prosveta. Painleve pa se bo umaknil iz zdravstvenih razlogov.
Finančni minister Cheron bo iutri predložil poslanski zbornici matematično dva-najstino za februar. Kaže. da bo zbornica sprejela dvanajstim) brez debate dopoldne, senat pa popoldne.
Socialisti za vstop v vlado
Pariz. 30. jan AA. Po dolgi popoldanski razpravi je socialistična parlamentarna skupina naposled s 64 glasovi proti 17 sklenila, da je v načelu za vstop v vlado, ne da bi odločitev o tem odložila na izvršiini odbor stranke. Obensm je sklenila poslati mandatarju Daladieru delegacijo, ki naj bi dobila od njega zagotovilo, da bo bodoča vladna politika inspirirana od načel, ki jih vsebuje lani meseca jisiija sprejeti socialistični program.
Konfinirani bivši voditelji nekdanje SLS
Beograd, 30. januarja. M. V zvezi s propagando proti obstoječemu redu io stanju v državi in ziasti z akcijo, ki se je razvila s tako zvanimi Koroščevimi punktacijarrrc. ki imajo izrazito proti-državni značaj, so bili gg. dr. Fran Kufovec, dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani in dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju, pozvani na odgovor in konfinirani, prvi v Foči. drugi v Bi--leči pri Dubrovniku in tretji v Ključu. Imenovani so bili v petek zjutraj odpremljeni na določena mesta.
V soboto zvečer je odpotoval iz Ljubljane g. dr. Anton Korošec, kateremu je vlada odredila kot stalno bivališče Vrnjačko banjo, znano zdravilišče in kopališče v Šumadiji.
Kakor čujemo. so bili te dni zaslišani tudi nekateri drugi voditelji bivše SLS, da se ugotovi, v kaki zvezi so s širjenjem tako zvanih punktacij. Zaslišani so zanikali vsako zvezo s tem programom. Pre-skava v tem Dravcu se še nadaljuje.
Demarsa An^iie v Rimu
Rim. 30. jan AA Poslanik Velike Britanije pri Kvirinalu ie danes napravil v zveri s h;rlerberško afero diplomatsko demar-šo t> palači Oiigi
London. 30 jan AA Uradno notriujejo, da so aneioški poslaniki v Rimu. na Dunaju in v Budimpešti intervenirali pri italijanski. avstrijski in madžarski vladi zaradi tihotapstva orož:a iz Italije proko Avstrije na Madžarsko Angleški poslaniki so i* dostavili zunanjVmo uradu v Londonu pojasnila. ki so iib prejeli
Beograd 30 'an M Po vesteh iz Ženeve, bo Mala antanta po dr. Benešu zahtevala, nai se Društvo narodov oficielno bavi s tihotapsko afero nrožia iz Italije preko Av-strije na Madžarsko Skupna demarša Francije in Aneliie v Budimpešti in na Duna"n ni rodila zadovoljivih nsnehor in smatrajo zaradi teea v ženevskih kresih za neobhodno potreb™, da zavzam« Društvo narodov v tej aferi odločno stališče.
Slovenske občine
proti separatizmu
Danes nadabujemo z objavo seznama slovenskih občili, ki so se po svojih občinskih odborih odločno postavile v bran proti blaz-nim predloeom separatističnih ounktacii. Pe;-~ mestnih in trških občin vidimo v nacionalni •fron-ti tudi oddaljene kmečke občine. a 1L._ in male. Slovensko ljudstvo na la način na novo izpričuje svojo neomajno voljo, da noče trpeti nikakega glodanja temeljev naše politične :n narodne svobode ter da noče imeti nič skupneta s punktaškkn, Slovencem m državi škodljivim separatizmom.
Tudi današnji seznam še ni popoln, ker še nismo rrioHi zbrati vseh poroči!. zato bomo spisetk še nadaljevali. Za danes navajamo naslednje občine, ki so sprejele izjave proti mrak taci-
IHTT1"
" Litija. Vransko. Ptuj. Nedelica, Ranča, Konjišče, Adrij-anci, Moravče, St. Janž na Vinski gori. Zg. Sv. Kungota, Zg. Jakobski T>ol, Železniki, Ribnica na Dol., Brezen. Ivanci, Zgornji Duplek, Šikole;
Ljubnica, Sv. Andraž v Slov. gor., trg Mozirje, Grosuplje. Trdkova. Gradišča, Breg pri Ptuju, Črni potok, Semič, Bezovica. Mirna peč. Prečna, Polenšak, Velike '^ašče. I .oz pri Ljubljani, Kolovrat. Knežja Lipa:
Novi Lazi. Krčevina pri Ptuju, Podgorje pri Kamniku. Nasovice, Jarenina. Sv. Rok ob Sotli, Bohinjska Srednja vas. Trata. Hudo, Griblje, žitkovci, Stoperce, Vitanje. Jastrebci, Sv. Tomaž pri Ormožu. Mute:
Sv. Jurij ob Taboru, Koroška Bela, Sv. Ana nad Tržičem, Brezovica nri Dol. Lendavi, Matjaže v ci, Trnovec-Sela, Okoslavci, Peskovci, Strigova, Kot pri Dol. Lendavi, Hrastje pri Kranju. Črnuče, Medvode, Ščav. niča, Slivnica (srez Šmarje), Sv. Jurij v Slov goricah, Horjul, Kamna gorica;
Tezno pri Mariboru, Puconci, Boštanj ob Savi, Mežica, Borovnica, Otiški vrh. Sta-njevci, Pobrežje pri Ptuju, Sv. Martin pri Vurbergu, Tržič, Križevci v Prekmurju. Obrež, DolkH, Zamušani, Zdole;
Limbuš, LivoM, Radmožanci, Filovci, Sv. Jurij pri M. S.. Gorenja vas pri Stični, Breznica pri Radovljici, Dckležovje, Ojstrica. šulinci, Vratja vas. Moatje, Pince:
Zagorje ob Savi, Vič, Beltinci. Grlava, Dol pri Ljubljani, Petrovče, Trnje. Srednja Bistrica. Gornji Lakoš, Šalovci. Žiče. Mozolj, Vadarci, Pivola, Vosek, Sv. Gresor. Žerovinci:
Iška vas, žusem, Turjak, Lesce Št. Jošt pri Vrhniki. Stara cerkev, Draga. Ovsiše Stojnci, Teharje, Višnja gora. Sodražica. Depalavas, Cerknica;
Banuta. Naklo, Žiri. Veliki okič. Paka. Sv. Lenart v SI. goricah, Tekačevo, Brezov-c-i. Šenčur, Sv. Peter na Medvedjem selu. Željne, Slovenska Bistrica, Kapele pri Brežicah, Podova, Kapela pri Ljutomeru;
Pertoča. Sorica, Gomiliea, Moste pri Ljubljani, Bled, Trebnje, Zlatopolje, Ka-menščak, Trzin, Šmartno pod šmarno goro. Buče, P od sreda. Sv. Marjeta na Dravskem polju, črenšovci;
Drašiči, t>ovje, Sevnica, Ptujska gora. Zreče. Dob pri Kamniku, Gotenica. Mošnje. Dragatuš. Majšperk. Pohorje. Gorioa. Suhor. Vučja vas.	»
Beseda ljubljanskih volilcev
Na velikem nedeljskem shodu v šiški, ki smo o njem poročaiH v svoji ponedeliski številki. so bile soiflasoo sprejet« naslednje resohloije:
1.	Z ogorčenjem protestiramo proti zua-rm punktacijam dr. Korošca in izjavljamo, d.i smatramo to akcijo za aamolastcn č.in partizanov, ki se zasekajo k takim delanjem. da bi. četudi na ruševinah naše dr-iiivc, mog i priti zopet do izvedbe svojih partizanskih zahtev Odklanjamo vsak stik / ljudmi ce vrste in najodločneje izjavljamo, da stojimo »loj ko prej neomajno na stališču narodnega m državnega edinsitva pod vladanjem doma Karadjordievičev Živel kralj, živela Jugoslavija!
2.	Protestiramo proti neutemeljenim napadom ep is« opata na Sokola kraljevin« Jugoslavije ter izjavljamo, da smatramo Sokoa in njegovo organizacijo za naitrd-nejši temelj nera-zdrualjive in edinstvene Jugoslavije.
3.	V priznavanju potrebne vsesplošne državne stednje pozivamo vlado ,,n narodno predstavništvo, da v vseh panogah državnega gospodarstva izvede najstrožji pregled vseh izdatkov m predvsem črta vse one kredite, ki obremenjujejo državni prora&un in služijo le koristi poed.incev, ki so btfa 6voj čas za vladanja stremk vpre-■žen-i v režimski voz na stroške države in s tem na breasi velokupnega naroda. V primeru nadaljnjih zahtev po redaikcijah zahtevamo. da se državnemu namešoen-stvu ne onemogoča 7 že itak do okrajnih maj skrčenimi dohodikii človeka vredna življenje.
4.	Pozivamo vlado, da zopet za počne akcijo za izvrševanje javnih zgradb in del: cest. železnic, vodovodov itd-, da bi na ta načn mogli zaposliti čim večje število naših brezposelnih in da bi na ta način mogli vsaj deloma tudi zaposliti obrtniški i*n trgovski sloj, ki stoji brez zaslužka tik pred propast jo. Posebno važnost polagamo na gradnjo železnice Kočevje—Sušak in pa na dograditev ceste Ljubljana—Litija—Zi-dami rr»ost.
5.	Odločno zahtevamo, da 6e postopa proti neupravičenemu podražonju živil. Zadnji čas na primer stalno narašča cena moki. mi pa dobro vemo, da so v najugodnejšem fasu naši kmetje v državi prodali pšenico in koruzo po smešno nizki ceni, sedaj pa jo razni spekuilantje dna že in spravljajo na škodo najbednejših mastne dobčke: zato pozivamo narodno predstavništvo in kr. vlado, da podvzameta potrebne mere proti temu.
6.	Zahtevamo, da se izvede agrarna reforma tudi na cerkvenih posestvih, ker bo le na ta način našemu t na le mu človeku omogočeno priti do lastne grude. Smo proti temu, da se je z ustvaritvijo izjem skušalo ščititi škofovsko veleposestvo v goril jeg rajske« n okraju, ker vemo. da je tam prelco polov i ce vsega prebivalstva v srezu baš zaradi združitve velikih kompleksov zemlje v eni roki skrajno obubožano.
7.	Izrekamo svojemu poslancu g. ministru dr. Kramerju neomajno zaupanje v zavesti, da imamo v njem najboljšega poznavalca razmer in pa najboljšega zagovornika 6vojih interesov. Prosimo ga. da je v delu za narodov blagor in za srečnejšo bodočnost skupne naše domovine ne-kompromisen in to tem bolj. ker smo ;n bomo vsi njegovi volilci vsikdar stali z vsemi močmi ob njegovi strani!
Pozdravna brzojavka škofu Ucceliniju
Z nedeljskega zborovanja v šiški je bila odposlana škofu Ucoeln ju v lvotoru naslednja pozdravna brzojavka:
»Z velikega zborovanja JRKD v Šiški (Ljubljana VII) pošiljamo Vaši prevzviše-nosti iskrene pozdrave in zahvalo za energičen nastop za Sokola kraljevine Jugoslavije.«
Resolucija shoda na Grosupljem
Tudi na tem krasno uspelem shodu smo poročali že včeraj. Na njem sprejeta resolucija se glasi:
Zborovalci. zbrani na javnem shodu JRKD v Grosupljem, izrekamo popolno zaupanje vladi in našima slovenskima ministroma gg Ivanu Puclju in dr Albertu Kramerju ter sreskemu poslancu g Albinu Komami Obenem najodločneje protestiramo proti izdajalskim punktaciiam dr Korošca in njegovih pomaeačev Tstotako pro-restiramo proti pastirskemu listu, ki je neopravičeno napadel viteško sokolsko organizacijo Pozivamo vlado, da zvesta kra ijevskemu manifestu od 6 januarja 1929 energično zatre vse razdiralne sile v našem narodu.
Odhod zunanjega ministra v Ženeve
Beograd, 30. januarja M. Nocoj je zunanji minister g. Boško Jevtič na čelu naše delegacije odpotoval v Ženevo na razorožit-veno konferenco, ki se zopet sestane 2. februarja. Zunanjega ministra spremljajo svetnik zunanjega ministrstva dr. Perne, nadalje pisar Rajkovič in osebni tajnik Jo-vanovič. Pred svojim odhodom je zunanji minister g. Boško Jevtič imel daljšo konferenco z ministrom g. dT. Kramerjem, ki prevzame za dobo odsotnosti zunanje ministra vodstvo zunanjega ministrstva.
Finančni odbor
Beograd, 30. januarja. M. Finančni odbor je danes zasedal doooldne in popoldne ter je pričel podrobno razpravo o proračunih j posameznih resorov. Dopoldne je razprav-1 lial o proračunu notranjega ministrstva- Razpravo je otvoril notranji minister g. Zika Laz'č z daljšim ekspozejem, v katerem je podal obširno sliko dela svojega re>sora in zlasti podčrtal, da je stanje javne varnos!i v naši državi zadovoljivo. Po njegovem zo-voru se ie razvila obširna debata, v katero je med drugimi posegel tudi narodni poslanec g. Anton Kreiči. Ob koncu razprave je odaovoril notranji minister g. Žika La-zič na pripombe posameznih govornikov, nakar je b:l proračun tega reeora tudi v podrobnostih sprejet. Nato je sledila razprava o proračunu ministrstva za zgradbe. Minister dr. Srkuli ie podal kratek pregled poslov svojega resora. nakar ee je razvila daljša debata, v kateri je povzel besedo poslanec g. Kreiči. ki je opozarjal na pereče potrebe dravske banovine Pozno zvečer je bil tudi ta proračun odobren-
Občinski zakon
Beograd, 30. jan. M. Danes popoldne je nadaljeval skupščinski odbor razpravo o občinskem zakonu Členi 30 do 42 so bili sprejeti brez izpremembe. čl. 43 ie bil iz-premenjen v toliko, da se bodo vršile volitve nepretrgoma od 8. zjutraj do 4. ponol-dne. Čl. 46 in 47., ki govorita o razdelitvi odborniških mest na osnovi večinskega sistema, sta bila rezervirana. Nadaljnji členi do čl. 53 so bili sprejeti, 53 pa je bil iz-premenjen v toliko, da se skrajša rok za prevzem uprave po novo izvoljenem odboru od 8 na 5 dni po izvršenih volitvah čl 55. ki govori o pTisegi, je bil rezerviran, ker §e ni odločeno, ali nai se izvrši prisega pismeno, ali pa ust.meno pred duhovnikom Čl 5-6 je bil izpremenjen v toliko, da ima sreski načelnik pravico kaznovati izvolje. nega odbornika, ki pa svojega mindata noče prevzeti, z zaporom in z denarno globo do 1000 Din Nadaljnji členi do čl. 60 so bili sprejeti brez izpremembe.
Državni nriso^vek za refn^aciio Li^bHanice
Beograd. 30. januarja, v. Kakor znano, je določen vsako leto obrok 1 milrona Din kot državni prispevek za regulacijo Ljubljanice Zaradi obsežnih redukcij, izvedenih v vseh rewh. je finančni minister to nostavko v proračunu za leto 1933-34 črtal Ljubljanski poslanec minister g. dr Kra-mer. je zaradi tega takoi interveniral ter opozoril metoda j ne činitelje. da gre za de-finitovno obveznost dTŽave v smislu svo-ječasno sklenjenega sporazuma med ljubljansko občino in državo Nedavno^ se ie v tej zadevi mudil v Beogradu tudi ljubljanski žuoan g. dr Dinko Puc. ki je opozoril na neobhodno potrebo nadaljevanja rcgulacije L'ubljanice O rw*il'ki današnje raznrave v finančnem odboru o proračunu ministrstva za zgradbe pa je narodni poslanec g. Anfon Kreiči vprašal ministira za zgradbe dr Srkulia k«* ie s tem kreditom in zakaj je bil črtan Minister dr Srkulj je v svojem odgovoru pojasnil da jc bil ta kredit prvotno upoštevan, da pa je bil pozneje nri izvrševanju redukcij črtan LM-devaioč na popolno uoravičen-ost te zahteve in ootreho nadaljevani* regulaciisk'b del na Ljubljanici, bo po*trbel. da ta kredit tudpi letos ne izostane Zadevo bo ponovno predložil ministrskemu svetu s predlogom, da se ta kredit zasigura s posebnim amand-manom k finančnem« zakonu
Seja vlade
Beograd. 30. januarja AA. Danes od
10 30 do 12.40 se je vršila pod predsed stvom predsednika min°strskega sveta dr. Milana SrSkiča geia ministrskega sveta.
i« o«tan! član Vodnikove dražbe!
Dva velika shada JRKD
bosta dne 5. februarja:
Ob 9. dop. v Ptuju v Narodnem domn.
Ob 2. pop. v Ormožu v telovadnici pri meščanski šoli.
Poročala bosta minister g. dr. Albert K r a m e r, narodni poslanec g. Lovro Petovar in drugi.
Preseljevanje narodov na
Ruskem
Potniki z zapada, ki jim sovjetska ob-Last izkaže posebno pozornost in dovoli izredno prednost s tem. da smejo pogledati cd glavnih železniških prog tudi malo v notranjost države, srečujejo v odlju-denih krajih pojave izrazito intelektualnega videza, zaposlene z vsakojakim delom, ki ni v soglasju ž njihovo izobrazbo in ž njihovim običajnim poslom. Vsakdo takoj ve. da ima posla s političnim izgnancem. ki najčešče ni zakrivil drugega, nego da je po svoj1*h stariših obeležen kot »bur-žuj« in se je zameril lokalnemu oblastniku.
Ako tujec lahko spregovori nekaj besedi s takim izgnancem, bo dobil zanimiv odgovor: toliko in toliko let pregnanstva, nato pa minus dva. tri ali pet. Prvi del odgovora je jasen, drugi pa je našemu človeku popolnoma nerazumljiv. Pomeni pa tole: Po prestanem pregnanstvu se sme obsojenec naseliti kjerkoli v širni Rusiji — razen v dveh, treh ali petih velikih mestih. t. j. v Moskvi, Petrogradu, Uarkovu. Kijevu in Odesi. Ta sov etska institucija je že v naprej pripravljala in izvajala boljševiškii načrt za razselitev stotisečev in milijonov, ki so nakopičeni po gospodarskih in političnih središčih sovjetske države
Razumljivo j« da tako »čiščenje« ne more roditi ravno velikih uspehov, toda boljševiki niso nikoli v zadregi, kadar je treba udariti makar po najširših plasteh naroda. Zato je dal S ak'n v novem letu policijskim upravam streg nalog, da morajo »čistko« velikih mest izvesti z največjo strogostjo in čim temeljiteje. So-vjetsi uradi bodo imeli letos in morda že marsikako naslednje leto dovolj posla, da bodo izstavili 160 milijonom prebivalstva osebne izkaznice, ki odmerjajo posamezniku »pravo za žkeljstvo« v tem ln tem mestu. Delo se bo vršilo postopoma in najprej bodo začutili kruto Stalinovo pest prebivalci velikih mest in industrijskih središč, ki bodo morali zapustiti svoj rodni kraj že v nekaj mesecih, kasneje ]>a bo naredba razširjena na vso državo. Kakor so dognali velikopotezni sovjetski raču-narji bo na tak način izseljenih samo iz Moskve do 800.090 o~eb; socialno škodljive, neproduktivne in sovjetom sovražne elemente« pa bo budno oko GPU poiskalo tudi v zadnji vasi. tako da cenijo vojsko slednjih na kakih 10 milijonov, ne vštevši svojcev, ki bodo nedvomno često šli 7 izgnancem.
Pod elastični register grehov, ki jih mora kaznovati državna oblast s pregnanstvom, pa ne spada samo kaka rahla senca protirevolucijskega nagnjenja ali morda možna slutnja takega nagnjenja, kar seveda v jx)lni mer; zadostuje za pregon, marveč tudi vsaka malenkostna nejevolja, ki jo oblastniki širokegrudno lahko tolmačijo kot »sabotažo« državnih naprav Ne samo sumljivi intelektualci, marveč tudi siromašni kmetje, ki jim ni pri srcu robota v kolektivih, delavci, ki jim gre že preko moči neprestana gonja iz ene petletke v drugo, bodo morali spoznati, da je zadeva kruto resna Od slednjih bodo prizadeti pred vsem oni, ki so se v zadnjih letih odtegnili kolektiv'zacij.i ter pobegnili v mesta in industrijske kraje ter si tu našli boPšega dela in si ustanovili udobnejše življenje. Ako pomislimo, da je število industrijskega delavstva v zadnjih petih letih poskočilo cd 10 na 20 milijonov. si lahko predstavljamo, koliko sto in sto tisočev bo deležno čudne blagodati nove naredbe. S tem bodo iztrehlieni tudi zadn.ji ostanki obrtniškega stanu, opasne-ga konkurenta državne industrije, ki je po mnenju sovjetov popolnoma odveč v sedaj vladajočem redu.
V	vsei Rusiji je Stalinova naredba povzročila obupen lov za varna mesta, ki imajo oznako neobhodno potrebnih m ohčekoristn.ih služb Naval na tovarne in v državno upravo je postal silovit kajti vsakdo ve, da mu sicer grozi ne samo bližnja Sibirija, marveč Jakutska republika Kamčatka ali kaj sličnega. Oblasti vedo za to prizadevanje, zato so odredile, da med »■čistko-* n'hče ne sme menjati stanovanja, da tako nc onemogoči kontrole. Dokler se ne ustanovi potrebnost in koristnost vsakega j>osameznika. se ne sme nihče ganit; z mesta. Ker so mnogi sami pobegnili iz velikih mest. da bi jim oblast ne izbrala novega bivališča kje ob gornjem teku Jeni^-eja ali Lene. ie zdaj uvedena stroga kontrola voznih listkov na želcznicah da lahko potuje samo oni ki je njegova uporabnost že ugotovljena 'n oni. ki potuje po državnih poslih. Vendar najdejo množice še vedno dovolj prilike in možnosti za izselitev in sovjetske žcleznice so vkljub hudi zinr tako prenapolnjene, kakor da je ves ruski narod na preseljevanju
V	zvezi z grozovito odredbo se opaža znatno znižanje cen pohištvu in drugim stanovanjskim pot'ebščinam, in to je v dolgih letih gradnje novega reda prvi pri mer padca cen V drugih panogah življenjskih potrebščin vlada dan za dnevom večja draginja le v poh;stvu je nastopil padec, ki označuje dovoli zgovorno katastrofo, ko posega sovietska vlada po zadnji trohic osebne svobode državljanov Kakor se ču-je. namerava vlada večino izgnancev naseliti na vzhodu BaikaNkega jezera, da nekoliko izpolni velikansko prazn'no na vzhodnem azijskem krilu, ki je zaradi male naseljenosti stalno izpostavljeno nevarnosti tuje penetracue Evropska javnost se močno zanima za to početje ruske vlade in vsi listi označujejo to katastrofo kot novo naseljevanje narodov, k: je prizadelo daleko večje množice nego preseljevanje, ki ga poznamo iz zgodovine.
Louis Adamič v Splitu
Spl't. 30 januarja d V kratkem prispe v Dalmacijo slovenski književnik Louis Adamič. V Splitu ostane nekaj dni. Poto val bo tudi v Dubrovnik Pisatelj si na merava osriedati Da^arijo da sam rbere nekni gradiva za knj go o Jugoslaviji, ki jo piše.
Blazne zahteve
koroških hajmverovcev
Razpasle naj se vse slovenske organizacije, njihovo premoženje zapleni, »Koroški Slovenec" pa ustavi
Celovec, 30. jan. 1. Kakor je »Jutro« že poročalo, je prišel koncem preteklega tedna avstrijski obrambni minister major Fey na Koroško, da si je ogledal obmejni položaj in ukrenil vse korake, ki jih smatra za potrebne, da se prepreči nevarnost, ki po poročilih koroških listov baje preti obmejnemu koroškemu prebivalstvu. Major Fey ,ki je poleg svoje vladne funkcije kot šef varnostne službe v državi tudi organizator Starhembergo-vih uniformiranih heimatschiitzlerskih čet, si je ogledal jugoslovensko mejo. Pri tej priliki je zahteval višji deželnosodni svetnik dr. Potsch, sodnik in župan v Ve-likovcu, da mora gledati vlada na to, da se nastani v Velikovcu vojaška garnizija, da se pomnoži orožništvo v plebiscitnem ozemlju in znatno izboljša poročevalska služba v slovenskem ozemlju. V spome-
nici pa, ki jo je pri tej priliki uročil dr. Potsch kot zastopnik nemškega prebivalstva v slovenskem ozemlju in kot edini heimatschiitzlerski župan na vsem Koroškem, pa se zahteva, da vlada nemudoma razpusti politično »n gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, edino slovensko politično stranko, Slovensko krščansko socialno zvezo in vsa v njej organizirana izobraževalna društva. Zvezo slovenskih zadrug ter pri njej organizirane posojilnice in hranilni ter strokovne organizacije in da se takoj ustavi »Koroški Slovenec« ter zapleni premoženje vseh teh organizacij.
Med slovenskim prebivalstvom vlada zaradi teh zahtev, ki odrekajo slovenskemu življu na Koroškem vsako pravico do političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, velikansko razburjenje.
Angleško-ameriška pogajanja o dolgovih
Rcoseveltove priprave za ureditev vojnih dolgov - Skupna ameriška in angleška gospodarska politika
Washington. 30. januarja. AA. Razgovor med angleškim poslanikom Lindsayem in Rooseveltom v topli'ca h Warmsprings jc trajal več ur. Poslanik Lndsav je bil s potekom ra/govora prav zadovoljen in je izjavili novinarjem, da je z Rooseve'tem govoril o pripravah za angleško-ameriška pogajanja o dolgovih in gospodarskih vprašanjih, ki se bodo pričela v \Vaehingtonu v začetku ma^ca. Poslanik str Ron-i 1 d L;nd-sav odpotuje jutri iz New Yorka v London, kjer se bo posvetoval s svojo vlado o vprašanju vojnih dolgov.
Po svojem sestanku sta I. rodna v im Roo-sevelt izdala naslednji skupni komu« ke:
Angleški veleposlannk in Rooseve't sta 'mola docela informativen in neuraden, vendar hkratu resnično zadovoljiv razgovor o pripravah za pogajanja v Washmgto-nu. Verjetno ie, da se bodo pogajanja pričela že v prvi polovici marca.
Razgovor se je vršil na pobudo novoizvoljenega predsednika Zedinjenih držr.v Roosevelta. ki je bil od državnega ta:ni'ka obveščen, da odnoituje angleški veleposla-nik v najkrajšem času v London.
Washington. 30. januarja. AA. Na postavljeno vprašanje so se ameriške trgovinske zbornice v ogromni večini izjavile za nov moratorij vojnih dolgov s prVne nimi protikoncesMamj na trgovinskem področju in v izdatkih za oborožitev.
London. 30. iammrja. AA. Bivši državni zakladnik sir Robert Home je imel snoči govor po radiu /a Zedin.iene države, v kr\-terem je med drugim poudarM:
Smrt vdove pisatelja Janka Kersnika
Lukovi ca. 30. januarja
Lam 30. julija je poteklo že 35 let. kar se je na cerkvenem pokopališču tik gradu Brdo zapr. grob ondotnega graščaka in notarja slavnega našega p satelja Janka Kersnika, v pretekli noči pa je po daljšem bolehanju sledila svojemu možu v večnost tudi pisateljeva vdova gospa Loj-zika Kersnikova, ki je dosegla čestito starost nad 70 let.
Gospa Lojziika je bila iz rodbine Ijuib. ijansk h Tavčarjev. Pisatelju Janku Kersniku je bila nevesta, ko je pomagal Josipu Jurčiču urejevati »Slovenski Narod« in zvesta življenjska družica v letih njegove največje delavnosti, ko je spisal vse svoje pomembnejše sipise. Zakonsko srečo, kakorkoli je bila zaradi mnogo pre-rane smrti pisatelja Janka Kersnika kratkotrajna, je blagoslovilo osem rojstev. Zgledna mati je vzgoji otrok posvetila vso svojo ljubečo skrb. zato pa je od njih tudi žela samo vdanost in ljubezen. Najstarejši sin g. dr. Janko Kersnik je d rektor Kmečke posojilnice v Ljubljani, Tone je graščak na Brdu. Josip pa zasebnik isto-tam. Od petih hčera je gospa Vida vdova po učitelju Dimniku, Maša je soproga zdravnika dr. Konvalinke v Dolenjskih Toplicah, R^iša soproga sodnika Gilberta Zupančiča Nuš.. je poročena Zorkova v Lukovici, dočim je Slavka na domu a po-eg otrok objokuje smrt blage stare mamice cela vrsta vnukov in vnučic, rod potomcev nepozabnega avtorja *Cyclamna<s: ■n »Jare gospode«
Gospa Lojzika je bila častitlj va dama. še pred dobrin-, letom so njene kretnje, glas in velika inteligenca izdajale njeno :zredno svežost in mladostnost. Potem pa je prišla bolezen, ki je neizprosno kljubovala vsej skrbni negi ln tako je gospa Lojzika davi ob pol 4. mirno in vdano za vselej zaprla trudne oči. K večnemu
0	očitku ob možev stran' jo bodo položili v sredo ob 10 dopoldne Z vsemi slavnimi deli p!satelja Janka Kersnika je tudi njegovi zvesti družici in pomočnici zagotov-
1	jen trajen in najčastnejši spomin 2alu-iočim družinam izrekamo najiskrenejše sožalje!
Kronični md irskih volitev
Dutofin, 30 jan. AA. Končni izid irskih parlamentarnih volitev je naslednji: De Va-lera 77 poslancev, centrum 11. neodvisni 9. delavska stranka 8 poslancev De Valera ima absolutno večino 1 mandata; ker pa ga ie delavska stranka podpirala že v prejšnji ooslanski zbornici, bo niegova večina štela 85 noslancev oziroma 84. ker sam kot predsednik poslanske zbornice ne ho mogel glasovati, do^im bo imela opozicija 68 poslancev
Zouet potres v Grčiji
Atene, 30. januarja č. V severni Grčiji je bil potres. Posebno močne potresne sunke so zabeležili na Kalkidiki Potresni sunki so trajali precej dolgo N' Se zna-no. ali je potres zahteval tudi človeSkih žrtev.
Angleška vlada je izjavila, da bo izdaUi vse potrebne in dopustne ukrepe, da zviša cene vseh glavnih potrebščin Kolikor morem presoditi, stremi politika Zedinjenih držav za teh m ciljem Skupna izjava angleške io ameriške vlade, da stremita k istemu gospodarskemu cilju in da bosta temu primerno prilagodili svojo denarstve-no poetiko, bi ta pokret močno potešila.
Bivši državni zakladnik Chamberlain pa je govoril v_ Birmngha.mu o finančnih vprašanjih. če je glavno vprašanje v tem. je i/javil.^ da sc dvignejo cene vseh glavnih potrebščin, potem rešitev tega vprašanja ne bo tako lahka. To je obenem vprašanje, ki zanima v prvi vrsti kmetovalce ktifcor "pridelovalce in proizvajalce surovin in ki ga ni mogoče rešiti semo z denarstvenimi reformami. Ni izključeno, da f>i se to vprašanje dalo rešiti s skupno mednarodno akcijo, vendar pa bi taka akcija morala obsegat^ tudi vsa druga važna gospodarska, politična in finančna vprašanja, ki so v glavnem kriva sedanje gospodarske krize vsega sveta. Dosedanje izkufoje nas nisi prepričale t tem. da bi mogb ravnati s tečajem funta tako. dn bi določevali cene po svoji uvidevnosti. Zato je treba spreleti skeptično tudi prod'og predsednika »M'd-land banke« RcimaJda Mac^enoe. ki v di rešHcv v kontrolirani infaciji. Kar se na tiče zlatega stanandn. se bomo k njemu vrnili šele. če bodo sklenieni mednarodni dogovori o stab:hoeri dnarstva snloh. Podobno je svetoval tudi prinravlialni odbor za svetovno gosoodarsko konferenco, ki 'c
zased®!
Ženevi.
Obsojeni teroristi
Beograd, 30. januarja. AA. Danes je državno sodišče za zaščito države izreklo razsodbo nad Francem Prlaaotn. delavcem s Sušaka. Stjepanom Tomijcnovičeni, delavcem iz Ca vala, Simon Balenom, študentom gospodarsko-trgovfke šole v Zagrebu, Jakovom čubretovičem, mornarjem s Hva-ra, Nikolom Buslametijem. skladiščnim dc-lavcem z Reke, Antonom Balenom, študentom gospo da rsko-trgovske šoie v Za-.grebu m Milošem Šik-co, študentom gospodarske šole v Zagrebu, ki so biC-i obtoženi po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Vsi obtoženo so jugoslovenski državljani in so se zagovarjali za naslednje zločine: Franjo Frlan Ln Stjepan Tomlic-novič. da sta meseca julija lanskega leta prinašala z Reke od emigranta Mateja Devčiča protidržavno literaturo (»Ustaš«) in druge p roti državne spise, ki so propagirali nasilno izločitev de'.a naše kraljevine. tesr revolverje iti municijo, ki sta jo razdeljevala in skrivala v okolic; Sušaka: Sime Balen in Jakov čubretovič. da sta postavila pri železniškem mostu na Sušaku razstrelivo, de bi porušila javne prometne objekte: razstrelivo je eksplodiralo s hudo detonacijo in napravro stvarno škodo. Dalje je biil Balen obtožen, da je prejemal m širil protidržavno literaturo: Nikola Bus-lameti jc bil obtožen, da je širil liste in ob jave. ki so delali propagando za nasilno in zločinstko izločitev de«!« kraljevine iz državne celote: Anton Balen in Mile $i*kič, da sta prejemala in čitala protidržavno literaturo, ne da bi na zširjev^ loe prijavila državnim oblastvom. Pni razpravi so obtoženi Frlan. Balen Sitno, Busljet in Sikic priznali dejanja. k' jih dol ž j obtožnica, medtem ko je obtoženi Tomi'jenovič na glavnii razpravi tajil krivdo, priznal jo je pa pri premskovailnem sodniku. Anton Balen in Čubretovič sta toiik krivdo š:mo Balen pa je svoj« poprejšnje obremenitve Antona Balena umaknil Državno sodišče je obsodilo Franca Fr'ana na 6 let. Stjepa-na Tom!ienov;ča na 7. S:rno Balena na 4. Nikolo Bus'ieta na 2 'eti robijc in M;letn Siikico na šast mesecev strogega zapora.
Hmelfcki fnj
2atee. 30 jan h Položaj na hmeljskem trgu je nespremenjen Povnraševanie je bilo zelo živahno, posli pa so bili zaradi pozne sezone in pomanjkanja blaga precei neznatni SredmVvrstno blago se je plačevalo po 850 do 950 Kč. prvovrstno izbrano blago pa po 1050 do 1200 Kč Tendenca je čvrsta. Do sobote je bilo v žatcu javno žigosanih 87 850 stotov žateškega hmel.ia lanske letine.
Galsworthv na smrtni Dostelji
London, 30. januarja AA. Zdravstveno stanje književnika Galsvorthvja. ki je obolel na obojestranski pljučnici, je brezupno.
Zagrebška vremenska napoved sa torek:
Oblačno megleno mraz bo nonehal mogoče slabe padavine —
Dunajska vremenska napoved za torek: Oblačno, ponekod s padavinami. Zapadni vreme; nevarnost za poledico.
Naši kraji in ljudje
Prizor z obiska N|. Vet kralja Aleksandra t bmmmw
Naš vladar v uniformi častnega rumunskega polkovnika sprejema v spremstvu svojega svaka rumunskega kralja Karla, Id nosi jugoslovensko uniformo, pozdrav častne
Čete na kolodvoru v Sina ji.
Socialno gospodarski tečaj
ZKD
LhiMlana, 30. Jan.
Kakor smo že javnosti sporočili, namerava ZKD v Ljubljani organizirati v februarju socialno-gospodarski tečaj, ki je namenjen vsej naš: javnosti. ZKD se zaveda dobro, da gre delo prosvete vzajemno s činilelii, ki ustvarjajo socialno gospodarsko bodočnost naroda; delo ZKD mora biti posvečeno prav posebno socialno-gospodarski izobrazbi. Zgodovinska naloga ZKD je. da razvije narodovo politično, socialno in gospodarsko zavest, da ga pouči o najaktualnejših sodobnih socialnih, gospodarskih in političnih pojavih. Sedanja kriza ima svoje težišče predvsem na gospodarski in so-cialni strani. Gospodarski sistem, nigov duh in proces ne dehiiejo več pravilno in zmaguje ideja solidarizma. Naše ljudstvo bi moglo baš v tem času brez ognjišča zdravega opti-zma. brez organizacije, ki objektivno prikazuje socialne •n gospodarske pojave, pasti v nevaren pesimizem. Ce hočemo dvigniti narodno socialno in gospodarsko vzgojo, moramo poslali med narod s katedrov učitelje, da ga pouče. Tako, kulturno delovanje je dvi-gn;'o n razvilo življenje mnogih narodov.
Predavanja ^e bodo vršila počenŠi s 5. februarjem vsak torek, četrtek in soboto. Predava'e ^e bodo sledeče teme: Sodobni gospodarski problemi Jugoslavije, svetovna gospodarska kriza, gospodarski s;stemi (kapitalizem, socializem, solidarnem) problem potrošnje produkcije in kupne moči, kako čitam gospodarski del časopisa, kapital, delo in zemlja; problem stroja in brezposelnosti, preobljudenost, denar, inflacija. vred.nost denarja, va'ute, devize, banke, borze in valute, problem mezde
Samo še danes
ob 4., 'A 8. in 9. %
B RENATE MttLLER, GEORG ALEKSANDER, OTTO WAL-BURG v ljubki veseloigri
MODA POD DIKTATURO LJUBEZNI"
Najnovejši Foxov zvočni tednik!
Uvodoma čarobni film M. Badjure
ZIMSKI IZLET NA TRIGLAV!
Elitni kino Matica
glavoičmh obresti, rente, ideja zadružnega gospodarstva. Sodobni tipi držav, gibala sodobnega državnega življenja, pravo in država, socialno pravo, socialna politika, politični položaj Evrope, cerkev in država, davčni problemi, naša politična zgodovina, osnovni pojmi o knjigovodstvu, kako praktično vodim knjigovodstvo itd.
V socialno-gospodarskem tečajn bodo sodelovali odlični strokovnjaki, med njimi gg. ministri, agronom Jamniik, dr. Zalokar, primarij, dr. Bajič, dr. Mihe laik, dr, škerlj, odvetnik Lapainc Stanko, dr. Petrič. tajnik Majcen Ciril, dr. Koestl, dr. Pestotnik, proi. Stepi§n.ik Drago, Bežek. ravnatelj Špicar in novinar Verbič. Tečaj se bo vršil zvečer od 19. do pol 21. ure. Natančnejši urnik bo določen soglasno s slušatciii ob otvoritvi.
Telefon 2124
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težave pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova*; grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Delovanje »Pravnika«
Ljubljana, 30. januarja.
Društvo »Pravnik« je imelo nocoj v ju-stični palači občni zbor. Zbralo se je doka j&n je število članstva, vodil je predsednik univ. prof. dr. Metod Dolenc. Po poadravu je očrtal v glavnih potezah delo odbora preko leta ter podal nekaj smernic za bodočnost Zlasti toplo se je sgpominjal ^Slovenskega pravnika«, osi, okrog katere se suče vse društveno delovanje in velja za eno najbolj važnih strokovnih glasil v državi.
Nato je tajnik dr. Hinko Lučovnik obširnejše poročal o delu odbora. V preteklem letu je pristopilo 18 novih članov, dočim jih je 11 izstopilo, tri pa je iztrgala smrt. Bili so to odvetnik Milčinski Fran, dr. Vo-dušek Konrad in dr. Zupane Franc. Spomin Uglednih pokojnikov so zborovalci primerno počastili. Društvo je skušalo lani navezati čim tesnejše stike tudi s pravniškim naraščajem. Razpisale so se nagrade za najboljše dijake na pravni fakulteti in so bile poklonjene dijakom tri, v obliki pravnih knjig. Društvo je v preteklem letu odlično sodelovalo pri pripravah in pri izvedbi programa za peti kongres pravnikov v Dubrovn ku. Dalje deluje društvo tudi pri pripravah za prvi kongres pravnikov slovanskih držav, ki se bo vršil septembra letos v Bratislavi. Društvo je priredilo več izletov, ki so se prav lepo obnesli. Prirejenih je bilo nadalje več predavanj odličnih pravnikov, ki so vsa lepo uspela. »Slovenski pravnik« je dosegel prav primerno znanstveno višino. Omeniti velja, da kljub vsestranskemu zanimanju in pripravljenosti pravnikov za enkrat še ni prišlo do oživo-tvorfenja »Advokatskega vestnika«, ki je zamišljen kot priloga k »Slovenskemu pravniku«. G. tajnik je na koncu poročila
teresB željo, da M druSbvo daee«alo r bodočnosti še lepša uspehe.	__
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal dr. Anton Urtjanc, je bilo sklenjen, dafla-narina 60 Din za člana ostane tudi v bodoče oač na se dovoli brezposelnim pravniki £ pravnikom, ki so zaenkrat br^ dohodkoC znižanje članarme na 30 D ^ Preglednik računov dr. Zirovmk je predla, gllabsolutorij, ki je bil soglasno sprejet Dr. Munda je stavil nato predlog, da se ponovno izvoli za predsednika urnv proL drMetod Dolenc, kar je brlo spre eto sočasno, nato pa je bil z vzklikom izvoljen zopet tudi stari odbor.
Slikovni register SPD
Ljubljana, 30. januarja.
Slovensko planinsko društvo potrebuje za SLnake koče veliko število r^glednu> fotografij, za »Planinski vestmk« pa mnogo fotografij za ilustracijo člankov m za uemt-niške priloge. V »vrbo izbire primernih fo SSfij Pravočasne izdelave za planm-ske koč ™ namerava .Slovensko finsko društvo sestavili register vseh planinskih fotografij, ki pridejo za to v postev. I a re-gist« bo vseboval po eno sliko (kontaktno kopijo originala) vseh fotografij, katere so napravili dosedaj naši fotografi in foto-
amaterji.	. . , . .
Zawdi tega se vabijo vsi oni, ki ma j o take slike, da pošljejo po en odtis vsake slike Slovenskemu planinskemu društvu, da primerne izhre m jih uvrsti v register. Izbrane slike bo Slovensko pianras-fo društvo odkupilo po spodaj označenem cenilcu. Z odkupom odtisov društvo še ne pridobi za priobčenje slike nobene pravice, temveč trna sosno evidenco planinskih fotografij. V primeru, da se bo katero izmed teh slik nameravalo priobčiti v »Planinskem ves trnku« ali pa napraviti razglednice, se bo društvo pogajalo z avtorjem slike, k.i lahko že v naprej stavi zadevne konkretne zahteve ali pa jih tki vede za vsak primer po-
Odbor Slovenskega planinskega društva se dobro zaveda, da je lepa slika vedno najlepše priporočilo in vabilo za obisk dotič-nega kraja, ve pa tudi, da imajo naši vrli amaterji in fotografi n*nogo prekrasnih fotografij naše lepe domovine, zato apelira na vse one, ki lahko pomore jo k tej važni zasnovi m pomagajo ustvariti podlago, da se izkoristi ta dragoceni zaklad naše domovine. Zato SPD vljudno prosi amaterje in fotografe, da prav v kratkem, najkasneje pa do konca februarja, predložijo slike in naznanijo pogoje. V-se slike naj bodo označene z imenom avtorja, s tekočo številko in z opisom, kaj predstavlja slika. Od odkupljenih slik imejte kopije z enako številko, da ne bo v primeru naročila zamenjave. Cenik je naslednji: za kontaktno kopijo na belem svetlem papirju 4.5X6 in 6 5X9 po 2 Din za kopijo. 9X12 in 10X15 in razglednico po 3 Din za kopijo, 13X18 po 4 Din in za 18X24 po 5 Di.n ra kopijo.
Uspešno socialno skrbstvo v Ptuju
Ptuj, 30. januarja.
Pomožna akcija ta brezposelne mesta Ptuja posluje že par mesecev. Dne 23. t. m. se je ©tvorila kuhinja v »Mladiki«, katera nudi dnevno nad SO kosil tečno pripravljene hrane in en četrt kilograma črnega kruha na esebo. Da sc jc omogočila potrebna kuhinja, gre priznanje mestni občini, ki jc v ta namen stavila v proračun 25.000 Din, kakor tudi sestram za brezplačni odstop in oskrbo kuhinje same. Odbor jc razdelil za božič le nekaterim najrevnejšim denarne podpore v znesku do 100 Din. Sedaj se pa tc več ne izdajajo, izvzemši brezposelnim, ki pa sira jo mesto Ptuj, da se jim tako omogoči od potovanje. Vrhu tega dobijo po nakaznicah, izdanih pri mestnem magistratu, tudi kosilo ali večerjo pri ptujskih gostilničarjih. Tudi je urejena ena soba za prenočišče na mestnem magistratu Gostilničarji sami podpirajo tudi z denarnimi sredstvi brezposelne iz svoje stroke.
Večina trgovcev in trgovskih nameščencev sc ie obvezala, da bo preko gremija pobirala prispevke, in sicer za delojemalca 50 par za delodajalca m vsakega nameščenca 1 Din tedensko: ti zneski se bodo plačevali mesečno za nazaj. Želeti je. da bi uvedli ta način pobiranja se mali trgovci m razne obrtne zadruge preko svojih članov.
Zaradi pasivnosti slednjih je bil >xlbor pri m oran naprositi vsa ženska društva v Ptuju, da so priskočila s svojimi članica-ni na pomoč. Pobiranje še ni končano, vendir, kol'kor je razvidno, trud ni bil zaman. M?d nami jc še veliko število socialno čutečih meščanov, ki imajo srce za brezposelnega someščana. Občinstvo pa opozarjamo, da
Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
<1aje podpor« ta u»Brxhue g--------
znanim, starim mest. revežem, we ostale prosilce pa naj napodi aa magfeteat. Dela
zmožni moški se bodo zaposlili pri rasnih javnih delih, tako pri čiščeejn kopališča tt od vezanju gramoza s proda Dnare, ki »na ravno sedaj najnižje vodno stanje; vse to proti dnevnici kn izdatnenm koaihL Vsem ostal;m revnim brezposelnim bo odbor dajal dnevno brezplačno kosilo.
Opozarjamo še. dia se dobijo Moki pn mestni blagajni. Beračenje nepotrebnih, včasih nasilnih bomo omejili le na ta način, . če se bodo posluževali vsi darovalci bJobo-r 1 itn izdajali iz njih listke v vrednosti do ' 1 Din. Odbor pomožne akcije stori kar k mogoče v prid revnim in brezposelnim, zaveda pa se prav dobro, da ne more vsem dovolj ustreči. Vsi podporniki naj ostanejo tudi v bodoče naklonjeni potrebni akcij*.
V zablodah življenja
Škofja Loka, 28. janoarja.
Po gorskih vaseh okoli Sv Ožbolta je je zadnje tedne trdovratno šušljalo o prečurinih družinskih razmerah pri nekem tarood-njem posestniku. Govorice so slednji« prispele do ušes škofjeloških orožnikov, ta so uvedli temeljito preiskavo. Reruttat j« ** za. odnosa je med domačimi obupno polaren, saj so razkrili čuvarji poštarje pravcato leglo moralnih zablod. __ _
Med drugimi sta živela pn MSt twa letni sin Janez in njegova sestra Katarina, stara 20 let Ker je domačija od ostalih kmetij precej oddaljena in na samotnem kraju, očividno Janez in Katarina nista imela vedno prilike, da se izživljata po svoji svobodni volji. Zašla sta na stranpota m pričela gojiti ljubavno razmerje med senoj. Katarina je zanosila, kar so opazili tudi dru?i Hudje. Lani 18. decembra okrog polnoč!" je povila doma v podstrešju krepko in zdravo dete moškega spola. Da bi pa o tem dogodku ne zvedela javnost, je prekrila otrečiča z odejo in cunjanvi tako na tesno, da s« je dete zadušilo. Trupelce je pokopal njen brat Janez kakih 300 m proč od domače hiše. v gTapo pod neko smreko. Grdi zločin bi bil ostal gotovo prikrit in detomorilka na svobodi, da niso sosedje pri Katarini vsega samii uganili.
Te dni sta bila Janez in Katarina aretirana in privedena v Škof jo Loko. Na razna vprašanja sc je skušal Janez izmikati, govoril pa je tako nerodno, da so njegovi odgovori razjeznli celo sestro. ki mu je zabrusila v obraz: »Tako neumno govoriš, da te ne bom prav n.ič več zagovarjala.« Katarina je morala takoj v zapor. Janeza pa so naslednjega dne odvedli k Sv. Ožholtu, da pokaže prostor, kamor je pokopal novorojenčka Prvič niso našli ničesar, pač pa so jrri kopanju na drugem kraju, kak dober meter pod zemljo, naleteli na nekoliko razpadlo truplo, ki so ga prenesli v Škofjo Loko v mrtvašnico, kjer se je vršila v petek popoldne sodna obdukcija. Komisija je dognala, da jc bil otrok pri rojstvu živ. Zaprli so torej tudi Janeza.
Konec vlemov in tatvin v ptujski okolici
Ptuj, 30. januarja. Orožniki na Ptujski gori so izsledili dva nevarna vlomilca. Poročali smo pred dnevi o raznih vlomih in tatvinah, ki s« se v zadnjem času zelo množili v ptujski okolici. Dne 22. t. m. okoli 22. ure ponoči je prebudilo iz spanja posestnico Marijo Slugov« v Stogovcih močno ropotanje na podstrešju. Takoj je pohitela pogledat, kaj se godi, v tem času pa jo je tat že umih krač pobrisal s podstrešja po lestvi, ki jo je bil prej prislonil, da jc prišel čimprej do mesa, katero je nameraval odnesti. Pri tej priliki pa je izgubil klobuk, v naglici je pozabil tudi palico, ki jo je bil obesil na lestvo
Orožniki so na podlagi tega kaj kmalu zasledili tatu v osebi Lovrenca Fclnoge, ko-čarjevega sina iz Sv. Bolfenka v Halozah, ki ima zelo oteženo vest. Pri trdem zasliševanju je priznal, da se je že v noči na 4. t. m. splazil na podstrešje posestnice Slugove ter oanesel za 300 Din mesa in klobas. kar je nato zanesel k viničarju Martinu Vajskopu na Janžkem vrhu. kjer so pripravili izdatno pojedino. Pri nadaljnjem zasliševanju je tudi priznal, da je v noči na 25. novembra ukradel pri posestniku Juriju Vuku v Narapljah gos in štiri kokoši v vrednosti 2;!0 Din. Kmalu nato je obiskal zopet istega posestnika ter pokradel razno perilo in žensko obleko, ki se je sušila »red hlevom Kakor trdi, ga je k tatvinam navajal Vajskop, ki je bil takrat zaposlon pri Vuku kot čevljar in so pri preiskavi pri njem res tudi našli obleko in perilo. Fel-noga in Vajskop sta slednjič priznala, da sta skupno vlomila v noči na 23. t. rn. pri posestnici Mariji Kodričevi v Skrblji. že nekaj prej pa v kuhinjo tovarniškega delavca Jakoba Planinca v Narapljah. kjer sta odnesla 20 kg mesa v vrednosti 500 Din. Priznala sta tudi še številne druge vlome in tatvine Orožniki so oba tička oddali v preiskovalne zapore ptujskega sodišča. Ta-
fa> vpgo, 6ft bodo
m krnite, napolnjeoe s m nekaj časa mir.
Čehosfovak Fr. Šnmmek
letošnji smučarski prvak Jugoslavije. Šimune-k, si ie ta častni nasiov pribor* tudi leta 193L
Dobrotniki beograjske akademske ©mladine
Beograd, 29. januarja. Beograjska univerza se more pač res ponašati z velikanskim številom dobrotnikov, ki so ji zapustili ogromne zneske za njeno študijske namene. Dočim se drugje najds le redkokdaj bogataš ki b' volil po kafc znesek temu ali onemu študijskemu zavodu, je bila med Srbi že od nekdaj navada, da so se volila cela velika imetja milijonske zapuščine v take namene: ah naravnost nekdanji visoki šoli, poznejši univerzi, a» pa za ustanove m nagrade, podpore dija-štvu Volilci so s temi in takimi volili, das* so bili, ali pa morda ravno zato, ker so bili sami preprosti obrtniki, trgovci, ki so si s trudom in trpljenjem pri gospodarili velika imetja, hoteli omogočiti narodu, da M se čim prej povzpel na kar najvišjo stopnjo omike in tako mogel dostojno stopiti v krog ostalih na-rodov. In taki dobrotniki naroda tudi dandanes še niso izumrli, ker se teto za letom množe zadužbine. volila v take namene, tako da se ob svetosavski proslavi na beograjski univerzi sedaj ze nekaj tet sem vedno dogaja, da se ne raz dele vse nagrade. ki so na razpolago, ker ali ra bilo predloženih toliko del. da bi se mogle razdeliti vse nagrade, ali pa predlož. dela n*-so zaslužila nagrad. Tako se tudi letos ms® razdelile vse nagrade, ki so bile na razpolago
Po sklepu senata so bile letos podeljen« naslednje nagrade: 6 nagrad kraljevih, vaški fakulteti po ena; iz zadužbine Luke Oe» lovi ča-Treb Ln j ca 6 nagrad, pri čemer je izostala nagrada za medicinsko fakulteto; i* fonda Marka Stojanoviča 4 nagrade; iz fonda Milu ti na in Stane Jovanovie ena nagra« da; iz fonda Stane Bogojevič 2, Srpsko po-1 j opri vredno društvo 2. nagrada iz fond« Baje Mijuškoviča 1, velikobečkereška sladkorna tovarna 4. iz fonda Alekse Piča 1J nagrad za bogoslovno fakulteto; Kolo svr-šenih pravnika 2. darilo Ljubice rn Steva-na Jevtovida 3. darilo »Gaizeta«, iz fonda Radiše i Stane Kosič. 4 darila Milice Bogdan novičeve, darilo iz fonda Ljubiše Bariča* darilo Radoslava Agatonoviča. darilo Tri* funa Arangjeloviča, darilo Jovana Bajloni-ja. Milana Radovanoviča, Julke Bajlonijcva in darilo Akademije znanosti. Pet dijakov jc dobilo posebne pohvale za svoja dela. Razdeljenih je bilo skupno 54 nagrad o<f 500 do 2000 Dm in so gotovo najlepša iz-podbuda dijaštvu, da se pot.rudi in pokaž« svoje zanimanje za študij, obenem pa tuoi izdatna pomoč, zlasti v sedanjih časih gospodarske krize, ko sc marsikateri dija1« beograjske univerze preživlja s prodajanjem knjig in razglednic po nočnih lokalih, aLi pa z raznašanjem mleka po hišah.
Med svetosavskkni nagradami leto« na vidimo visoke nagrade češkoslovaške vlade za najboljše delo o češkoslovaško-jugoslo-venskih odnošajih Ta nagrada se lani ni podelila, ker ni bilo primernega dela zanje? letos se pa sploh niti ne omenja, kar je paJ žalosten znak, da na beograjski univerzi ni dijaka, ki bi se hotel temeljito baviti & vprašanji odnosajev med nami in našo najboljšo prijateljico Češkoslovaško. Ali upajmo, da se stvar popravi do prihodnje svo to savske proslave, za katero je napovedan nih že cela vrsta novih nagrad poleg vseh ostalih iz že obstoječih zaklad.
KULTURNI PREGLED
Dogodki v gledališču
„Dopust na Francoskem" v drami
V petek ie uprizorila drama Berkelevevo veseloisro »Dopust na Francoskem«. Občn-stvo se je prijetno zabavalo. Drama upravičeno pričakuje, da ji bo pričujoča veseloigra nekoliko uravnovesila finančne težave. Pisatelj ie nanizal za predpustni ve5«>r, za večer zabav*-, douodke iz voiaškesa življenja na francoski fronti izza časov svetovne vojne. Spretno ie izvedel nedolžno liu-bavno komfdiio med štirimi ansleškimi oficirji, ki uživajo dopust za boino linijo. Avtor je o6lonil svojo veseloigro in posrečene komične situacije na neznanje francoskega jezika angleških oficirjev, kar se v slovenskem prevodu ni obneslo Če bi veseloigra ne bila zaieta iz dni svetovne vojne, bi močno spominjala na predvojno vojaško živ-lienjR z operetnim značajem. Berkeley Je eden izmed tistih avtorjev, ki pišejo kon-venconalno, obvladujejo oder in ni<!o nikoli v zadregi za situacije. Taki avtorji nudijo igralcem hvaležne uloge, in če f=o posrečene. jim to zagotavlja uspeh. Za predoust, 7.u prijeten večer, za ogledovanje toalet, za uloge ki se morejo vtisn;ti v spomin, ie napisan tudi »Dopust' Takim veseloigram
daje šele igralec vsebino.	_
Naglica, s katero se je veseloigra uprizo-
rila in naštudirala, je bila očitna. Komične situacije so bile močno pretirane, posebno v drugem dejanju, ki je višek zapletljajev. Po tem, v veseloigri spretno izvedenem višku se je tem bolj občutno odkrila praznota v tretjem dejanju, ker je režiser strune preveč napel. Izmed igralcev je vsestranski Levar podal krepko kreacijo, ki je z umirjenim načinom in navidezno resnobnostjo vodila vse situacije. Gdč- Madlen z Nablocko ni biia posrečena zasedba. Korpo-ralral Syke6 (Cesar) in infanterist Jenks (Plut), katerima ie avtor brez dvoma prieo-iil večii delež, sta ostala v ozadju. Grego-rin. Drenovec in Železnik n:so s svojimi oficirji vzbujali videza podjetnih, strumnih, mladih vojščakov, ki iim je ženska ideal in hrepenenje.	J. K.
Opera »Nižava" z Mileno Verbičevo
V soboto je v D'Albertovi operi »Nižava« debutirala absolventka našega drž. konser-vatorija ter gojenka operne šole, sedai učiteljica klavirja na šoli Glasbene Matice, gospodična Milema Verbičeva. Ob ipfiliki njenih nastopov na javnih produkcijah kon-eervatoriia. kakor tudi na lanski produkciji operne šole smo z veseljem in poštenim prepričanjem mogli dati najlepše spričeva-
lo o njeni veliki muzikalnosti. o izvrstni glasbeni šoli, dramatični nadarjenosti in prijetnem glasu. Za svoj operni debut je segla po ulogi Marte, ki zahteva psihološko zelo poglobljeno igro. ki na tudi v pevskem oz i ru potrebuje, če ji hoče biti kos. velikega pevsko-tphničnega znanja, temeljito in splošno glasbeno naobrazbo, izglajen glas in j smisel za lepoto; zvočen, vzneš<=n. prož<?n i glas in točno spojitev igralske in glasbene ' plati uloge.
Uspeh, ki .ga je gdč. Verbičeva v soboto dosegla, ni šel. kakor se to zelo dostikrat dogaja, na račun dejstva, da j? debutantka, kakor pravijo Hrvatje, »naše dete«, torej domačinka in bivša gojenka našega glasbenega zavoda (učenka ravnatelja Hnbada). temveč ie ta uspeh, ki '"e bil izredno močan, dosegla s svojo odlično dramatično-pevsko nadarjenostjo, z izrednimi igralskimi in gladovnimi vrlinami. V vsem poteku njenega nastopa skoro ni bilo opaziti lahko razumljive in ob rvrvem pojavu na odru pri začetnikih običajne nervo7no»ti. G bala se ie svobodno, naravno, kar kaže tudi. da ie bila res v tehtni operni, oziroma dramatični šoli. ki pa pri vsej svoji, še tako temeljiti vzgoji nenadarjenemu ne more mnogo pomagati. Poglobila se ie z resno umetniško volio v tragiko Marte in izčrpala iz uloge mnogo več. kakor bi to mogla marsikatera. že dovoli preizkušena druga igralka. Glasbeno pa ie dosegla višek v prekrasni izpovedi (2. akt) in v ekstatičnem, z veliko strastnostio prežetem odkritiu njemb , srčnih skrivnosti in vzklitju liubezni do 1 Pedra.
Mislim, da se v svoji sodbi nisem zmoti), ko sem gdč. Verbičevi prorokoval. da bo na odru lahko dosegala močne uspehe. Njen sobotni debut ie to sodbo v meni iznova in še močneje utrdil.
Občinstvo, ki ga je bilo prav lepo število, je mlado, simpatično začetnico zelo ljubeznivo sprejelo, ji prirejalo prijazne ovacije in jo obdarovalo s celim gričem cvetja.
C.
Andrej Gabršček:
„Goriški Slovenci"
Pod takim naslovom je objavil »Slovenec« minulega petka kritiko g. Frana Erjavca, ki kriči po primernem odgovoru in
korekturi.	.
G kritik je prezrl že na naslovni strani, da so moji »Goriški Slovenci« samo skromne »narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice«, ki bodo našim zgodovinarjem šele služile za podlago, ko bodo pisali zgodovino slovenskega naroda. Komur te črtice ne bodo zadoščale za njegove namene, bo imel v moji knjigi praktičen »kažipot« do daljših virov.
G. kritik zahteva od moje knjige veliko več kakor sem jaz nameraval, zato pa sem si za svoje namene izbral metodo, ki po mojem mnenju najbolje ustreza namenu in s vrhi te knjige. Nisem se odločil za »Spomine«, ker sem hotel poseči najmanj do prvih pričetkov našega preporoda sredi XIX. stoletja. Kogar pa zanima doba pred tistim časom, naj seže po drugih virih. To
sem takoj na začetku knjige naglašal. Moja glavna naloga je bila ta, da rešim po-zabnosti kolikor mogoče mnogo našega narodnega, kulturnega, gospodarskega dela ia imena delavcev, kajti nevarnost nam preti, da bo mnogokaj pozabljeno, v poznejših časih morda nedosegljivo. 7a moje namena pa je neporabna metoda pohvaljenega starine šukljeja, kajti na njegov način bi mogel rešiti silno malo tega, kar hočem rešiti poznejšim zgodovinarjem in — sedanji generaciji. Saj g. kritik sam pravi, da bi mogli posvetiti le osmerici mož moje knjige kar — cela poglavja. Tako pa bi bilo treba samo za prvi del najman-i pet takih knbg.
Odločil sem se torej za obravnavo po posameznih letih, in tu celo od meseca do meseca, ne glede na to, ali in koliko je med dogodki notranje zveze, brez zaokroženia v zaključena razdobja, ki bi jih kritik rad videl. Le na tak način sem mogel rešiti pozabe nešteta manjša dela, mnogo imen naših narodnih mož, ki so se pojavljali na raznih poljih našega preporodnega gibanja, česar ne bi mogel stlačiti v nikaka »zaključena razdobja«. Po Erjavčev m okusu bi niti stotino tu zbranega gradiva ne bilo rešeno po-zabnosti. Hotel sem podati sedanji generaciji nekaj po znanem reku: »Wer Vieles bringt, wird manehem Etwas bringen!« — In v tem pogledu sem po mnenju raznih veljakov, na katerih besedo smem več dati kakor na g. kritika, častno rešil postavljeno nalogo.
Skratka: Podal sem narodu tako knjigo, kakršna je, — komur ta ne zadošča, naj st
BOHEMSKI
4. n. UNION
Ronnj-Jaz* — Konkurenca mask
S. K. ILIRIJE
KARNEVAL
Domače vesti
♦	Posvet zdravniških delegatov. V Zagrebu ae je pod predsedstvom prof. dr. Za-iokarja vršila te dni seja Zveze jugoslovanskih zdravniških društev, katere se je udeležilo 13 delegatov iz vseh krajev naše države. Razpravljali so med drugim tudi vprašanje prihodnjega kongresa. Storjen je bi| sklep, da be bo letošnji kongres vršil v Crikvenici v dneh 17. in 18. septembra. Na dnevnem redu bodo problemi medicinskega študija, higiensko proučevanje vode, preskrba prebivalstva z vodo ter vprašanje or. i:Aniz#cijf) proti mazaštvu.
♦	vinogradniki, ki nameravajo svoja vina razstaviti na vinski razstavi in sejmu dne 7. in 8. marca v Ljutomeru, se opozarjajo, da pretočijo vina vsaj do 15. februarja t. 1. Neposredno pred razstavo ne kaže vin pretakati, ker se do tega časa ne bi ščistila in tudi ne tako dobro pokusila, kakor če bi bila pretočena preje. Na današnjem vinskem trgu so najbolj čislana kva. lilet.na vina, ki se dosežejo le s skrbnim negovanjem Zatorej naj bo glavna skrb vsakega vinogradnika, da spravi vino na poskušajo v takšnem stanju, ko se dobro po-kusi. kajti le v tem primeru bo njegovo vino lahko našlo svojega odjemalca.
Slamič, ni ga tebi par! Ti samo znaš narediti, da tvoj gost za ma! denar zadovoljen mora biti!
♦ Napredovanje v poštni službi. Na področju dravske banovine so pomaknjeni v višjo skupino poštni uradniki, oziroma uradnice in sicer: v 6. poležajno skupino Anastazija Bajuk, Ivan Novak in Ivan Ra-kovec v Ljubljani, Jože Černovšek, Karel Hribernik in Jurij Pilato v Mariboru, Avgust Brejc v Novem mestu in Milan Oma-hen v Žireh; v 7. položajno skupino Ivana Krašovec, Olga Gavrilovič in Angela Fazzi-ni v LMibljani, Miroslav Belina. Dušica škerlj. Pavel Kandus in Ciril Kokošar v Mariboru. Zinka Grobelnik in Marija Rabič v Celju. Bogomir Loške v Trbovljah in Hil-da čop v Kranjski gori; v 8. položajno skupino Franc Pipan v Ljubljani in Mara šu-šteršič v Grosupljem; v 9. položajno skupino pa Iva Kosovinc v Ljubljani, Fran Ber. not v Mariboru. I>eopoldina Gs^lman v Ptuju, Avrelija šafarič v Konjicah, Terezija Lovšin v Soc^ažiei in Gizela Gomilar v Rogaševcih.
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 2730_
Danes zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9.
JANETTE GAYNOR CHARLES FARELL
v prekrasnem filmu
AN6J3L,
ULICE
Najnižje cene Din 2.—, 4.—, 6.—.
♦	Imenovanje v zdravniški službi. Dosedanja uradniška pripravnica dr. Eliza Ger. šelman je imenovana za sekundarno zdravnico pri splošni državni bolnici v Ljubljani.
♦	Himen. V nedeljo dne 2S. t. m. se je
r otoški cerkvi na Blejskem jezeru poročil g. inž. Fra.njo Munda iz Banja Luke z gdč. Po! d ko Brenčiče-vo iz Liubljane. Bilo srečno'
♦	Delavske hiše na plačilo v obrokih. V
Ranjaiuki je bila preteklo soboto na svečan način izročena lastniku prva delavska hiša zgrajena na zemljišču, ki ga je poklonila m"Stna občina v svrho gradbe delavskih stanovanj. Pred par leti je Dušan Balaban, komisar Delavske zbornice, sprožil inicija-
tivo za gradbo malih hiš, ki bi delavcem služila za stanovanja in ki bi jih delavci plačevali v obrokih, dokler hišica ne preide v last najemnika. Predvidena je gra,n ° okolo 100 takih hiš. Slavnostni otvoi prve hišice so prisostvovali zastopniki ob-asti in mestne občine. Cena taki hišici je 25.000 Dia. Hišica je zgrajena iz trdega lesa z betonsko podlago.
♦	Podražitev kruha v Beogradu bo zviša, la letne izdatke za kruh za 36 milijonov linarjev. Razlika v krušnih cenah bo vzeTa delavcem po ilve mezdi na mesec. Take 111 podobne ugotovitve prinašajo beograjski listi, ker ae je črni kruh podražil za 20. b«li pa za 16 odstotkov Vzrok podražitve zvišanje žitnih cen, ugotovljeno pa Je, da le bil nasproti žitni ceni že poprej kruh pre-irag in sicer za pol dinarja pri kilopraniu
♦	Mlini ob Dravi so ustavili delo. Kakor poročajo iz Medniurja plavajo po Dravi že skoraj teden dni velike plošče ledu, tako da so mlini morali ustaviti delo. Tudi iravski prevoz (brod), ki spaja banovinsko cesto med Prelogom in Ludbregom, je ustavil promet.
♦	Novi grobovi. Po dolgem in težkem trpljenju je umrl v Ljubljani g. Vilko M a-roli, bivši poslovodja in zastopnik tvrdke Antičevič v Dolenjem i_,rgatcu. Blagega pokojnika, ki je bil po rodu iz Splita kot sin notarja, je poznala in čislala vsa Notranjska zaradi njegove ljubeznivosti in iskre-uosti, mnogo prijateljev pa si je pridobil tudi v Ljubljani. Bil je požrtvovalen narod-ajak in Sokol. — V Mariboru je po daljšem bolehanju umrl g. Jakob B u č i n e k iz Mute. — Pokojnima biag sponiin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Milna za vdovo utopljenega Nemca. Žena nemškega artista, ki Je _ kakor smo poročali — utonil pri Splitu, ko je fotografiral valove razburkanega morja, se vrne v Nemčijo. Potovala je z možem okoli sveta. Po tragični imrti moža, je seveda prisiljena opustiti nadaljnje potovanje. Prebivalci Milne so priredili zbirko denarja za nesrečno ženo, da se lahko vrne v Nemčijo.
♦	Blejski želodec. Z Bleda nam pišejo: Gotovo je marsikdo radoveden, koliko se je lansko leto v našem svetovno znanem letovišču pojedlo mesa in popilo alkoholnih pijač. Skupno smo na Bledu použili nič manj kakor 290 volov, 32 krav, 808 telet, 93 prašičev in 25 glav drobnice. Uvozili pa smo okrog 12.300 kg raznega mesa. Tu pa ni všteta doma zaklana živina, kozliči, ovce, svinje in razna perutnina. Vso to izdatno količino mesa je bilo seveda treba tudi več ali manj zaliti. V blejskih hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah in vinoto-čih se je razpečalo 95.999 1 vina, 74 127 1 piva, 3498 žganja, 3011 1 finega vina in raznih likerjev ter 557 steklenic šampanjca; skupno torej 180.635 litrov opojnih pijač. Seveda so k vsemu temu v pretežni meri pripomogli letoviščarji in številni izletniki.
♦	Odkup tobaka v Dalmaciji in Hercegovini je bil dovršen že pred tedni, monopol-ski uradi pa sestavljajo statistiko o lan skem tobačnem pridelku. Dalmacija je dala 91 vagonov tobaka po povrečni ceni 11 Din za kg. Največ je bilo imotskega tobaka in sicer 35 vagonov. Trogirskega tobaka je bilo 20, metkoviškega pa 11 vagonov Odkupne cene so bile po srezih različne •Imotski tobak se je plačeval po 11.45 Din metkoviški pa po 11 Din. V Dalmaciji so bile cene boljše kakor pa v Hercegovini, kjer se je tobak odkupoval povrečno po 9 in 10 Din za kg V ljubuškem srezu je bilo odkupljenih okrog 850.000 kg tobaka in je bilo zanj izplačano bruto 8,900.000 Din. Povprečno je prišlo na kg tobaka no 10 Din Od bruto izplačila odpade na komisijske stroške blizu 300.000 Din, na davke preko 500.000 Din in večje svote še v razne dirue« namene, tako da je bilo producentom izpla čanih čistega blizu 6 miliojnov dinariev Pridelek je bil precej dober, po količini na srednje vrste.
♦	Fuzija dveh nemških dnevnikov. Kakor poročajo iz Novega Sada, se je preteklo nedeljo izvršila fuzija tamkajšnjih dnevnikov »Deutschos Volksblattš; in »Deutsche Zeitung«. Za kulturno življenje Nemcev v
JUTRI! Emericka Kalmana najpopularnejša opereta JUTRI!
GROFICA MARICA
JUTRI!
n
Elitni kino Matica"
naši drivri j« to velikega pomena. Oba dnevnik« bosta odslej imela skupno redakcijo >Deutsches VolksblatU bo izhajal zju-trij, »Dentsche Zeitung p* popoldne.
♦	Star most doslužil. Stari most preko Une, ki je Hrvatsko Kostajnico vezal z Bosansko Kostajnico in j« 120 let dobro služil svoji nalogi, se bo v kratkem porušil. Zgradi'l ga je svoječasno Napoleonov general Bertrand. Nov most bo zgradil zagrebški podjetnik Mažuran za 80.000 Din.
ZA PREPROGE NESPREMENXJ1VA
SMYRNA VOLNA
Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana
♦	Velik požar na Bledu. V nedeljo ie zgorela na Bk-du lepa vila, last g. inž TOnniesa iz Ljubljane. V vili ni nihče stanoval, od kar je pred kratkim umrla hišni ca, pač pa so vilo urejevali in popravljali ter so baš bili na delu aoboslikarji. Da hi se hitreje sušilo, so kurili velike peči ? žagaujem, ki je bilo posuto tudi po tleh. V soboto zvečer so delavci odšli domov, v t>e_ Čeh pa je ostal ogenj in to je povzročijo najbrž požarno nesrečo. Goreti jc začelo ob 4 zjutraj v prvem nadstropju. Na *omo>-so prihiteli gasilci z Bleda, Rečice iu M)»-na, ki pa niso mogli rešiti lepega poslopja Poslopje je uničeno do kleti z opravo vred Velika škoda še ni precenjena.
fciM
I«'i MH Strmim
M
in p
jipi liffilC
ijS
ml
sinil
PŠ lil pil im
BELI DNEVI!
FEBRUARJA
IN DALJE
s o u v a n;
♦	Napad na bančnega pre<tee<»nika. V Novem Paza.ru je bil v soboto ponoči izvršen napad na predsednika tamkajšnje Trgovske banke Ahmedoviča. Napad je izzval veliko senzacijo, ker je Ahmedovič daieč naokoli znan kot eden najuglednejših muslimanov. Napadalec je Ahmedoviča udaril s sekiro po roki, na kar jc napadenee zgrabil neznanca ter mu o tel sekiro. Na klicanje Ah medovi6a sta prihitela na pomoč dva policijska stražnika, vendar pa je napadalec še pravočasno ušel. Pod sumnjo, da je izvršil napad, je policija aretirala pisarja ob. čine Milojka Roginca.
♦	Neznanec prerezal zidarju vrat. V Ze-munu se je v soboto popoldne sprehajal zidar Jcsip Župan iz Crikvenice. Na lepem se mu je približal neznan človek ter mu od zadaj prerezal vrat z britvijo, župan je ves okvrvavljen klical na pomoč. Bližnji sprehajalci so prihiteli in ga spravili v bolnico. Neka žena je na policiji izjavila, da atentat izvršil neki črnikast mladenič. Motiv napada ni znan, domneva pa se, da gre za maščevanje.
♦	Obledele obleke ;n klobuke kemično čisti, ba>*va, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— O sodobni Nemčiji. V petek ob 20. bo pod okriljem ZKD predavanje t Društvu za zgradbo sokolskega doma v Šiški. Predaval bo g. sodnik dr. Stojan Bajič o problemih sodobne Nemčije. Po predavanju se bodo predvajali 4 kulturni filmi. Opozarjamo vso Javnost na te večere, ki se vrše vsak petek z največjim uspehom v Sokolskem domu v Šiški.
u_ Francoski institut v Ljubljani vabi
na skioptično predavanje o modernem slikarstvu, ki bo t petek 3. februarja ob 20 v društvenih prostorih. Predaval bo priljubljeni g. profesor Raymond Warnier iz Zagreba.
u_ Krajevni o<*bor Rdečega križa bo imel 5. redni občni zbor v četrtek, 9. februarja ob 18. v dvorani OUZD pritličje. Zaradi važnosti poročil naj se članstvo občnega zbora udeleži v čim večjem številu.


Prava dobrota za ljudi, ki so podvrženi nadlogam črevesja in trpe na motnjah prebave, zapeki, hemeroidih in njih posledicah kakor tudi na glavobolu, omotičnih napadih itd., je Saxlehnerjeva HU-NYADI JANOS naravna grenčica. 2e 70 let se je vedno izborno obnesla, bila je na klinikah in po zdravnikih sijajno preizkušena in priporočana pri daljših pivskih kurah zoper nabiranje maščobe, kronična obolenja, ženskih spolnih organov, zastajanja krvi, izpuščaje na koži itd. Neprekosljiv učinek! Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v lekarnah, drogerijan in vseh boljših trgovinah.
Kako dosežete normalno težo?
Direktor neke tovarne, gospod L., je
imel sledeče izkušnje. Kot posledica hude bolezni je znašala njegova teža samo 51 kilogramov.
Njegov zdravnik mu je predpisal Ovomaltine. Pil jo je vsak dan ter je že po nekoliko tednih tehtal 4 kg vec. Pil jo je še naprej ter dosegel 69 kg, torej
u_ »Iz poljskega slikarstva 19. stoletja«
je naslov predavanju, ki ga priredi Društvo prijateljev poHske&n naroda v rredo 1. februarja v Unionu« (verandna dvorana). Predaval bo g, dr. Vojeslav Mol6, profesor Jagelonske univerze v Krakovu. Predavanj« bodo pojasnjevale skiontičue »like Vstop prost.
u— Violinski koncert Karla Rupla. Glavno točko Ruplovega violinskega koncerta tvori peta violinska sonata, ki jo je napisal slavni Beethoven v letih 1800—1801, v svoji najplodovitejši dobi. Ta sonata je splošno znana pod imenom »Pomladna sonata?. Najbolj karakterističen stavek v tej sonati je III.: Scherzo. To glasbeno obliko je dvignil Bee-thoven do nedosegljive popolnosti Beethovnova V. violinska sonata je v programu vseh velikih svetovnih violinistov. Violinista Rupla spremlja na klavirju prof. Janko Ravnik. Koncert bo v ponedeljek 6. februarja ob 20. v Fiiharmonični dvorani. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni.
u— »Drzni plavač« na šentjakobskem odru. V soboto in nedeljo so šentjakobčani v spretni režiji g. Karusa uprizorili preprosto veseloigro ^Drzni plavač«, ki slika zsodbo o svojevrstni, izredni, veseli ženitni slepariji: prileten pa božat trgovec se ženi z mlado, zelo lepo, bogato velepose-stnikovo hčerjo, ki ga je pa pripravljena vzeti samo iz neskončne hvaležnosti, da jo je pri ko-kopanju s tveganjem lastnega življenja rešil f "di jezera gotove smrti, žalostna resnica ^a je, da »rešitelj« — srečni ženin niti malo plavati ne zna in da je bil rešitelj vse nekdo drugi Okrog te fabule je nanizana cela vrsta ljubavnih prigod in epizod Komedija v resnici ne nudi kdo kaj etične in estetske vsebine, ve-sele burkaste situacije pa dajejo bolj površnem, hitro zadovoljnemu gledalcu mnogo prilike, da se nasmeje z dušo in telesom. Posrečena uprizoritev je resnično oba večera dvorano polnila s smehom. Veselosti so živahno stregli gg. Košak, ki je bil resnično tragično smešen ženin, Moser, Sadrič (čigar igra in maska pa je bila malo podobna profesorju), Pe-trovčič, Zalaznik, Koman, ga Bučarjeva in gdč. Wrischerjeva, ki je tudi v vlogi, zanjo malo nenavadni, prav lepo uspela. Resni delež so lepo prispevale gdč. Pirčeva, ki je prisrčno odigrala nevesto v njenih zaljubljeni in razočaranih minutah, Baranova, Zalc-telova in pa gg. Hanžič ter Lombar. M.
u_ Literarni večer Mlade Soče. V soboto zvečer se je v salonu restavracije pri Levu vršil literarni večer, ki ga je priredil marljivi, kulturno udejstvujoči se mladinski od-sek »Soče< Večer, ki ga je obiskalo lepo število mladega in starejšega občinstva, je otvoril predsednik „Mlade Soče« ž i b e r n a, nato pa je s kratkim predavanjem razpravljal o Gaberščkovi knjigi >Goriški Slovenci« pisatelj Ivo G r a h o r. Njegovo predavanje je v živih obrisih predočilo poslušalcem zadnje stoletje politične in kulturne zgodovine goriških Slovencev. Bogomir Ma^ gajna je s preprosto be«edo, pa z neutrud-ljivim uspehom prečital svojo novelo »Boka všekc, to resnično lepo zgodbo, ki se r nji na poseben način prepletata tragična ljubezen in socialni problem. Ziberna je nato iz znanega Beduarikovega dela »Goriška in tržaška pokrajina v besedi in sliki< prečital odlomek o hišah in stavbah na Goriškem. Ta odlomek je občinstvu s preprosti, mi sredstvi priklical pred oči vso čudovito podobo pokrajine in domačnost nega življenja po tem vse ljubezni vrednem koščku
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9. nri zvečer
Senzacionalne pustolovščine v okviru najveselejše vsebine in mnoge glasbe
IVIOŽ 5 SMOLO
V glavnih vlogah: Kurt Bois. La Jana, H. A. v Schletov, G. Chmara Glasba: NLscha Spolianskv
poišče drugo. Okusi in zaušnice so pač raznih vrst! Svojo metodo naj g. E. ohrani zase in je ne vsiljuje še meni, ki jo odkia-njam. Za goriški materijal je neporibna!
G. kritik pravi tudi, da sem si napravil vso to reč jako komodno: vzel sem Novice, Sočo in Slogo itd. Hvala lepa za tak pouk. ze med temi listi pa enega niti ni — Sloge namreč . G. kritik pa je prezrl vse druge vire: spion vse, ki prihajajo v poštev. Za prve čase. Slovenijo, Domovino, Glas, celovškega Slovenca, prve letnike Slovenskega Naroda, poleg teh vse stenografske zapisnike dež. zbora od 1. 1861. dalje, mnogo steno-grafskih zapisnikov drž. zbora, pa nekaj nemških in laških listov, ki so omenjeni. V poznejši dobi so izrabljeni vsi listi, ki so sploh prihajali z nami v dotiko. Vse, kar sem rabil, je bilo izčrpano. Toda o tem govori knjiga sama najbolj jasno!
G. kritik se nI potrudil niti toliko, da bi pogledal — časovno omejitev... do leta 1900. Zato mi šteje v zlo i>nedostatke«, ki bodo šele v drugi knjigi na površju in primerno omenjeni. Pravi, da ne črhnem niti besedice o pojavih »krščanskih socialcev, ki so imeli zadnja leta pr-x vojno v svojih rokah dejansko že vse vodstvo goriških Slovencev.« — Ali tiči v tem grmu zajec? G. kritik se Je temeljito vrezal, saj so se ti njegovi protežeji pojavili šele v novem stoletju in jim bo dovolj mesta v drugi moji knjigi, čeprav bova s tistim njegovim »vodstvom goriških Slovencev« precej različnih misli. Bili so res jako agilni in so marsikaj ustvarili, kar bom tudi stvarno znal oce-
niti, ali do — vodstva niso prišli!
Toda ta g. kritik je tudi sumljivo krivičen in se ne straši tendericioznih podtikanj. Dovolil si je takole majhen poduk, da: Goriška ni bila majhen otočič itd. in da bi zato jaz moral »brezpogojno vsaj v glavnih obrisih očrtati ideje in metode, ki so istočasno vodile politiko Avstrije itd. Vprav ; nezaslišno je, da si ta gospod kritik dovoljuje utajevati nekaj, kar je v moji knjigi povsem zadostno očrtano. Saj so povedane vse glavne misli ustave 1. 1849., navedene so glavne določbe iz ustavnega pisma Ferdinanda in Franca Jožefa. In dovolj obširno je označeno stališče takrataih goriških veljakov, n. pr. poslanca J. Doljaka v »Sloveniji« št. 40. Dovolj obširno je pojasnjeno naših takratnih mož stališče obmejnega naroda nasproti Iliriji, za katero so bili baš naši Goričani najbolj jasno zavzeti, kakor pozneje nasproti Zedinjeni Sloveniji. Vse mogoče faze Ilirije so v moji knjigi točno označene, kakor morda nikjer doslej v po- , dobnih publikacijah. — In jasno je ozna- ■ čeno stališče goriških Slovencev nasproti Frankfurtu, kajti zahtevali so, da naj cesar poslance iz tega parlamenta odpokliče. Naši so bili za neodvisnost od Nemčije.	j
Dalje sem označil naš goriški položaj za dobe Bachovega absolutizma, in potem takoj po miru v Villafranki 1854., še bolj po oktobrski diplomi 1. 1860. ter ustavi 1861. Tu pa je točno podana vsa naša goriška deželna ustava in naše razmerje treh avtonomnih dežel do namestništva v Trstu. Izčrpno je podan Schmerlingov volilni sistem t
in zategadelj krivična razdelitev mandatov med slovensko večino in laško manjšino. In prav zato je obširno podana borba slov. poslancev v dež. zboru 1. 1865. za spremembo volilnega reda v veleposestvu, ko so dosegli Slovenci tri poslance, tako da smo imeli vsaj potem 10 poslancev proti 11 laškim. — Kar je v tej knjigi prav obširno pojasnjeno, da jasneje ni mogoče zahtevati. Vse to mi je ta g. kritik kratkomalo utajil, da more potem za javka ti o velikih napakah, ki Jih je srečno šele on našel! Ni dostojna taka kritika!
Prišlo je 1. 1866. po vojni z Italijo in Pru-sijo, ko je grozila naši deželi že takrat meja ob Snežniku in tu je v moji knjigi več sijajnih dokumontov, kako hrabro so se naši možje borili za lešitev vsega, kar je slovensko, in za — združitev v zedinjeni Sloveniji. V tej knjigi sem rešil pozabnosti vprav krasne priče o razumnost: in odločnosti naših goriških mož, kakršnih ni bilo nikjer, tudi v Ljubljani ne. Vsega tega ta g. kritik ne vedi, vidi le pomanjkljivosti, ki so nastale v njegovi glavi, narekovane po srčni želji, da iz vse drugačnih razlogov udari po moji knjigi. Vem dobro, kje tiči zajec!
Potem je prišel dualizem. Ali nisem podal tu celo vsega historlata dualizma, od češlce abstinence do zmage Madjarov' Moja knjiga je prav jasen dokaz, da GoriSka nI bila »otočič tam sredi ocena kje«, marveč da se je v tem pogledu veliko bolje držala nego katerakoli druga dežela. Prav tiste čase je goriška dežela s svojim dež.
zborom vred prednjačila pred Kranjstto, kateri je dajala lekcije, kako bi bilo nastopati napram centralističnim pohlepom nemških lažiliberalcev. Vsega tega g. kritik ni opazil in trdi, da tako važnih objaanil o takratnem splošnem položaju v državi nič ni
i v moji knjigi!
j Skratka: vsak državnopravni dokument, ! vsak pojav, ki je kakorkoli spreminjal naše j stališče v državi In deželi, je v moji knjigi | povsem dovoljno obrazložen. Ako g. Fran j Erjavec teh dejstev ne razume, kakor večkrat pravi, naj se malce potrudi, pa mu bo vse bolj jasno. Tudi čitanje te knjige mu utegne biti koristno.	(Konec jutri.)
Univ. prof. Aleksander Makleeor. Ofa-vnlne odredbe ▼ sistemu modernega prava.
Kot posebni odt sek iz »Slovenskega Pravnika« je izšla v založbi društva »Slovenski Pravnik« daljša razprava usrledneca krl-niinoloaa, profesorja naSe pravne fakultete A. Maklecova. Pisec podaja analizo prav-.ie narave in notranje strukture ofuvalnih odredb ter opredeljuje mesto, ki ga zavzemajo te odredbe v sistemu modernega prava. Pri tem se predvsem ozira na zakonodajo Jugoslavije. Tudi pri nas {e odpravljen monopol kazni kot edinepa 9redstva v borbi zoper kriminaliteto. Na mesto prejšnjega I mon ama sankcij imamo sodo j trialističen sistem sankcij: kazni, očuvalna in vzgojna sredstva. Pi9ee opozarja pri t«m na razne nedostatke in na nadaljnje ukrepe, ki^ so potrebni, da očuvalne odredbe dosežejo svoj namen.
normalno težo zdravega moškega.
To je samo eden mnogih primerov, r katerih je Ovomaltine pripomogla oslabelim ljudem, da so naglo zbrali izgubljeno mpč.
Ovomaltine ima izboren okus, a se jemlje za predjužnik ali med kosilom in večerjo v mleku, kavi ali v čaju.
slovenske irmtje — Naposled jr šs Grvhfsr prečital svoji črtici, »Smrt« in pa jL-eto 1918«. Obe sta nudili človeku sve-tel vfK>-gled v delo tega mladega pisatelja, ki morda izmed vseh najbolj bori za resničrjo podobo današnjega sveta Obe črtici sta * umetniškim uspehom podali dveje odlomkov iz najbolj težkih brezden sodobn^ra življenja. _ 'L. M.
u_ Otroški oder »Svobode« npri»ori v sredo 1. februarja ob pol 5. popoldne v dramskem gledališču Oton Zupančičevega »Cki-bana«. To bo prva svojevrstna otroška revija, v kateri igrajo otroci od 4—10. leta. Režija Katja Ln Ferdo Delak. Vzemite vstopnice že v predpvotiaji. Delavska zbornica, telefon 34-78.
Odstranitev zobnega kamna izvrši najboljše vaš zobozdravnik, toda njegovo tvorbo preprečite lahko s stalno uporabo Chlorodont zobne paste. — Tuba Din
n— Lovski ples. Vsa Ljubljana se pripravlja na najbolj popularno zabavo ieioS-nje serije, na lovski pUs, ki se vrši ua predvečer svečnire na Taboru. Da bo raba-va bolj prierčna žele prireditelji, da bi prišli poeetniki v športni, lovski ali cestni obleki. Na večer prireditve bo tramvaj i*>-stajal tudi na vogalu Sv. P<tra ceste — Škofja ulica.
u— Jutri prirede primorski akademiki družabni večer v Trgovskem domu. Na sporedu so pozdravni govor, petje-solo, dekla-macije in petje vokalnega okteta Po programu bo ples. igra Ronny-jazz. Vstopnina: dijaki 8 Din, ostali 15 Din. Reklamira naj se po tel. 25-87.
u— Nadaljnje cepljenje proti davici v Mostah se bo vršilo 3 februarja ob po! 9. zjutraj v šoli v Mostah in ob 14.30 v šolx pri Sv. Petru na Polju.
iji! |i!i
Jutri zvečer na Taboru
x. lovski ples
ji;j SLD, podružnica Ljubljana, v prid Zelenemu križu. 2145
u— Društvo izložbenih aranžerjev obvešča vse člane, da se bo vršilo izjemoma danes, v torek, predavanje prof. Šantla v sejni dvorani Trgovskega doma in prosim vse žo prijavljene udeležence tečaja, kakor tudi vse ostale, ki se nameravajo udeležiti tečaja, da se zanesljivo udeležb tega predavanja. Prihodnji sestanek bo zopet v petek v prostorih Ljubljanskega vedesejma. Odbor.
u— Zimski umetniki na poslu. Na dvorišču mestnih hiš v Suvoborski n-lici za B-^ žigradom je bilo te dni prav živahno. Zaradi mehkega snega sta se odločila upokojeni tramvajski mojster France Rupert in njegov sin, da izoblikujeta veliko sfingo in sta delo na splošno odobravanje okolice r< s tudi imenitno izvršila. Zdaj so stopili v akcijo številni fotoamaterji, ki so fotogra.fi-rali »bežigrajsko čudo< kar od vseh plati. Pa naj ša kdo reče, da Ljubljančani nimajo smisla umetnost!
u_ Ptički so s hrano preskrbljeni. Ko je zapadel debelejši sneg so ptički čvrljaii vsi zbegani, kajti naenkrat jim je zmanjkalo hrane. Zdaj so bili popolnoma navezani na dobroto blagih ljudi, ki po se pa tndi res hitro spomnili nanje. V Tivoliju so bi!« pripravljene že številne krmilne hišice, prav tako po drugih parkih in na Gradu. Ljubitelji ptičkov so nanosili tja mnogo najrazličnejših semen in druge hrane, potrosiii pa so jim drobtinic tudi ja drugih mestih zlasti na potih višje t gozdu. ljubljanski ptički imajo tako hrane na pretek in prav gotovo hodijo k njim v goste tudi oni is sosednjih občin.
u— Hodniki morajo biti očiščeni. V no delajo popoldne, ponoči in še včeraj je padala nevšečna sodra, ki se je prilepijala na asfaltirano ulice in hodnike, ter postala prt-santom kar hudo nevarna. Poledica je zlasti zjutraj marsikomu izpodneala noge. V teku dneva je zle-denela skorja odjenjala, a hodniki pred hišami v mestu so ostali marsikje neočiščeni ter bo ponoči zmrzla skorja pomenila za pasante nadaljnjo nevarnost, da si polomijo zdrave ude. Zator«J očistite in posipajte, v kolikor tega še niste storili!
u_ Ledu letos dovolj. Zaradi nizke temperature, ki smo jo imeli dalje časa, eo seveda zamrznili vsi bajerji v mestni okolica, v Dr&vljah, Kosezah in n>a Viču. To so hitro izkoristili vneti dTsalci, ki so jim pa kmalu pokvarili veselje možje z dolgimi sekirami. Pričeli so sekati in lomiti mestoma irredno debel led, nakladali so sra večji de.l na tovorne avtomobile. Z ledom se j« predvsem oskrbela pivovarna Union, ki potr»-buje prav izdatno zalogo.
u_ Tri nezgode. V št. Vidu nad Ljubljano se je v nedeljo drsal 16 letni dijak Fran Piskar in si zlomil levico. V Vevčah pa se je sankala v nedejo 13 letna Ljudmila Jo-rihova ter si zlomila desno nogo. V Pre-vojah se je splažil 28 letnemu hlapcu Simonu Golobu konj ter m^d dirom skočil v obcestni jarek, Goiob pa je odletcl s sani ia zlomil desno ključnico. Poškodovanci se zdravijo v splošni bolnici.
U—. Zaključna plesna vaja ttub'lanskih maturantov sc bo vršila jutri v dvorani Kazine.
Mho
m

yoisom Dorijur
Tel. 33-87.
Danes ob 20., jutri ob 18. in 20., v četrtek ob 15.»/2, J 8. in 20. Vi nri OSKAR SZABO v Izvrstni satiri na ljudi, ki obogate čez noč,
On in njegov sluga
Pride: »Dve srci, en utrip« LUIian Harwey

ID.
\
Tbrelc, SI. T. 195S
plakete medalje ZNAČKE pokali in graviranje
vse lastna izdelava
Griesbach i Knaus
Zagreb, Ilica 15. Tel. 71—57
čee4 ne moremo prikriti? Najtežje v življenja je pač prikriti očividne napake, katerih ni mogoče obiti z lepo besedo, niti z dobro voljo. So to navadne nerodne kretnje TMienja. ki imajo svoj izvor v nevednosti, neokretaoati in nepoznan ju družabnih oblik. Zato je dolžnost vsakega človeka na. »l/fcrti samemu sebi, da t« napake odstrani. Tako priliko najde vsakdo, če pojde k predavanju »O lepem vedenju«, kjer izve po strokovnjaku. prof. Osipu geslu vse, kar mora vedeti. Saj ni niti vstopnine, be prispe Tek h kurjavi S Din. Vsak četrtek ob 18.15 so ta zanimiva predavanla v Delavski -zbornici. Dajmo si tam sestanek z vsemi prijatelji, kateTe bomo o tem obvestili. A^ena.
u_ Očesni zdravnik dr. R. Bassln Ljubljana, Aleksandrova 4, zaradi odsotnosti do ?,. februarja ne ordiniTa.
u_ Za slepce je darovala rodbina dr. Antona Papeža, predsednika dežel sodišča ▼ l> in odvetnika v LJubljani ▼ počaščenje sporama blagcpokojne ge. Marije Hienz 200 J)in.
ti_ Ukraden pes. Da, celo pse kradejo.
Stiska in zadrega sta budi in ▼ sili vrag muhe ire, tat pa Be loti tudi psa na verigi rn ne narobe. Sod^vičar Karel Mor£ v Ko-Jezijski ulici 12 je prijavil policiji, da mu je nekdo odpeljal v nedeljo ponoči leto oni starega ovčarja. ki ga je imel priklenjenega na dvorišču. Pes čnje na ime ,Pupi< im j« vnj-don vsaj dva stotaka.
pa je W eprejst t«« letotaji proradaa.
gar iadatki &o predvideni na okroglih 30.000 Din. Volitnr« se niso vršile m bo v ta namen sklican v kratkem izreden občoi zbor a Dober plen policije. Preduinočnjim je bila aretirana v mestu 371«tn* lahko-živka Marija Vogrinova, ki je prianala, da j« vlomila nedavno na podstrešje bi&e zdravnika dr. Zorjana v Maistrovi nlici iu odnesla raznega perila v vrednosti 1500 Din. Nadalje je priznala, da je tiveU zadnji čas z znanim tatom in vlomilcem Josipom Fekonoj, o katerem je povedala, da je pred tremi tedni vlooail v sobo natakarice v Koštomajevi gostilni ▼ Prečni nlici m ji Odnesel, poleg nekaj slatnine, tndi 9500 Din v gotovini. Fekonja j« takoj, ko je izvedel za aire-tacijo svoje priležnice. brez siedu izginil. Polieij* domneva, da sta Vo-grinova in Fekonja nedavno vlomila tudi v Gradca v »aaebno stanovanja nekega Bondyja in mu odnesla razne benečanske zlatnine v vrednosti nad 50.000 Din. Vo-gTinova ta vlom sicer zaenkrat še zanika, izoovedaJ« pa je, da Fekonja Se ni zapravil vsega denarja iz vloma v Koštomajevi gostilni. Prav tako je nažla policija na njenem stanovanju skoraj še vse ukradeno blago s podstrešja v hiši dr. Zorjana.
Iz Celja
V~ ,Mariborski teden« _ »talna institucija. V četrtek zvečer je bila v magis>tratni (posvetovalnici »eja pripravljalnega odbora ■m ustanovitev posebne zadruge »Maribor« ski teden*.. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika mestni župan dr. Lipoid. za pod-načelnika podžupan Golouh, v odboru pa so senator dr. Ploj, industrijalec D. Rog-lič, načelnik gostiln barskega združenja Vatjak, bančna uradnika Loos in Gilly. V nadzorstvu so tovarnarja dr. Dračar in Sabothy ter vele-trgovec Pinter. S stalno institucijo »Mariborskega tedna« bo mesto z okolico vred veliko pridobilo na razvoju
in napredku.
a_ Pod devizo Maribor za Maribor. Pod
okriljem pomožne akcije priredi v torek 7. februarja ob 20. v veliki unionski dvorani orkester promi.nentnih glasbenikov kraljeve vojaške srodbe ter gojenci Glasbene Matice in člani mariborskih pevskih društev poljudno akademijo v korist ubožnega pre-bi valstva mesta. Kot solisti bodo nastopili pa. Pranja Brandlova, gdč. Uda Vedralova ter gg. Franjo Neralič in Avgust Živko. Od pevskih zborov bodo nastopili »Drava«, >Glasbena Matica«, sJadran« in .Maribor« pod vodstvom dirigentov gg. Gažpariča, Hladeka- Bohinjskega, Horvata, Laha in Vasilija Mirka. P red prodaja vstopnic t fcr-g&vir.. ge. Zlate Brišnikove in g. Hoferja, zvečer pa pri blagajni pred vhodom v dvorano
a_ Proračunska seja mestnega občinskega a veta bo drevi ob 18 na mestnem magistratu. Prvotai predlog občinskega proračuna je znatn 9 izpremenjen in znižan.
Javna zalivala
čut najiskrenejše hvaležnosti mi veleva, da se tem potom najlepše zahvaljujem asistentu mariborske bolnišnice g. dr. SI. Vrb-njaku za mojstrsko izvršeno, zaradi raznih okolnosti zelo otežkočeno operacijo. Nje-srovi odločnosti, veliki strokovni izkušenosti, vzorni vnemi in znani, hvalevredni požrtvovalnosti je uspelo, da je, kakor že mnogim drugim, tudi meni rešil življenje, ki je spričo moje težke operacije viselo le še na nitki. Zato se mu za njegov trud prav iskreno zahvaljujem in priporočam vsem, ki bi jih zadela enaka usoda, naj se brez skrbi zaupajo njegovi spretni in vešči roki.
AL. PLEVELJ, soproga kapetana.
a_ Razveseljiv začetek in napredek akcije za. zbiranje prispevkov v fond za zgradbo azila za tuberkulozne v Mariboru je zabeležila tukajšnja krajevna Protitu-berkulozna liga. Doslej je nabrala v ta namen te 12.000 Din in je ta zbirka veren dokaz volikega razumevanja prebivalstva xn to prepotrebno ustanovo. Nedvomno bo-<1<i Mariborčani s stalnimi prispevki omogočili čim prejšnje uresničenje tega velikega, človekoljubnega načrta.
a— Nenavadna lovčega nezgoda. V soboto je čakal na divje race na dravskem des-lvm bregu 33 letni šofer Ivan Pohlin iz Smolnika, občine Ruše. Po snegu je zašel na krhki in še pretenki led na Dravi. ki se je pod njegovo težo udri in se je Pohlin pogreznil v nepregloboko vodo, kar je bila še njegova velika sreča. Zgodila pa se mu je druga nesreča. V trenutku, ko se je pogrezal skozi razbiti led v vodo, se mu je na ledenem odkrbku sprožila dvoeevka, ki jo je držal v rokah in mu je naboj svinčenih zrn udaril v obe dlani ter mu jih strašno razmesaril. Za silo so ga obvezali v neki bližnji hiši, nato pa je bil prepeljan v bolnišnico.
a._ z doma Je izginil brez vsakega sledu ž<- pretekli torek 58 letni izvošček Franc Krajnc in se doslej še ni vrnil. Verjetno je, ■ia se je možu pripetila nesreča, ali pa je morda izvršil samomor. Kamur bi bilo o njem kaj znanega, naj to sporoči nredstoj-ništvu mariborske mestne policije.
a_ Obrt, ki izumira. V soboto je bil v
restavraciji hotela Halbwici,I «r Jurčičevi ulici občni ^bor zadruge mariborskih fiia-karjev, avtoizvoščkov in prevoznikov, ki je poKazal v vsei krutosti propadanje tega nekdaj tako dobro uspevajoče?« obrta. Občni zbor je vodil načelnik g. Sluga, ki se je spomni! mwl drugim tudi lani umrlega bivšega dolgoletnega načelnika g. Posla, nakar je podal tajniško poročilo g. Krepek. Zadruga, ki ima svoj delokrog v mestu in obeh mariborskih glavarstvih, šteje skupno 144 članov, od teh v mestu samem 60. Z ozirom na nova zadružna pravila pa se bo delokrog zadruge razširil na celotno ozem. Ije bivše mariborske oblasti in bo tako članstvo znatno naraslo. Odobren 1e bil soglasno obračun za preteklo leto s o0.089 D.n dohodkov in 48.957 Din iadatkov, prav tako
e— Okoliški občinski svet ?e inH v petek 27 t m- zvečer sejo, na kateri je bilo na predlog župana g. Vinka Kukovea sklenjeno, da se odpošlje v znak protesta proti separatističnim minktacijani predsedniku vlade f. dr. Milanu SrSklču naslednja resolucija: »Občina Ceije okol ca ogor&no protestira proti ponovnim nakanam, da se razruši skupnost naroda in države. Nam Slovencem ie edino v močni, nedeljivi Jugoslaviji zajamčen naš obstoj.« Delavska dele^ac'ja, ki jo tvorijo pristaši bivše socialistične stranke, je izi.rvila, da se ne mara vmešavati v to zadevo m da se bo vzdržala glasovanja o resoluciji. Tudi pet pristašev bivše Slovenke ljudske stranke je izjav lo da ne bodo glasovali za resolucijo, dočim se trije drugi pristaši iste skupine niso udeležili seje. Ugotavliamo. da 1» obenski odborniki niso hoteli glasovati za resolucijo, ki ee izreka za skupnost naroda in države ter nedeliivost Jugoslaviir-Občinski svet jo nato odobril pravilnik o pobiranju občinske trošar in, ki predvideva za one. ki bi ne priiavili občini trosanm podvrženega blaga, kazen v petkratnem iznosu trošarine. Obenski svet se ie izjavil za kra'evr,o notrebo glede rostilnišk* kon-eC=i:e Frančiške lOdlove v Gaberju in Ar-nolda Kinela na Zg. Hudinii. V domovinsko zvezo ie bilo sprejetih 19 o®eb Ker zahteva banska ut^vh 7n'i?"io občinskega proračuna za 1. 1933. bo občina ?r,^razumno s krs;evr.!m šolskim svetem	le" tošn«o postavko za amortizacijo posoiila za okoliško deško narodno šolo s tem. da bo leto« plačala samo obresli. Dr»"n:e in =an-kanje na iavnib notih in ee&jab ie odslei strogo nreoovedano. Poštna d'reVp;ja n^i nrem^sti br70''aime drogov« s Hodnikov ob Mariborski cesti v Oaberiu. Ob?;na odklanja vzdrževanje modernizirane banovin'ke ceste na Rre^u. Gasilnemu društvu v Ga-Ivriu ie bil začasno oilkazan prorfor poleg Ga=ilneaa doma Ta ustpnov tev reševalnega oddelka. V ponedeljek 30. t. m. ob 17.30 f* bo vr£ila na mestnem načelstvu eeia šivSe-ga odbora za oomožno akcijo mestne in okoliške občine. Na tei seii se bo vrši^ raz-nrava o ukinitvi skupne pomožne akcije za obe obč ni, ker ni ve* na raznola^o potrebnih sredstev. Okoliškn občina zahteva nadaljevan ie skupn? pomožne akcije. Ob tei 7>ril'ki fe bilo floro^eno vprašanje, ali bi ne bilo umestno, da bi okobška obč na uvedla ix>seben davek v korist brezposelnih.
e— Uradni dan Zbornic« za TGI v Ljubljani za Celje in okolico bo 7. iebruaria od 8. do 12. dopoidme v posvetovalnici Združemja trg-ovcev za mesto Celje, Raz-la.gova ulica 8. pritlioje, levo.
e— Sprememb« posesti. Hišo. treovir.o in točilnico ge. Marije Karlovškcvc na Lavi pri Celju je kupil g. Drago Naprudnik iz Ce'ia.
e— Samo še neka] dni imate časa za nabavo novih srečik za zadnji razred drž. razredme loterije. Srečke si nabavite takoj v podružnici »Jutra« v Celju.
_c Brezposelnost v celjskem srezu. Po najnovejši statistiki je v vsem celjskem srezn 878 brezposelnih z 1218 družinskimi člani. V mestu Celju je 97 brezr<osrlnih 72 družinskimi člani, v občini Celje-oko-lica pa 461 brezposelnih s 670 družinskim' člani. V teharski občini je 71, v škofji va si 65, v Petrovčah 43 brezposelnih, v ostalih občinah pa se giblje število brezposelnih med i in 20.
Iz Trbovelj
t— Občni zbor JRKD. Krajevna organizacij* JRKD ima v četrtek 2. februarja ob 10. dopadne v dvorani Sokoljega doma svoj redni občni »bor. Poleg običajnega dnevnega reda se bo na obftnem zboru razpravljalo tudi o položaju v rudarskih revirjih. Na občnem zboru bodo govor »h tudi narod™ poslanci. Vstop bo dovoljm samo članom. Eno uro pred obcn;»n zborom w bo v mali dvorani vpisov-lo nove člane k bodo tneli potem tudi dostop na otKni zbor, na kar opozarjamo one, ki zele vstopiti v vsedržavno JRKD.
Iz Ptuja
j— Ptujska tiskarna tvaznonja, da je m-
oela zopet z rednem obratovianjem.
j— Hvalevreden »*leP- Načelstvo m nadzorstvo Zadružne elektrarne je m svoji zadnji seji sklenilo, di ža cena toku od 4 na 3o0 Din. Lkme ^ tud- pob kanje mesečnega pr.spevka za upraAine stroške jv> 5 in 10 Din Nove cene veljajo že od 1. januarja dalje. .S tem sklepom je posebno pcmagano einon>?sn.m
slojem.	...	__
j— Cene kruhu so Re zv;saVe Zfl 50 par pri kg ne vemo pa iz kakšnega rftzlofia ni če se' je to zvijanje iz-v^lo s pr Stankom odbor« za pobijanje d^nje?
i— Iz delovanja srbskega kmsttjske^ odbora. Ti. t. .n. sc na seji pod p-€<l-
aedstvom g. 2unkovi6a ogodao
vi're prošnje za štipendije, kafeor twh številne prošnje za vsestransko po v zdi go n«-«ega kmetijstva i« b le odobrec« rain« podpore v večjih znedti-h. Ddovsi»e odbora zavzema vedno večji obseg. R«J moraio občine za sredic kmetijski efctad precej žrtvovati, res pa >e t-ud-, da se ta denar čim boij plodoonsno naiSKia aa n*-lične načine za povzdigo kmetjstva.
j— Zbor sadjarjev in vrtnarje* Svnčnico ob 8. pri Brenčidu n« Ormoiki cesti. Na dnevnem redu je tudi predavanj* o vrtnarstvu, kr bo po»©bno zanimalo naše goaoodinje. zato i«j «« predavaj udeleže, čeprav niso članice dfuštva.
Iz življenja na deželi
VRHNIKA. Kanoert slovendcSh utnetw?h in manodnih pe«ni priredi oktet pevskega društva Ljubljanski Zvon na VrbniKi na .Svevnioo ob 3- popoldne v šolski dvoran-i. \'si prijaitielji naše pesmi »te vabljeni da koncert posesti te v čim večjem števulu!
ST. VID NAD LJUBLJANO. Krajevni organizacija JRKD ima ra Svečnoo ob 7. zjutraj po prvi maši svoj prvi redni oWm /bor v dvorami g. Kratkvj« v Pod«*n. Porodilo o politiieni siiteaciji bo poda! g- V*>-sl-unec Alb:n Koman. K udo-cžbi so vabljeni ^eni ki somišljeniki.
Gospodarstvo
Vinska razstava s sejiaffm v Ljutomeru
Podružnica V narskega društva v Ljutomeru priredi 7. in 8. marca vinski sejem in razstavo vin v dvorani S. Ftrasser,a. gostilničarja v Liutomeru. Na pokušalo bodo vina iz vefga ljutomerskega ere/a, .i sicer i" okolišev gornieradgonekega, ljutomerskega in štrigovske2a. Pa tudi s «edm ormoški okoliš bo zastopan. Ljutomer ie po svojem starem slovesu kot center vinorodnega sreza in kot križ sče selezmr tako prireditev relo pnoraven. ZaTadi jega ob-stoia za vinski seiem in razstavo ze ve iko zanimanje med vinogradnik; kateor tu^i med kupci, domačimi in tuunu. Vabijo vinonradniki iz ljutomerskega in iz slednjega ptujskem sreza, da ra/stavijo vini. kajti na ta način jih bodo vinsKi kupe' mogli pokupit1 ter se prepričati o njihovi izvrstni kakovosti.	. ,
Producenti v omejenih okobšin, ki zeie vina razstaviti, nai se prijav io najkasneje do 25. februarja podružnici \insxega društva v roke Vekoslavu Šlaint>ariu. v Lm-
lz Kranja
r— Veliki gasilski ples jutri bo nudil tudi keglaeem obilo raba ve. Keg^alo se bo samo na večer prireditve od 8. dalje. Kot glavni dobitek je določena vreča 85 kg 00 moke. Za najboljšega igrača v »Jo-jo« igri je namenjena denarna nagrada. Tudi ositala darila za kegtlanje m »jo-jo« i^ro bodo povsem zadovoljiva. Imnozanten šotor. ki tvori »VI. V in sik i sejem«, je bil včeraj postavljen. Dene s pripravlja nova senzacija »AfriceVi-b&r«. Ker je v daars«-n iih te"ik?h časih vsakdo potreben rerve-dirila. prijetne družbe in zdravega ameha, bo ra^Tno gasiteka prireditev nud.'la vse to v polnem obsegu.
Iz Laškega
l— Krajevni odbor Jadranske straže v Laškem bo imel svoj redni občnJ zbor danes ob 20. v hotelu Kazino. O smotrih Jadranske straže bo predaval delegat Oblastnega odbora iz Ljubi jans g. Hubert Marjan o vi č.
I— Prijava vozil. Vsi lastniki motornih vozil, f:jakarskih in polfijakarskih voz ter h i ciklov morajo prijaviti svoja voz i'a najkasneje do 15. februaija pri sreskem na-čelstvu odnosno pristojnem županstvu, kjer dobijo tudi predmetne prijavne tiskovne.
Iz Hrastnika
h— Rudnik počiva že spet štiri dir. Jutri se bo po štiridnevnem odmoru epet delalo ,potem se bo na praznik spet praznovalo, kako bo v petek, pa šc ni Toano. Ru^ dar ji živijo v strašni, moreči negotovosti in kadar po daljšem preVedku spet delajo, ne vedo kdaj bo spet prilika dela in zaslužka. V največji negotovosti sa v prvih dneh vsakega meseca, ker se za vssk mesec sproti podp"6ujejo naročilne T>ogodbe med železniško upravo in TPD. Tako se vsaj n;d«Ti?m razlaga v.rok strašne ne«o-tovositi, nihče pa ne razloži zakaj je tako in zakaij je v toKki negotovosti težko dele in skromen zaslužek.
tomeru. Vino za razstavo se mora podati do 2- marca v poatilno g. Strasseria. Ljutomer in sicer od vsake sorte po 3 steklenice (po '/t. l ira). Grozdje je pov^o 1 lepo dozorelo, trgatev je bila pozna in tako smo dos°gli prav dobra konkurenčna vina.
Na izbiro bodo izvrstna vna mešan«H naslov. kakor tudi vse vrste najfinejših »pec alitet iz vsega sreza. Opozarjamo inb>-reeente vinske trgovce ter gostilničarje, da si ogleda jo vinsko razstavo ter se sapi i prepričajo o kakovosti tukajšnjega pridelka in enako tudi o zelo ugodnih cenah, /-a polovično vožnjo je zaprošeno.
Gospodarske vesti
= Izplačevanje 9. kupona Vojne škode bodo vrš;ifc podružnice Poštne hranilnice in pošte. Da se bedo davčne uprave mo^-le popoln orna posvetiti svojemu gUvuen.u delu, to je odmeri in pobiranju neposrednih davkov in doklad, je finančni ministrstvo v sporazumu s Poštni hrmilnico izdalo odlok, da v nasprotju s členom 8. in 15, pravilnika za »plačilo kuponov amortiziraniih obveznic iz izžrebanih dobitkov dva in polodsrtot-ne loterijske državne rente za vojjio škodo izplačila •levjega kupona omenjene državne vrednote v notranjosti države ne bodo vršile davčne u-prave, nego bodo to namesto njih izvrši-'e podružnice Pošteie hranilnice in vse pošte v državi, na katere so preneSena tudi vsa druga državna izplačila. V Beogradu bosta ta izplačila vršili blagajna odd.-ka državnh dolgov in državnega kredita ter Poibna hranilnica.
rr. Huda kriza v ameriški filmski industriji. Pred nekaj dnevi je bila predilagar.a prisi na uprava za Radio Keith Orpheian Corporation spričo izredno velikega primanjkljaja, zdaj pa prihaja iz New Yorka senzacionalna vest, da je biil največji ameriški filmski koncem. Paramount Pubbc Corooration. na predlog treh upnikov postavljen pod prisilno upravo. V predlogu se navaja, da je družba, čepr.iv je preza-dcUena, z znatnimi premoženjskimi prenosi oškodovala uoniske skupine nasoroti protežiirani upn;=Ki skupini. Kakor dalje poročajo, iz New Votilia je afllaclja Para-mounta, Public Enterprises, z 41 mkijoni dolarjev paeiv in 23 milijoni dolarjev aktiv sama predlagali pris kio upravo. V New Yorku se tud. govori o možnosti fu-zrije filmskih podjetij Metro. Fox in United Artists. Vodilno podjetje da bi b lo Metro,
~ Padec češkoslovaškega tujskega premeta v lanskem letu. Pač isti vzroki kaikor v naši držav so zakrivili tudi v bratski Češkoslovaški znatno nazadovanje tujskega prometa v lanskem le»tu. Vzroki eo v eplos-ni gospodarv»k. stiski, zaradi kaitere nazaduje obisk češkoslovaških letovišč in zd<m-v\m iz tujine; že od 1. 1929.; zlasti pa je lani padel obhk zKiradi prepovedi potova-im v tujino in z4radi devizn-h zapor v sosednih državah, iz katerih se pretežno rekirutirajo češkoslovaški inozemski leto-višoarji. Gostje iz Nemčije. Avstrije, Madžarske, Poljske, Jugoslavije in Rutnumje ki so sestavljali skupno okrog odst. obtkovakev iz tujine, so nazadovali v letu 19J2. m preko 42.000 (to je za 38.22 odstotkov) na bli™ 64.000 oseb. Padec obiskovalcev iz Jugoslavije »me, ki i« sicer znašal le 4 odet. poaetnikov k gori omenjenih držav, je dosegel lani 60.74 odst. Zaradi nazadovala letoviščarjev »o seveda znatno pad'M tudi dohodki iz tu>kega prometa. Lani so pustib tujci 1* omenjenih držav v Češkoslovaški okrog 33 milijone Kč. Če bi pa promet ne nazadoval. M dosegli ti dohodki najmamj 400 milijonov Kč. ČeSkosJovaiSko ministrstvo za trjfovi.io je »pričo spoznanja važnosti tu>»ke(ja nm-rneti vlo^lo devi-n-" komi«ji predlo«? glefe rejulac^ie medna vidnega tujskega mometa n« podaji klir!nškega prometn-Zveza češkoslovaških konilšč pa i p prelagalo, din se v to svrho pri bližajočih se kli-
r.arodna ----------------...
m enkrait ni nnidonjenfl. Najugodnejšo rešitev bi Zveza kopališč videla 6eveda v popolni oprostitvi deviz za m-eda rod ni »potniški premet.
—	Poljska banka bo imela za kritje bankovcev ie zlito. Iz Varšave poročajo, da bo glavna skupščina Poljske banke 9. februarja sklepala o izpremembi pravilnika v tem snrsli!. da se bo v bodoče za kritje bankovcev uporabljalo le An to, ne pa tud^ devi/p kakoi daVej.
—	Dn-idende nekaterih italijanskih bank. Kakor poročajo :z Rima bodo izplačevale Bane a pc.poua.re di Novara 14odstotno. Bajica popolare di Modena 17odstotno m Banca popolare di Milano lOodstotno divi-dendo
—. Obveznosti pri plačevanj faktur !»° klirinsu v Italiii. Po odloku finančnega ministrstva, so dolžni uvozn ki bl^ga iz ItaliiJ5' da nri carinieniu blaga iz Italije nredlože dotični carinarnici pismeno obveznost na pr^dpi^ani tiskovini, da bodo svoj dolg po o"ig;nalni fakturi plačali po klirin^u, sklenjenim med Jugoslavijo in Italijo. V protiv-nem pr meru utrpe uvozniki posledice zakona o kaznivih špekulacijah zaradi pre-greška riroti predoisom o reculiranij prometa z devicam' in valutami.
rova trgovinska poff-'«-
A v-triici žele jjania z Jiieo^lavi'0
Z Dunaia poročajo, da
so avstriiski gospodarstveniki nezadovoljni z avstrijsko - iu«oslovenpko Irgovnsk.i rto-godbo in zahtevajo izpremembo nekaterih določil-
_ Cene jabolkom t Avstriji so znatno padle. Čeprav so po trgovnskih pogodbah odprii avstrijskemu izvozu jabolk tuji trgi, so vendar zaloge jabolk v Avstriji še velike. Obilen izvoz v Madžarsko je tam povzročil. kakor poroča >Neue freie Presse*, padec cen za 30 odstotkov. V Avstriji so cene na debelo za štajersko namizno sadje po 18 do 50 grošev, a tako zvano gospodarsko sadje se trguje po 8 do 20 grošev za
kilogram.	.
— Konkurz je odpravljen o Steinerju Antonu, mestnem tesarskem mojstru v Ljubljani, ker je Ma razdeljena vsa masa. V zadevi Premelča Ivana, trgovoa v Zagorju, je preža dol žer.cc umaknil predlog za ^ke-nitev prisilne poravnave in se za 15. februarja razpisani narok za sklepanje o prisilni poravnavi preklicuje. Obenem se odreja s sklepom 19. novembra lan: Jovoliena sodna odsvojitev v konkurzno maso spada jočih premičnin z javno dražbo 6. 'ebru-arja ob 10. na mestu samem v Zagorju.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Draga Bahuna, mi.arskega mojstra in lastnika pogrebnega zavoda, in Neže Ba-hunove, posestnice, obeh na Jesenicah (na-za klepanje poravnave pri okrajnem sod:šču v Kranjski gori 4. marca ob 10. ; rok za oglastev do 26. februarja). Pctrjera je poravnava o Sirovinski zadrugi čevljarjev.' r. z. z o. z. v Celju. Določeno ;e, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava prvenstveno, v cc'oti plačati v 14 dneh po pravomočnosti port v-nave. a ostali upnki dob:jo 70 odstotno kvoto.
= Olajšave prt prevozu strojev. Z odlokom prometnega ministra so vnesene v lokalno tarifo za prevoz blaga nove olajšave za prevoz strojev in strojnih delov ter za prevoz železnih konstrukcij ki konstrukcijskih delov od postaj Jesenic državne meje in St. Iii a državne meje do postaje Caribrada državne meje. Ugodnost velja do 31. decembra letos.
_ Oddaja zakupa okrepčevalnice na Postaji v Dravogradu - Meži bo z licitacijo 25. rebruarja pri železniški direkciji v Ljubljani Oglas v Zbornici za TOI.
= Dobava drv in oglja. Dne 15. februarja bo pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 21.497 nv drv in oojO ton premoga. Oglaa v Zbornic: za TOI v Ljubbani. pogoji pa pri komandi.
= Dobave. Stnvni oddelek železniške di-rekc:je v Ljubljani sprejema do 4. tebmarja ponudbe glede dobave 800 zvitkov brzsno-inerilnib trakov, do 6. februarja pa eleae dobave stekel za paromere, šip, cevk in na-lufnikov. Pogoji pri oddelku- Dirokcya državnega rudnika Kakanl spivjema do 6. februar ia ponudbe glede dobave 35 žarnic in 10.000 kg portlandskega cementa. Direkcija državnega rudnika v Kreki »Pojema do 20. februarja ponudbe glede dobave jeklenih vrvi. Direkcija državni rudnika v Zenici sprejema do 23. februana po-nudbe glede dobave 50 karbidnih svet lik. Uprava državnih monpoolov v Beogradu sprejema do 17- febniarja ponu-lb^ tflede dobave 19.000 kg žebliev, Ministrstvo^ vojske in mornarice Beograd razpisuje licitacije za dobavo mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra, ki se bodo vri le dne 13 16, 18., 20. in 22. februarja pri votaških komandah. Direkcija državnega rudnika Seniski Rudnik soreiema do 20. februarja ponudbe glede dobave P0O žarnic Direkcija državnega rudnika v Krek' sprejema do 92 februaria ponudbe glede dobave 1000 oii za žage. 2000 kg katrana in 200 kg bele kovine. Direkcija državnega rudnika v Ze-
nici aproojM do 23. februarja poaadbe (dede dobave brtvila. Dne 22. februarja bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofert-na licitacija glede dobave Jambora. Predmetni oglasi v Zbornici za TOI v Ljubljani.
Borza
30. januarja. Na ljubljanski borzi so devizni tečaji pre-tešao popustili Ls Bruselj je čvrsiejši. a Curih in Praga sta ostala neizpremenjena. Avstrijski šiling se je trgoval v privatnem klir nfcu po 9 do 9.90 Din.	. .,
Na zagrebškem efektnem tržišču »e blagovni tečaj Vojne škode popustil, a denarni je narasel. Zaključena je bila Vojna škoda za kaso po 205 in za februar po 197 in 200. Privilegirana agrarna je imela zaključka po 218~ in 220. Trbovlje pa po 150.
Devjjt.
Ljabljana. Amsterdam 2303.18 -Berlin 1360.68 - 1371 49. Bruselj 7»b »1 -800 8«. Curib 1108 35 _ 1113*5. London
193.69 - 195 29, Newyork 5706.86 - 5^-12, Pariz 223 65 - 224.77 Praga 169.56 —
170 42. Trst 292 51 - 294 91
Zagreb. Amsterdam 2303.18 Beri n 1360.60 - 1371.49. Bruselj 796.91 do 800 85. London 193.f59 _ 195.29. Milan 292-U do 294.91, Nevyork kabel 5728.88—5/5/.12, ček 5705.86 — 5735.12, Pariz 223.65—224.77, Pra^a 160-56 - 170.32, Curih 1106.36 do
llia-86.	„ ,	„
Čarih. Pariz 20.1825, London l/.o3. Ne^-vork 517. Bruselj 71.95, M;1an 26.43, Madrid 4" 35, Amsterdam 207.80, Berlin 123. Dunaj 7288 (5970), Sofija 3.75. Praga 15 30, Varšava 57.90, Atene 2.90. Bukarešta 3.08.
Efekti.
Ljubljana. 7*'« investicijsko 46 - 49. 8" • Blair 39 - 40. 7V« Bla r 37 — 3\ Vojna škoda 200 — 210. Trbovlje 175 b!a«o.
Zagreb. Državne vrednote: Vmit« Skoda za kaso 202 — 205. za februar 109 — 201, 7V» investicijsko 46 - 40 4®/« agrarne do 26.50, 7•/• Blair 37 — 37-50. B°/o Blair 39 do 41 7'/o posoiilo Državne hipotekama 43 _ 44. 6®/e beglučke 32 den.; industrijske vrednote: Narodna šumeka 24 _ Gutmann 100 bi.. Tsi^ 30 bl„ Impeks den.. .^ečerana Osijek 150 bi.. Trbovlje l-?0 do 160: bančne vrednote: Narodna 39.0 do 4000, Privilegirana agTarna 220 _ 221.
Beograd. 4«'« agrarne 24 — 2o.50 6 • lieglučke zaključka 32.75 in 31,7jS, Voma škoda, promntna, zaključka po 205 -n _<?-« ra februar za klinčka r>o 200 in 199. 7 % Blair zaključek po 37. 7°'« POSojHo Drznvne hipotrkame 42 den.. Narodna 39,«— Privilegirana agrarna 2*20 — 22L	_
Dunai. Du na v-Sa v-i-Jad n n 1o.<9, Staa s-esenbahncres. 14.75. Trbovlje 19.11. Alpin-Montan. 12.25	____
Borzna trzissa
LFS
+ Ljubljanska borza (30. t. m.) Tenden-za les mlačna. Zaključen je bil 1 vag-m režime jelovine.
ŽITO.
+ Chicago. 30. januarja. Začetni teran: Pšenica: za marc 47.135. za mai 47-405, /a julij 48.405- *uršfica: za marc 26-5; rr.
za julij 23.405.	. _ . . .
-r Wirnipeg. 30. januarja. Začetni te< PšPnifa: za ianuar 46.405. za maj 47.25. za
julij 48.25.	^ ,
-f Ljubljanska borza (30. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se: Pšenica (mlevska voznana slovenska postaia. plačilo 30 dni): baška 7G kg 280-?82-50: baška 77/78 k« 287.50—90: tnrsfu-a (ml- v. voz*., slov. postaja plačilo 30 dni): času primerno suha, promptna 120—122.50; za februar 125—127.50; moka (mlevska vez-nina, slovenska postaja plačilo 30 dir^: baška. jOj 420 — 425: banatska. tO: 4 do 435.	. , ,nr.
+ Budimpeštanska terminska bor« ft-a t m.) Tendenca slaba. Promet m ren. Pso-nira: za marc 13.55 - 13.56. za maj 13.90 do 13.91. Rž: za marc 6.6-4 — 66,\ za maj
- —	' 7 o8 — 7.w,
6 01 — 7.02. Tnrščica: za julij 8 - 8.02.
za maj
Najboljši odgovor na napade na Sokoll-stvo so dali beograjski železničarji, ki se jih le "nad 200 vpisalo v tamošnja soko.ska društva, tako da je v Beogradu že preKO 400 železničarje v-Sokolov.
Sokol Unec-Rakek je zboroval 22. t. m. v Sokolskem domu ob obilni udeležbi članstva Starosta br. žušteršič je pozdravil navzočne. zlasti župnega delegata br. co-tarja ter se v nagovoru dotaknil Koroftfte-•vih punktacij in napadov na Sokolstvo ter jih soglasno z vsem članstvom ogorčeno zavrnili. Svoj govor je končal z zdravi-co kraliu in Jugoslaviji. Premeščeni nače,-nik br. Pogačnik je požrtvovalno vodi. vs^ telovadno delo. Društvo je priredilo akademijo, udeleževalo se je tudi vseh ostalih večjih prireditev. Prosvetni odsek je priredil več predavanj, iger in je oskibova! društveno knjižnico. Društvo §teje 252 članov in članic, poseduje lep dom, ki je še zado-žen za okrog 76.000 Din. Notranji inventar sam je vreden 75.000 D.n. Vsa poroči a so bUa soglasno sprejeta, nakar je bila izvoljena nova uprava: starosta br Su^te.-šič, podstarosta br. Matunovič, načelnik br Vidmar, načelnica 6- Ronerjeva, prosvetar br. Vladika, tajnik br. Hermen. 2upn. delegat br. čotar Jo toplo pozdravil živalce v imenu župe ter se Jim zahvalil za požrtvovalno delovanje s pozivom "na intenzivno delovanj«.
Občni zbor sokolskega društva Vel*« Piae^ca bo v redeljlo 5, febmaria oh 4. pSdne v posebni sobi gostilne Verve^a v Veliki PaS&ki. Udeležba članstva o o-vezna1
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani Števil«© sa oinačbo kraja pomenijo: Ca« opaMJVfcnja. 8 stanje barometra, temperatura, 4 relai*«nn vlaga « %. smer lo brzms vetra. 8 oblačnost 1 — 10. vrstn padavin 8 padavine » mm Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, lruse oaJolžjo ^mne-aturo.
30. januarja Ljubljana 7, 760.9, —2.1. 90. mirno, 10, 1.2. sneg; Ljubljana 13. 760.1, - 0.1. 89. Wl, Maribor 7. 760.7, -1. 80, NE1, 10. _ —; Zaereb 7, 761.3, 90, E1, 10. 0.1, dež; Beograd 7, 761.3, —8. 90. SE1. 10. 1.0 dež; Sarajevo 7, 762.5. —4, 90. mirno. 10, —, _; S koplje 7, 767.0, _2. 90. mirno. 10. 1.0 snea; Split 7, 757.5, 11. 90. SE8, 10. 5.0 tež; Kumbor 7, 759.0. 11. 90, SE8. 10. <52.0. dež: Vis 7, 757.5, 11, 90. SE12, 10, 4.0 dež.
Temperatura: Ljubljana —2, — 3.1 r Maribor —3.6. —7, Zagreb —, —5, BoogTad -. —13, Sarajevo —, - 8, Skoplje —, —2. Sn.'i*. -, 8.0, Kumbor — 10. Vis 7. Sonce vzhaja ob 7.24. zahaja ob 17.^ Luna vzhaja oh 9-11, zahaja ob 22,28.
š
Iz življenja
In
Knft satana v Varšavi
Varšavske oblasti so pravkar zseklju??!« preiskavo proti 9!anom društva za kult Satana. Preiskav« je ugotovila. da se je udeleže vela »črnrh maš« in orgij c^fe vrsta mWWi ljudi, ki so ne zastrupljen z narkotičnimi sredstvi. Mnogi pripadniki teh sekt so tudi izvršili ssmomor ali pn flo izginili na tajinstveni način.
sveta
Sto tisoč delavcev brez kruha
Priprave za ekspedicijo na Himalajo
Množestvena obolenja po cepljenjih
V Charoflesu pri Vichvju se je pri cep-Ijenju otrok zgodila stvar, ki spominja v nekem pogledu na znano afero s Calmette-©▼rm cepivom v Lubecku. Po nekem cepljenji« proti davici je h-udo zbolelo 172 otrok Pojavile »o »e tako hud« komplikacije, da so morali zdravniki rezati bolnike. Vsi oopijeni otroki sr> dobili visoko tempe-ratniro. En otrok je umrl. sedem se j*h še bori s smrtjo. Ljudje so zaradi tega močno ogorčeni in 90 vložili ovadbo proti zdravnikom.
Kancelar fe postal
Iz Amerike poročajo, da je odkritelj s produkcijskega procesa « tvorničar Henry Ford ustavil delo. S tem je prišlo ob kruh 100.000 delavcev
Joseph Paul-Boncour
francoski ministrski predsednik in Herrio-^ov naslednik, je padel v soboto zjutraj zaradi nezaupnice, ki mu jo je izrazila zbornica s 390 proti 193 glasovom
Volkovi rta poljsko-niskem ozemlju
Na poljsko-ruski meji je zadnje čase pritisniti takšen mraz. da so se pojav-li mogočni tropi volkov, ki tulijo okolu osamljenih domačj m naselbin na kmetih. Ljudje so morali v več krajih prirediti pogon na zverine, ker so postale tako drzne, da so napadale ljudi.
Na Dunaju so zaradi previsokih davkov na bencin, ki jim onemogočajo izvrševanje obrti, šoferji vprizorili protestno demonstracijo
Angleži pripravljajo novo odpravo na Himalajo in so razstavili v Londonu šotor s vsemi pripravami za pohod na najvišje gorovje sveta
Barvasta megla
Motnje v ravnotežju ozračja
Kako dolgo sanjam
Sanje so, kakor vse prijetnosti na svetu, kratke
O sanjah smo si ie dolgo edini, da v res-ršci ne trajajo dolgo, tudi če je njih vsebina s tem v nasprotju. V spalnici je padlo nekaj na tla in prebudilo spečega človeka. A v kraSkem trenutku med nastankom ropota m prebujenjem je mož že sanjal celo krpico stvari: videl je, kako so pribrzeli topničarji s t oporo, kako »o se ustavili in ga naravnali, zasčiSal je povelje in grom odstrela — vse v istem hipu.
Neki francoski 7>dravnik je sanjal v trenutku, ko se je prebudil zaradi tega, ker rmi je blazina padGa na vrat, o strahovladi francoske revolucije, o umorih in uoojih, med katerimi so ga zapJeli v sodno preiskavo m raapravo, presanjal je potek vse razprave. dočakal, kako so ga obhodili na smrt. kako so ga z vozom prepeljali na morišče. kako ga je krvnik položi! pod giljotino in je rezilo prerezalo njegov vrat — vse v tre-nuhku prebujenja.
Zanimiv poskus je napravil psiholog Kle n na univerzi v Teksasu. Hipnotiziral je celo vrsto dijakov, prej jim je pa še za-
bičil, naj mu v spanju povedo, kaj so sa. njali. Sanje jim je zbujal s kakšnim vzklikom, n. pr. »Ogenj!«, s tem da jim je dal poduhati kakšno dišavo, in z drugimi dražljaji. Izkazalo se je. da so trajale najkrajše sanje 5 sekund, najdaljše pa 90 sekund. Ni vzklik »Pomagajte'« ie n. pr. neki dijak sanjal, da se je peljal z avtom mimo svoja hiše. ko ie slišal kričanje. Ustavil je in opazil, da se je bil drug avto prekucnil v globel. Priskočil je in videl moža. ki je splezal izpod prevrnjenega avta Dejal je, da ni ranjen pač pa da bo ranjena ženska, ki še leži pod vozilom Z velikim naporom sta spravila tudi to izpod voza in je bila res hudo ranjena Naložila sta jo na dijakov avto in pr^pc)v lx)in šnico.
Najkrajše so bile tiste sanje, pri katerih je imel speči vtis, da pada Za takšne sanj-3 je zadostovalo, da so samo za malenkost in kratko pritisnili na lež:šče pole? nog spečega človeka Ta ie imel takoj vtis, da's<3 mu vdirajo tla pod nogami in da pada tr globino.
Rešeni polarne smrti
Neka ruska ekspedicija je po treh mesecih iskanja rešile že od lanskega oktobra osem pogrešanih mornarjev z ledolo-milcev »Albatros« ;n »Devi iatka«. Reveži so bili popolnoma izčrpani. Nihče od njih ni več upal v rešitev Ostali so na Belem otoku, njih tovariši pa so nastopili potovanje po ledu v upanju, da se jim bo posrečilo priti na poluotok Jamala, kjer stoji človeška naselbina Kako se je ta pohod končal, ni znano, vendar je upravičena domneva, da ni nihče živ dosegel cilja, ker ao vsi popotniki zmrznili na poti. Ekspe-di.cija je takoj nadaljevala pot proti Jama li. da bi po možnosti našla sledove o ostalih pogrešancih.
Advokat - zaveznik banditov
Zadnje dni minulega *"edna so berlinski detektivi aretira-li odvetnika dr. Georga Meverja. Prišli 90 ponj n« sodišče, kjer je fung-rari pr- neki obravnavi kot branitelj in so ga odpel tali naravnost v stanovanje, kjer so mu povedali, da je osumljen zrv^/.e s tatovi, ki so kradli avtomobile.
Dr. Mever je bil v svoji pisarni ustvaril nekakšno cen tnalo za pomoč rloencem. Urad je skrbel za podporo svoj:h članov, če so se zaple'i v konflikt z zakoni. Advokata predvsem dolžijo. da je prmagal pri poskusu pobega v Berlinu znanemu vlomilcu Grossu. ki j« biil obsojen zaradi tatvin in v'omov na 6 let rob;je. Dailje je pomaga! nekemu vlonvlcu, ki je vrtal blagajne. Temu se je z advokatovo pomočjo v resnici posrečtilo pobegniti.
Z« svoje po s'o varne je prejemal doktoT Mever visoke denarne nagrade, svoje tajne klijente pa je podpiraj s tem. da j:m je tihot-api' v ječo pile. žage -n druge priprave za pobeg iz zapora. Slednjič je s krivičnimi lis^nam-i prodajali blago, kr so g*a njegovi odjemlaci naknadli pri vlomih. Dr. Maver ta j1, da bi bil pomočnik banditov. dokazi, ki govore proti njemu pa so taiko tehtni, da jih ne bo mogel o vreč'. Škandal je zbudil v Berlinu ogromno senzacijo.
Ogenj v češkoslovaškem poslaništvu v Washinsrtomi
V poslopju češkoslovaškega poslaništva v Washingtonu. Massachusetts Avenue, je te dni izbruhnil ogenj, lei se je razširil s silovito brzino. Gasilci so morali delati z vsemi brizgalkami in šele po ogromnem naporu se jrm je posrečilo 'okalizirati ogmj. Ob začetku katastrofe s*a bila v hiši samo dva človeka. Zgornja nadstropja partače so zgorela, v nižjih prostorih je ogenj povzročil neprecenljivo škodo.
Ford ustavil delo
Kakor so že poročali listi, je Fordova tvorn:ca sklenila ustavit' obrat /Gradi stavke 6000 delav cev. Fordove tvornice zaposlujejo trenutno 100.000 delavcev n ni prvič, da izpirajo delavstvo. Tega sredstva se je pod ietje že veHkrat posluž-To, kadar je bil avtomobilski trg nasičen s produkcijo.
Fordova družba je bila osnovana 1. 1903. z delniško glavnico 100.000 dolarjev in je 1. 1921. vrgla na trg pet milijonov Fordovih vozil. L. 1926. se je obrat tako razširi, da so tvornice izdelale dnevno 4000 avtomobilov in aLcjski kapital se je pomnožil n« 46 nrlijonov dolarjev. Fordovi delavci so bili po posebnem sporazumu deležni usode podjetja, ki j:m je del mezd zadrževalo ter jim namestu denarja 'izročalo delin>:ce.
KARIKATURA
Paul Boncour kot kralj Socializem vodi vsekakor do tega, da se ms človek — odreče
ANEKDOTA
Obtoženec prosi za besedo. »Dobro,« pravi predsednik, »govorite. A povejte na kratko in samo golo resnico — vse drugo je zadeva branitelja.«
Konec nemškega Gotfie
»Deutsche AHgemeinp Zeitivvg« poroča, da letos ne izide več koledar za diplomacijo, upravo in gospodarstvo, ki je izhajal v Gothi S tem je prenehalo izdajanje nemško«* koledar**. Vi ie izhajal nepretrgoma 170 let. Franoe^ki »A'manach de Goths« pa bo izhajal dalje.
Berlimčane je presenetila te <*ni gosta, rumeno rjava megla, ki je dišala kakor z dimom na,polnjen^ ozraoje kakšne železniške postaje in ki bi delala čast samemu Londonu.
Posebno nenavadna barva in to, da le vdirala ta megla celo v stanovanja. Jje dalo Berlinčanom mnogo sinovi za ugibanja. Mnogi so menili, da je ta megla pepel kakšnega daljnega ognjenrfšikega izbruha. Nu, vremenoslovci so stvar razložili povsem preprosto.
V Berlinu je vladal te daii kakor drugod, hud mraz. Ta mraz je povzročil motnje v
Previsoki davki na bencin
Obsocfha ostudnega morilca
Pred dunajsko poroto je stal proš'e dni 2.1 letni pomožni delavec Duschek. ki je b;l lani na Dunaiu umoril b'všegi ritmoj-stra V»'artn°ria. k' jp imel v zadnji dobi svoioga '-vlienja skromno pi-nHa 1'a'no d^ž-n;k^v. Wagner ie bil h<HTto«eks"aVc kar je Dusrh^k izrnbil pri cvoi_m zločinskem podv;gu R-vmrava je bHa fina in morilec je bil obsojen na pet let robije.
Svinjska glava — kakor je ne bi smeM servirati
ravnotežju ozračja. V vifiiiH je zraic suh ta
sonce sije nad oblaki. Spodaj je mrzlo ta ta mralota povzroča, da se konderaarira vlaga spodnje plasti okohi najmapjffih delcev pepela in pl na. s katerim je zrak v tem času ko kurijlo vsepovsod s poino paro, ves prepojen. Koodenizacija okrog teh delcev se javlja človeškim očem v toplejših notranjih delih mesta kot megla. Ker je pepel premoga in oglja rumeno rjav. je tudi megla te barve in zaradi ogljikovega plina tudi diši po železniffid postaji. Kar se pa tiče megle v sobah, prodira vanje vsaka megla, samo da je "ne vidimo, če ni baš barvana.
Adolf Hitler Predsednik Hindenburg mu je poveril sestavo vlade po Papenovem sporazumu s strankami
Marconljev »mikroradio"
Brezžični teleSon, katerega bi nosil vsakdo v žepu
Iz Milana poročajo, da so urapela izumitelju Marconiju »ki dela popolnoma tajno«, neka nova dognanja v zadevi ultrakratkih valov, ki utegnejo v temeljih zrevoiucjon-i-rati telefonijo, telegrafijo m brezžično oddajanje sl'k.
Svojemu sistemu je dal ime »mitkroradio« in mu gre pred vsem za to, da sag rada telefon, ki bi ga nosil vsakdo vedno pri sebi v žepu to s katerim bi se labko vsak čas zvezal s poljufbno osebo, ki bi imela na njegov val uglašen sprejemni telefon. Prva posledica tega izuma bi morala biti ta, da bi države izgub:le ves monopol nad telefonijo, telegrafijo in televizijo, obenem pa tudi
vsako kontrolo nad tem, kaj se ljudje na daljavo pomenkujejo med seboj, kajti pogovora dveh oseb po mikroradijskem sistemu ne bi mogel prisluškovati noben vohun.
Koliko je na vsem tem italijanskemu poročilu resnice, je veliko vprašanje. Tudi drugod, n. pr. v Ameriki, na Nemškem, med Francosko m Angleško se vršijo že dalj časa podobni posteusi z ultrakratkimi valovi, a uspehi niso bogve kako impozant-ni. Tudi je vprašanje, kaj bi rekle držav«, če bi kazalo, da «m utegne itsum te vrste ie-trgati rasme dosedanje monopole in kontrole iz rok.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« gienčica večkrat na dan použita krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
Oba Štejeta 158 let
Medvedi in levi
V Belgiji gostuje tačas cirkus Buscfe, Jtf
je razpel svoje šotore v Charleaoiju. Ena poglavitnih točk, ki polni ciirkušno areno, je pri teh produkcijah mešana točka z levi, belimi medvedi; Ln danskim/i dogemi. Pri otvoritveni predstavi v Chaniero<iju je krotilec opazil, da so bife rveri » živali močno razburjene že pred začetkom predstave. Kljub temu eo jih poslali v areno.
Sredi predstave je nastal med levi m beiimii medvedi prepir, ki se je razvil v ve-lik boj med zvermi. Levi so napadli medvede. Krotilec je skušal napraviti mir s tem, da se je vrgel mednje in jih je hotel razgnati Leve je to tako nazkaoiio, da so tedaj, ko niso mogH več do živega medvedom, na padC i kroti«ca. In takrat »e je primerila čudežna reč. Krotiiec, ki je bil močno ogrožen po levih, je bil skoro v brezupnem položaju. Ko je bila nevarnost na višku, se je zavtzed zanj medved, lei ga j® bil mož malo prej rešil iz šap leva. Branil je krotilca tako dolgo, dokler se ni posrečilo rfugam odgnati zveri nazaj v ldetke. Krotilec je na ta način odnesel zdravo kožo, vsem, ki so biiii v oidcusu, pa je bilo jasno, da je v sporu med levi in medvedi tvegal žavijenje.
V Berlinu se je oženil te dni 77-letni Paul Bert z 81-letno nevesto. Sliko so posneli po njunem povratku z magistrata
Smrtonosna menzura
Pri neki študentovski menzuri v Gdttin-genu se je primerila nenavadna smrtna nesreča. Eden izmed pavka.ntov se je z orožjem tako nesrečno zapie.1 v tiosni ščit svojega nasprotnika, da se je spotaknil. Pri tem je njegovo rezilo nesrečno odskočilo in se zarilo skozi nos v naprotnikove možgane. Ranjenec se je na mestu zgTudi'1. Odnesli so ga na kliniko, kjer je umrl med operacijo. Nesrečna žrtev menzure se piše Jensen. O njem nimajo natančnejših podatkov in ker ni bil prijavljen na policiji, sumijo, da je prišel v Gofctiing-en samo na burševanje.
Mesec dni vlade
P. Rosenliayit:
14
Štiri prigode Joeja Jenkinsa
»Aha, razumem,« je pofc»mal spremljevalec, »najbrž« so spraševali rtjegovo služinčad.«
»Ne. Služabnikov vobče nima. Samo stara ženska, vdova po
orožniku, ki menda ni čisto zdrave pameti, pride vsak dan za nekaj ur da mu opravi hišna dela m prinese iz kopališkega hotela kos. m o in večerjo. A tudi ta sme stopiti samo v kuhinjo m obedraco. Vsi
drugi prostori so zaklenjeni«
»Lahko si mislim, da je vaša hiša v Skodsborgu srodisče obce
pozornosti.« je smehljaje se rekel tujec.	..	.
»Seveda, rado-vednost ljudem ne da spati. A hriša s svojim veSikim vrtom ie kakor ustvarjena za človeka, ki noče, da bi ga opazovali. Vse zemljišče ie obdano s tako visoko trnjevo sečio, da ni moči gledati preko nie. Globoki vrt je podivjan; prastare bukve m gosto grmovje vas varujejo vsakega radovednega pogleda. Ena sama o/ stezica se vvie po tej gošči. Bržkone se čud rte. gospod, a mdva sva nalašč ohranila parku to romantično lice in se celo z nekakšno po-božnostjo spominjala, da je že moti pcaded gledal vs* posestvo v takem stanju, kakor se dandanes kaže očem.
Zvečer kadar je bučal s Holaimfsikega zimski veter preko S-unda in tulil v temnem drevi«, midva sva pa sedela v molceoi hi Si m
grozntCaro vlekla na ttbo, «5 k mwn pogosto arieflo, da stanu jeva v pravičnem gradu.«
»Adi ste še kidaj videli gospoda Johnsfcrupa?«
»Nekoč je bhl oče pri njem, da bi govoril z njim zasfrran nekega popravila. Gospod Johnsrtrup ga je vljudno, a krafkobesedno sprejel. Sam je prišel ocfckiepat vrtna vratca, ko je oče pozvoniti: in odipravu ga je kar na vrtu. Od tistih dob ga nisva nikoli več videla. SUsaa sva le da zdaj pa zdaj obiskujejo gospoda Jonstrupa neznanci, ki se čez nekaj ur spet odpeljejo. Mislila sem že, da se z gospodom John strupom sploh ne bova več srečala; aii pred nekaj dnevi se zgodila reč, ki bo spravila mojega cč**a v neposredno dot ko z irim
Tisti večer so igrali v Kraljevskem gtedatiš&u Holbergovo komedijo »Politični šusmar«, m moj oče je imel v njej matfhno vk>go.
Jaz sem bila v gledališču. Moja navada je, da grem med odmori k očetu v njegovo garderobo. Med tretjim dejanem tu imel oce nic opravka, pa sem mu drugo vate v umetniškem foverrni. Vra4a se odipro in k nama stopi gledališki shtga z vteatfco v rota.
,Gospod Carstens,' javi, ,zunaj je neki gospod, ki bi rad govoril
z vami.'
Oče vzame vtrffteo ta *> pogleda. Nato zmagc z gte™ m poda kartico meni, ki berem:
Vesn Dymen, ratvaateilj filmske družbe »Diana«.
Cez. nekaj trenutkov vstopi z mirnimi, trdrfnni koraW stare*! »ospod odlične vnatijosti. Prijazno pogleda očete, se lahno nakiom
m reče:	„
AH mi je čast, da govortm t reMdm Petrom Carate«90mr
Moj oče ne bi bdi gledaHSki fgratec, če se ma tak nagovor ne M
laskal. Nekam r zadregi, » vendar * bJaž«rim okrasom vstane, se
takisto priklooi in pravi:
.Pretjubezmvi st«. A moje km fc res Peter Catrsteos. Gospod se nasmehne io sede na stol. ,Kakor vidite po mor vizitki, sem ravnatelj fflmsfce družbe »Diane«. Sodim, da vam je ta
tvrdka znana?'	jj_.ua-
Oče seveda pritrdi, čep-nrv Trt )e kasneje priznal, da tri M se
nikoli slišal o kaki družbi tega imena.
,Gospod Carstens,' nadaljuje tujec, prišel sem k vam v zadevi ki se tiče vaših najgtobljdh stremljenj. Da kar po pravici povem: zdi se mi, da na tem giedatišču nimajo pravilne sodbe o vas m vašem talentu. Priznam vam. da že nekad časa zasledujemo vaso karijero in z žalostjo opažamo, kakšne neznatne vloge vam dode-Ipujefio, čeorav ste »stvarjeni za največje naloge.'
J>a. da,' se pobrani, ko mu skuša oče skromno ugovarjati, .za največjje naloge, gospod Cartem. Kdor ima že dvajset let vsak dan opravka z igralci, dobi sčasoma pogled za to. Ln zaradi tega prihajam k vam s ponudbo.'	K . . .
Ozrem se v očetov obraz ta vwfim, te*ko se irm oŠ Sr©o to mu roke trapeoejo od radostnega raizbur^enja.
Gospod Carstens,' nadaljuje ravnatelj, namenih smo se da fedrno vrsto filmov, v katerih boste igraii gbvno vlogo. Vse te fSme
bomo snemali na Danskem.	,
Prvi tilm je ljubezenska drama. Godi se ob Oeresund«. tej besedi se tujec nasmehne, M več vam izdam: ne samojjjampak mdš vaiše posestvo v Sikodsi>orsu bo tgrailo vlogo v tem filmu. Ko oče začuden pogleda, se tujec spet nasmehne m nadaljuje: .Da, gospod Carstens: glavni prizor drugega dejanja bomo sne-mafi na vašem prekrasnem vrtu v Skodsiborgu._
T
Kongres slovanskih smučarskih savezov
Ljubljana. 30. januarja. Včeraj se je storil prvi ko r sit k skupnemu delu smučarskih zvez vseslovanskih
držav. V ta namen so se zabrall k posvetovanju v Ljubljani predstavn ici JZSS ter češkega Svaza Ivžarn, dočim po Poljaki opravičili svojo odsotnost. Ob 9. se je vršila v prostorih Avto kluba predkanferenca, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki so jo potem predložili kongresu v Trgovski zkor-nici.
Kongresa so se udeležili poleg- zastopnikov vseh treh slovanskih savezov tudi odposlanci naših vojaških in civilnih oblasti ter organizacij. Zborovanje je otvoril predsednik JZSS dr. Pire, ki je pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, generala Pekiča, zastopn ka ministra vojske m mornarice polkovnika Kilarja, zastopnika ministra za trgovino in obrt dr. Stera, zastopnika banske uprave dr. Orla, zastopnika dravske divizij-ske oblasti podpolkovnika D ca, zastopnika zbornice za TOI ministra Moho-rlča. češkoslovaškega konzula inž. Sevčika. odposlanca poljskega poslaništva Scip:o de Kam,na. zastopnika SKJ, podnačelnika Je-rasa, zastopnika Saveza planinskih društev dr Pretnarja, zastopnika SPD ravnatelja Vilharja, dr. E. Stareta, predsednika Češkojugoslovenske lide, dr. Gregorina, za-stomnika društva prijateljev poljskega naroda dr. Moreta ter odposlanca češkega saveza J rko m poljskega saveza inž. Schieleja Prosil je ministra za telesno vzgojo dr. Lavoslava Hanžka, da otvori kongres.
Gospod minister je v svojem govoru naglašal važnost prvega slovanskega športnega kongresa, ki pomen j a začetek nove faze v razvoju vs e si ovansk ega športa. Šport, zlast' pa smučarstvo bo doprineslo h končni dosegi velikih ciljev, ki čakajo slo-vartstvo v svetu.
Predsednik dr. Pire je nato zborovaleem prečita! pozdravne brzojavke šefa odseka -za turizem, dalje člana Olimpijskega odbora generala Djukiča in bolgarskega smučarskega saveza. V imenu zadržanega bana je r-:zdravil kcngTes dr. Orel ;n je obljubil, da bo banovina po svojih močeh podpirala pokret zimskega stoorta. Za njim so govorili še za SKJ Jeras, "za JčL, dr. E. Stare, za PJL, de Kanapa, za društvo Prijateljev poljskega naroda prof. dr. Mole, v imenu ministrstva za trgovino m industrijo dr. šter, v imenu Save-za planinskih društev dr Pretnar, za Poljsko ekipo inž. Schiele. dr. Fuchs v imenu uradno zadržana župana dr. Puca in mesta LJubljane ter dr. Jan-tolek v imenu BZSP.
Sledil je referat predsednika praške župe Svaza Lvžaru Jerke o pomenu sveslovanske-ga smučarskega prvenetva za tehnično izpopolnitev smučarstva med slovanskimi narodi. Govornik je v daljšem razmotrivanju pokazal, kako bi se dala na najlažji način dvigniti kvaliteta slovanskih smučarjev ter je treba predvsem polagati važnost na vzgojo dobrega naraščaja.
Predsednik JZSS dr. Pire je govoril nato o pomenu in nalogah zbliža-nja slovanskih smučarskih zvez v organizaciji smučarstva. Podal je smernice, ki naj bi vodile skupno delo bodoče vseslovanske smučarske organizacije ter je naglašal potrebo složnega sodelovanja zimsko športnih savezov s tujsko prometnim: in planinskimi organizacijami.
Na sporedu je b':l tudi referat poljskega odposlanca o idejnih temeljih vseslovanske-ga smučarskega prvenstva, predavanje pa je zaradi zadržanosti delegata odpadlo in se bodo razgovori za vzajemno delo nadaljevali v Innsbrucku.
Generalni tajnik JZSS Goreč je nato prečita! resolucijo glede skupnega sodelovanja vseh slovankih smučarkih organ zacij. Prvo vseslovansko prvenstvo se bo vršilo od 17. cio 19 febr. t. 1. v Zakopanih na Poljskem. Kongres je resolucijo soglasno sprejel. Na predlog predsednika je bilo sklenjeno, da se odpošljejo vdanostni brzojavni pozdravi predsedniku republike češkoslovaške Masa-ryku. predsedniku Poljske republike Mo-šckemu in Nj. Vel. kralju Aleksandru. Predsednik se je nato zahvalil zborovalcem in zaključil zborovanje.
Po končanem kongresu so se zunanji delegati s predstavniki JZSS udeležili skupnega kosila Dri Siamiču, kamor je med tem pr spela z Gorenjskega tudi poljska tekmovalna ekipa. Po kosilu si je minister Han-žek skupne z zastopniki češkega in poljskega saveza ogledal nebotičnik, kopališče in drsališče SK II:rije in še druge zanimivosti. Poljski tekmovalci so jo na lastno nest mahnili do mestu. S popoldanskim vlakom so prispeli v Ljubljani še češkoslovaški tekmovalci % bodo v torek zjutraj skupne nadalievali pot v Innsbruck. Z njimi potuje tudi predsednik JZSS dr. Pire. ki bo v imenu saveza vodil nadaljne dogovore glede skupnega sodelovanja smučarskih slovanskih držav.
Smučarsko tekmo priredi Ilirija 2. februarja s startom in ciljem pri Strelišču pod Rožnikom. Tekmuj* se: I. kategorij« na 6 km za tekmovalce od 16 do 17 «*> II. na 2 km od 14 do 15 let, III. na 1 km od 13 in mlajši. Priče tek točno ob 10. Žrebanje ob 8.30 v g os ti'ni »Rošnodofeko jezero«. kjer je tudi okrepčevalnk® in garderoba. Prijave sprejema tvrdka Goreč, Ljubljanska kreditna banka, do 1. februarja. Seboj je prinesti starostno potrdilo (rojstni list, dijaška knjižica). Tekmuje lahiko vsak ne glede na to, ali je član kakega kluba. Za prvaka I. kategorije je določan kip srouoaria, darilo g. dr. Gradnika, prvaki ostalih dveh kategorij dobe maže, (znamke »Tempo«), P™ trije vsake kategorije dobe tudi diplomo. Prehod njo darAo g. dr. Gradiv k« preide v la-st dotičnega, ki si <*a pribori dvakrat zaporedoma aM tn-krat v presledkih. Istega sedaj brani Končnik Gregor, član smučarskega kluba Dovje—Mojstrana.
Preložitev drsalnih tekem. Definravml razpored tekmovalnih temrnov na drsali-šču ILirije je naslednji: praznik 2. februarja mladinske tekme za dečke in deklice v starostnih skupinah a) do 14 let. b) 14 do 16 let; nedelja 5. februarja: tekma Ju-niorjev in jumiork v umetnem drsanju in propagandna tekma v hitrostnem drsamiu Državno prvenstvo je cdjgodeno na 19- fe bruar, ker startajo naš' drsalci 11. in 12 februarja v Moravski Ostravi pri Slovan sklh zimskih terrsh. ki jih organizira če škoslovaški drsafni savez..
Športni dnevi v Celju od 1. do 6. februarja. Smučarski tečaji: za začetnike pn Petričiku v Liscah, celodnevna oskrba 65 dinarjev za .izvežbane smučarje pri Ceijski ■koči, celodnevna oskrba 35 L>n. Proti izkaznici Putnika nudijo hoteli Evropa. Sko-berne, Pošta in Beli vol oskrbo (z zakurjeno sobo) po zniža™ ceni 45 Din dnevno. Prijave za tečaje .n sobe sprejema Putni«< (Tourist office), Celje. Krekov trg. Dne 2 februarja medklub&ke tekme Celjska koča—Store za vse verificirane člane JZSS. Dne 5. februarja medklubske akaikal ne tekme za v»e verificirane člane JZSS in svečana posvetitev nove dr. Ku>gyjeve skakalnice. Prijave sprejema vodstvo kluba najkasneje do 1. februarja. Opozarja se posebno še na polovično vožnjo. Pri odhodu kupiite cel vozni listek, katerega pa v Celju ne oddate, ampak si presikrbite na podlagi tega listka pri Potniku, Celje, Krekov trS, potrdilo o udeležbi športnih dnevov, kfstane 10 D'.n. Vozni listek velia tudi za
povratek.
Otvoritev nove smučarske skakalnice v
Liscah pri Celju bo v nedeljo 5. februarja z naslednjim sporedom: ob 11. dopoldne blagoslovitev in otvoritev 37 metrov dolge skakalnice; ob 14. prčetek mediklub-ske skakalne tekme. Tekmovalci morajo poslati prijave in prijavni.no v znesku 10 dinarjev najkasneje do 4. februarja Smučarskemu klubu v Celju. Poznejše prijave se bodo upoštevale le proti dvojini prijavini-ni. žrebanje startnih številk bo pol ure pred tekmo. Pravico starta imajo vsi tekmovalci, ki so verificirani pri JZSS. Tekma se bo vršila po pravilniku JZSS. Zmagovalec bo prejel praktčno darilo in diplomo, drugi in tretji pa diplomo. Razglasi tev rezultatov in razdelitev daril bo ob 17. v restavraciji »Line« pole? skakalnice Mednarodne skakalne tekme v Mariboru. Odlični norveški skakalec g. Arne Guttormsen je dospel že v ponedeljek zvečer v Maribor. Mariborski skakalci so ee snoči zbrali ob 21. v hotelu Orel v svrho sprejema instrukcij. Danes se trening že začne. Leupold. zastop. Nemčije, namerava v sredo prevoziti Pohorje v brzem teku, da si ogleda naš smučarski teren. Za mednarodno tekmovanje za 2. februarja so nadalje že za siguren i jugoslovenski najboljši skakači gg. šramel. Jakonič. Palme in Pri-bovšek. Pridejo še drugi. Pokrovitelj prireditve g. ban prispe v Maribor 2. februarja dopoldne in bo prisostvovat1 tekmi.
Stalni smučarski tečaji Mariborskega smučarskega kluba se otvorijo 3. februarja v Rimskem vrelcu. Rogaška Slatina, svetovno znano zdravilišče, je z letošnjo rimo otvorila tudi zimsko sezono. Priredi stalno smučarske tečaje priznanih učiteljev MSK. Posetmki tečaja, posebno oni, ki ne ljubijo visokih gora, imajo v Rogaški Slatini možnost, da so deležni vseh zimSkosportnih in zdravilnih dobrot. Zdraviliška uprava je v otvoritveni sezoni znižala cene do skrajnih mej. 50 odst. vozna ugodnost na železnici ob desetdnevnem bivanju v Rogašikj Slatini. Dne 1. ferbruarja priredi MSK desetdnevni smučarji tečaj v Konjicah. Tačasno se vežba-jo številni udeleženci smučarskega tečaja pri Pohorskem docnu pod vodstvom priznanih učiteljev. Vse informaoije daje: »MSK Maribor«. Jurčičeva ulica 8 (Stoječ), dalje Putniik v Mariboru in vse postojanke, kjer se priredijo tečaji. Istotam se tudi sprejemajo prijave.
Smučarski odsek Obmejnega prosvetnega društva v Ratečah vabi na medklub-sko skakalno tekmo 2. februarja ob 14. na
novo zgrajeni skakalnici. Tekmuje »e po p revi ti "h JZSS. Pravico udeležbe imajo vsi ▼ JZSS verificirani Slani, stari nad 18 let. Bri.javn«no 5 Din je poslati do 2. februarja "do 12. ure društvenemu tajniku. Žrebanje ob 13., razglasitev rezultatov in raz delite* daril ob pod 17. t dvorani Prosvetnega dnuštva. Prvi trije v skokih prejmejo častne prizmam i ce. Najboljši kiub pa lep prehodni pokal, ki pride v trajno ba, ki si pribori v dve>h zaporednih letih a in trikrat r presledkih prvo mesto. Skoki se bodo vflšfti a« novo zgrajeni skakalnici v bližini železniške postaje tn je	I 22: Cas, poročila, plošče,
po najmodernejših načrtih FlS. pod vod-	Sreda, 1. lebrnarja.
_ j____________d Vj-v«	•vvo.VnilrnTo^i doD>UŠfa i t tudi tava 10 (t;.
To rek > st. januarja
LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Napake v slovenskih nalogah (dr. R. Kolar.č). — 12.15. Radio kvartet. — 12.46: Dnenroe vesti. — 13: Ca«, radio kvartet, borza. — 17.30: Druga ura dunajske glasbe. — 18 30: Nemščina. — 19: Dubrovnik. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Masrietrov Jramel tercet — 21: Operni dueti, pojeta ga- Stagler - Kogejeva in s. Marčee.
stvom inž. Bloudka. Skakalnica dopušra skoke do 40 m. Ker je to zadnja skakalna tekma nrred odhodom naših najboljMi tek-mov^o&r na mednarodne prireditve t Ino-mosrtu, bo braz dvome volika m ostra borba za prva mest«.	. ^v^. D
SK Ilirija isna	ob 20JO ▼ Emoni
redno plenarno sejo. Vsi odbojki sigurno! Po pravila vodi do novih volitev tekoče posle stari odbor. - Smučarska sekcija ima danes važen sestanek vseh damov. tekmovalcev simicarske sekcije.
SK Svoboda (Ljubljana). Redni trCTimg prve"« moštva m rezerve danes ob 20. v D«et'avski /borrrci. Telovadne čevlje ali oopate prinesite seboj. Redna odborova ee-ja v pžek ob 19.30 v Delavski zbornici.
Vsi od>born;ki si gumo!	... .
2SK Hermes (nogometna sekcija). Drevi ob 20. nri Bdiču seje seikc?jskega odbora. Vsi kfnailci, ki so dobili položnice za SPD. naj iste oddaio na seji.
Občni zbor kolesarskega ln motodkH-stičn^ga društva »Sava« v Ljubljenj bo na Svočnroo točno ob 10.30 v gostdrn g. Fr. Kavčiča, Pri voz._ - ■■.■.-■■
Repertoarji
drama
Začetek ob 20 Torek. SI.: Canevič Aleksel. D Sreda, 1. februaria ob pol 5.: Ciciban, prireditev otroškega odra dTuštva ^vobo>1e. laven. Znatno znižane cene. — Ob 20-: Dopcšt na Francoskem- Sreda.
OPERA Začetek ob 20.
Torek, 31-: Madame ButterflT. C. Sreda, 1. februarja: Viktorija in njen buzar.
Izven. Znatno znižane cene. Četrtek, 2. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Boheme. Gostuje tenorist e- Joe-p Riiavee. Izven. Is drame. Velezabavna voiaška komedija >Dopust na Francoskem«, ki \e doeesla r>n vseh dosedanjih uprizoritvah izreden uspeh in zabavala občinstvo s svojimi ko-mičn:mi situacijami in zapletljajj, se^ ponovi jutri zvečer. Vstopnic ie navzlic abonmaju še dovoli na razpolago, zato si osleite to zabavno in priietno komedijo. — Na Svecm-eo uprizore ob 15. Vombersarjevo budsKo i aro >Voda«. ki ie izredno priljubliena. Opozarjamo posetnike z dežele, da f" ogledajo to domače delo. — Veseloigra »Roksi«. ki spada med naiboli uspele komade ves«: lega značaja letošnie sezone, se uprizori zadnjič v tei sezoni po izredno znižan b cc-, nah na Svečnico zvečer. Vstopnice za obe oredstavi se lahko rezervirajo pismeno ali telefon i čno (telefon 2251).
Iz opere. Opozariamo na ponovno uprizoritev Pucc/niieve opere »Madame Butter-fly< z go. Giungienac v naslovni ulogi- k) bo drevi ob 20. Dirigira dr. Svara, rezira Neffat. — Opereta »Viktoriia in njen huzar<, ki je poleg »Grofice Marice« gotovo naiuspe-Ipjša opereta, s oestro. zelo prikimno \-sebi-no. lepo melodijo in bogato instrumentaci-lo. se ponovi jutri ob 20.
Tenorist Josip Rijavee — eost ▼ naši operi. Na Svečnico bo gostoval na našem opernem odru v »Boheme« odlični tenorist, naš roiak g. Josip Riiavec. Znan ie kot prvovrsten umetnik, ki uživa sloves po vse i Srednji Evropi. Trenutno deluje z največjimi uspehi v Pragi, kjer ie stalni gost v oneri, na tudi na rarnih velikih koncertih. Gostovanje tako odličnega pevca ie za našo onero oomemben dogodek, zato posebej opozariamo nanj vse naše občinstvo.
šentjakobsko olftvalisce Začetek ob 2015 Sreda. 1. februarja: Drzni plava?. Četrtek, 2-: Drzni plava č.
Šentjakobsko gledališče. Sentiakobčam ponove v sredo in na Svečn;co ob 20.15 zabavno burko v treh dejanjih »Drzni pla-vač<, ki ie pri premieri izvistno zabavala občinstvo. Kdor se hoče od srca nasmeiati, naj si ogleda predstavo. Obe dosedanji predstavi sta b;b' popolnoma razprodani. Občinstvo na? si kupi vstopnice že v pred-prodaji od danes dalje v Mestnem domu.
mariborsko gledališče Začetek ob 20. Torek, 31.: Grofica Marica. C. Sreda, 1. februarja: Zaprto.
Ia gledališča. Znani komik in bivši režiser ljubljanska drame Josip Povhe, ki je občinstvu ie ▼ najboljšem spoininu, gostuje 1. februarja ob 20. kot kramar Lamber-tuceio v Suppejevi klasični opereti »Boccae-cio«. __ M;ran Viher, llletni virtuoz na goslih, ki ie tudi v inozemstvu že kljub svoji mladosti slaven ter ga vse kritike označujejo za glasbeni čudež, bo koneerfiral ▼ gledališču 3. februaria ob 20.
LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Otroška ura- - 18: Angleška glasba na ploščah. — 18.30: Mladinske pesmi. — 19: Ruščina — 19.30: L terarna ura. — 20: Dvospevi in soli, pojeta gdč- Megla in Pir-čeva. — 20.45: Salonski kvintet- — 21.45: Prenos iz Londona. _ 22.30: Cae, poročila.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — lfi: Popoldanski koncert- — 19: Pesmi. — 19.30: Igra. _ 20: Prenos iz Londona. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. -17.30: Lahka godba — 20* Plošče. — 21.45: Prenos iz Londona. — PRAGA 19-20: Koncert iz Brna. — 20.45: Veseloigra. — 21.45: Plošče. — BRNO 19.20- Godba na pihala. — 20-15: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Lahka glasba. — 20: Starejše .n nove pesmi. — 21: Arije in pesmi. — 22.15: Plesna glasba na ploščah. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Klavir, — 17: Popoldanski koncert. — 19-40: Orkestralen in pevski koncert — 21.05: Življenje in vsakdanjost. — 21.35: Sluhoigra. — 22.20: Godba za ples. — BERLIN 21.10: Simfoničen koncert., nr- Plesna glasba- — KONIGSBERG 19.45; . Orkester in solisti. -— 21-15: Koncert vojaške godbe. — Plesna glasba iz Kodania. — MOHLACKER 20: Simfon čen koncert — 22.20: Koncert i« Londona. —
Diaaa francosko žganje in kruha hleb
rešita hišo najhujših pctreb
Cena: mala steklenica 10 Din, srednja steklenica 26 Din, velika steklenica 52 Din. Dobiva se povsod.
Izbrana
dalmatinska vina
in sveže ostrige, 1.25 Din po komadu vina 10 Din liter servirano
Vinarna (gostilna) „Kolic — Dubrovnik44
Beograd, (Slavija) Bulevar Oslobodjenra št. 19. — Tel. 26—270. 2148
Tekom naše oblastveno dovoljene
RAZPRODAJE
razpečavamo:
po Din 200.— s> » 100.— » » 44.— » » 100.— » » 35.—
Ia pristno angleško blago za moške obleke . . Ia pristno češko blago za moške obleke . . . blago za moške športne obleke . . • • - • • prvovrstno volneno blago za damske plasce . . La Crepe de Chine...........
Izkoristite to priliko, k«- dovoljena »RAZPRODAJA« traja le še malo časa in želimo zalogo cim prej izprazniti
OblačUnlca »ILIRIJA«
Ljubljana, Mestni trg 17-1.
.-•'•v .1!
■m
m
- K?
roj« Tavčar
danes ob pol 4. zjutraj umrla po daljšem trprje-nju, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb bo v sredo, dne 1. februarja 1933 ob 10. dopoldne na Brdu.
Brdo, dne 30. januarja 1933. 2146	ŽALUJOČI OSTALI.
Cene motim oglasom
temttve ti doptsuvanja. v suka ftcseda Dui ž~— tar enkratna prt• mutjbina ta iifro ali sa dajanje naslova Din i-n Oglati trgovskega tn reklamnega snačafa: vsaka beseda Din l.—. Po />» — ca besedo M saračanajo nad alfe vm oglasi, ki tpadata pod rubrike *Kam p« kasna, »Aato-moto*. »Kapitaln, »V najem*. »Posest* •Lokali*, ajt* movanje oddam. »Stroji* »Vrednota*, »Informacijo*. »Žtvali*. •Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama •Trgovski potniki* tm »Zašlo-tek*, če se s ogfaaom nudi zaslužek, oziroma, če »e tiče potnika Kdor s! pa pod tema rubrikama iičs tas/uika a/i dufha. plača aa
veako besedo 50 pas. Pri vseh oglasih, kt se taračunajo po Dtn L— sa besedo, se saračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iitro ali ta d a fari /• naslova Vsi ostali uglasi nn-ialnege cnač&ja te računajo po 50 pat ta vsako besaao Enkratna pristo/bena ta iifro ali ta dafanfe naslova pn oglasih, H ie taračuna/o po 50 par ea vsako
besedo, tnaka Din J.—, NajrsanlU tnesek pri oglasih po S0 par ta besedo, fe Din 10.—v
en oglasih po I Dtn ta besedo pa Din 15.—. tf se pristitfbine ta tnale oglase fe plačati pn pred aii naročila, oziroma hh le vpcatlah » olsmu obenem t naročilom.
Potniki
K(Vw iarnu p«* nika, plača ja vsak« beeedo SO par; ca da jan j« naslov* »ti u Hfra S Dm. - Kdor sprejema potnik«, pia ča bes«do po l Din: la dajanj« naslova ali ta fci fro pa 5 Din. (3)
Zastopnika
aa »ov nredmet in nov na-hm prodaje iščemo. N a-aio>v pove oglasni oddeiek »Jmtra«.	2S77-5
beseda 1 Din. u da janje naslova ali za iifro 5 Din. Dijaki, ki U6ej* »str okovje, pia 4ajo vsako besedo 50 parj sa šifro ali za dajanj« naslova 3 Din (4)
Francoski pouk
daje v Pariza diplomirana »oikedjdca. — Gre tudi na dom. Cenjene dopise prosi na ogl. oddeiek »Jutra« pod šifro »Temeljito«.
-2363 4
Klavirski pouk
tndi začetnikom daje strokovna učiteljica. Ne željo s nemškim učnim jecikom Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Metoda«.	2506 4
Dobro kuharico
z večletnimi spričevali, ki govori slov. in nemško, zmožno po[»olinema samostojnega dela vseh poslov, sprejmem takoj v restavracijo. Ponudbe z navedbo zahtev, dosedanjega službovanja in sliko na hotel »Balkan«, Kniin, Da!maci:a 2801-1
Plačilno natakarico
Fodne zunanjosti in dobro izurjeno sprejimp takoj hotel Kajfež, Ljubljana
2875-1
Učenko
z dobrim sopran glasom, iščem za potujočo damsko j kapelo. proti mesečni pla- j či 300 Din. Ponudbe s f-o- t tografijo na nas4ov: M. i Gojai. kapeinik, hote! Ev- j ropa, Kruševac 2820-44 i
Službe išči
Vsaka beseda 80 par: za dajanje naslova ali za 5ifr« p« * Din. '2)
Kdor i i i e taaiužka. piača «a vsako besedo 50 par; aa naslov ali šifro t Din. — Kdor aadi laslaiek. pa M vsako bc«edo 1 Din. ia dajanje naslova aii za Iifro pa $ Din. (3)
Zastopnika
Ka nov predmet m nov račja prodaje iščemo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	2573-3
NffflTflft
Vsaka beseda 50 par, za dajanje oaslova ali ca šifiN* p* 8 Din. (1!
Služkinjo za vse
pošteno im snažno, ki zna nekoliko kuhati, pospravljati sobe, čistiti parkete, lepo prati iti likati, iščem. JJ.aslov pove ogias. oddelek »Jutra«. " 2818-1
Mesar, pomočnika
ali prekajevalca rabim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«.	2706-1
Samostojne
kuharice
veetne in spretne, po eno aa Prago. Maribor, Ljubljano in Gorenjsko, naj se oglase v posredovalnici v Selenbu'govi ulici št. 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočmea«.
284.5-1 1
Trgovski pomočnik
•izučen v modna stroki, išče službo. Pripravljen je de-Hati tudi en mesec zastonj, ■pozneje pa se zadovolji e plačo po možnosti. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p^d »Izurjen«.
2842-2
Zdravo dekle
vajeno nekoliko kuhe rn drugih gospodinjskih del, ki ima venieije do otrok, išče službo. Naslov pove oglasni oddel-ek »Jutra«_
2885-2
Mesto gospodinje
k enemu ali več gospodom išče gospa, vajerna šivanja, ki ima svojo opravo in perilo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vsestransko izobražena«.
2867-2
Knjlgovodstvenl
strokovnjak
s 25 letno prakso, pre vzeoia revizije m uredi tve knjigovodstva vseb sistemov #es'«v!ja Oilao ee, davčne reku rte. tožbe !td. Smeren honorar Po ncdbe pod »Bilanca« oa »glasni oddelek »Jutra«.
1995-S
Prodajalka
vešča delikatesne in špecerijske stroke, želi pre-mpniti službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštenost«.
2756-2
Perica
bi g!3 prat na dom.. Sebal Marija, pri g. Zeka-r, Mali dom št. 6. Sj>odnja šiška.
2666-2
Naobražena gdč.
vešča slov., ita'.i.janšči.ne in nemščine, želi mesto vzgojiteljice otrok. — Ponudbe na naslov: M. Bra i-nik. T vrše v« (». 2809-2
Varčna kuharica
išče mesto gospodinje pri starejšem gospodu. Gre pa tudi v skupno gospodinjstvo kamorkoli in kadarkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nesrečna«.	2850-2
Mlad ptr*če
ki ima rado otroke, želi službo proti nizki plači. Ponudbe ne og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Rada delam«.	2846-2
Čevljar, pomočnik
zmožen vseh del, ki bi event. položil tndi kavcijo, išče službo. Joško Ramšnk 5marta>o pri Litiji. 2860-2
Radio-tehnik
išče KK*to za takoj. — Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Z®ož«n tehnik«. 2881-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, verzirao v manufakturni, galanterijski m špecerijski stroki, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, zmožen kavcije. želi službo. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Stalna si treba«.	368(7-3
Starejša kuharica
išče službo — najraje pri finančni kontroli. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Varčna gospodinja«.
3891-2
Pozor!
Najbolje naložen in siguren denar je, če Imate tekstilne stroje, kateri Vam stalno dobro dona-šajo. Prodamo moderne ročne statve zaradi preureditve obrata. — Pod »Dobičkanosno« na ogl oddelek »Jutra«. 2747-6
Pozor, trgovci!
; Prodam večjo količino lepih lesenih škafov. Raz-; poši;jam od 20 kom. naprej. K. Scheuer p. Cer-mošnjice pri Semiču, i	2506-6
Žarnice
najboljše in najcenejše, na drobno in debelo pri Elek tronski družbi. J^rekov trg št 10/11. Ietotam najceneje gramofoni in plošče.
2572-6
Avto, nioto
j Vsaka beaeda 1 Dm: ] i« dajanj* naaivva alt
5 ta «frw pa S Din. (101
Izurjena pletilja
išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Pridna«.
2889-2
Prodam
Oatiai trg. snačaja n Din beseda; oa da jan}« aaalova ali ta šifro > Dtn. — OfUai -iKtiataega taataja vaa- i ka besoda SO par; aa j dajanj« naaivva aK *a 4ifw> ^ t Dm. i«) '
Globok voziček
oa peresib, dobero ohra-ojen naprodaj. Ponudbe na oglasni oddeiek Jutra pod »Voziček«. 2830-«
'Smrekovih ln mecesnovih sadik
krepkih, gorske pr oveni jence. več d esettisoč odda Uprava družbe Jezersko, Kokra nad Kranjem.
2450-6
Poltovorni avto
ma^ke »Austro Fiat«, nosilnost 600—800 kg. pro dam ali zamenjam za do ber luksuzni voz. Vsa po trebna pojasnila daje Jos 9tupica. Ljubljana. Slom škova ulica.	2S11-10
Arondirano
posestvo
kupim v bližini Ptuja ali Ormoža. V gMovini p'a-čam 80.000 Din, ostanek po dogovoru. Nasiov pove ogasni oddelek »Jutra«.
283S-20
Tristanovanj. vilo
1500 m- vrta m najlepšo lego v centru mesta, prodam. Pojasnila daje Tehnični biro, Oradišče št. 13.	2740-20
Novo hišo
z vrtom, dvoriščem, garažo. obok. hlevom, kletjo in moderno električno n« peljavo. t.ik savne cest« v Ptuju prodam. Istotako prodam tudi delikateso z gostilniško pravico, z zalogo. v najbolj prometni ulici Maribora. Pojasnila daje M Plauc, Maribor, Glavni trg.	2-479-20
Lepo sobo
s posebnim vbodom, event.
1 s souporabo klavirja in kopalnice, v centru mesta takoj oddam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.
2807-23
i____
Onremlleno sobo
| s posebnim vbodom — pri cerkvi sv. Jožefa oddam gus-podu ali gospodični — Čirii-Metodova ulic« 19 — vrata I.	2806-23
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda na stanovanje v lepo, mirno in zračno sobo v ceutru mesta. Naslov pove ogiasnt oddelek »Jutra«. 2463-23
Sobo
lepo in zračno, pa.rketira-no, z elektriko vn soujio-rabo kopalnice takoj oddam boljšemu gos.podu ali gospodični v centru mes'a Na*iov v oglasnem oddelku »Jmtra«.	2694-23
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko
event. s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra« 2Š85-23
Opremljeno sobo
res lepo. s prostim vJind^m oddam stalnemu gospodu. Naslov v og asnem oddelku »Jutra«.	2840-23
Vnaka beseda i Din. «> a-jan j« naslov« aH šifre pa 5 Din (25)

Ooremlieno sobo
»'svffl kino Matic« takoj oddam. Dvorni trg 1111.
2841-23
Ooremfenn sobe
oddam na AlettsandiroviS i cessi št. 7/U.	2&10-23
Lepo prazno sobo
aa 100 Dio oddam v Rožni dolini, cesta IV št. 8.
28M-23
Vsak* Oeoeda 1 Dui. xa lajanje naslova ali <a iifro pa 5 Dm. rifi'
trg. enačaja po 1 Dia beseda; t« da jaaj* aagJo«a aii ia
Mre 6 Din. — Oglas:
soc.fahteg, značaja tu ka kMeda So par; m dajaaij« aa^o>va al ta
šffro pa 3 Dia. (7)
Kože vsakovrstne divjačine
po najvišji dmevn< eeni
kupuje Fiscber. Zagreb, Gundnlideva 3 i i. 2177-7
Čiste steklenice
buteljčne (dolge) kupim t vsaki množini. Naslov v oglasnem oddedku »Jutra« •2853-7
Perje
belo, Sobano. Dia K kg; sivo, Čo4tano. 34 Din in 34 Din kg; beli puh Din 160 kg po poštnem povzetju razpošilja L. Braeovid, Zagreb, Ei«* 82- 72-6
Ugodno prodam
železino peč, steklen« balone, razne znamke, razne steklenice, razmnoževalni stroj \<n drugo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3856-6
,Jt	* V..®--. j

Velika zaloga vsakovrstnega
MODERNEGA POHIŠTVA
lastnega izdelka nudi po znatno znižanih cenah tvrdka
L. R E ? š E, tvornica in zaloga pohištva
LJUBLJANA, Dvorni trg 1.
TELEFON 32—28.
7777
TELEFON 32—28.
Mgar Kice Burroughs:
Tarzan« krati džungle
DRUGI DEL
Vaaka boa«<la l Dia: u dajanj« naslova ali u Si.fr* pa 5 Dia. (M)
Posojila podeljuje
»Zadruga«, Ljubljana, PP-307. Sprejme poverjenike.
75-16
Hranilne knjižice
kupite ali prodast« najbolje pri M. Jankoie. ko-maditoa dmtba, Ljubljana Selenburgova ulica 6/II — telefon 3052. Prosimo, da se pred nakupom ali pro dajo obrnete zaupno oa naš naslov.	2392-16
Finančno pomoč
iščem za izum svetovnega pomena. Ponudbe prosim na ogasmi oddelek Jutra pod šifro »333«. 2801-16
Družabnika
ali finaociirj« iščem v mvr-bo otvoritve zelo dobička-nosnega sezonskega podjetja na otoku. Cenjenim interesentom daje informacije K. 0., Split, Sva či deva 1, vrat« 6. 28612-16
Lokali
20—30 vagonov
bukovih drv
klanih, suhib in zdravih, brez okroglic, franko postaja Mokronog po 14 Din 100 kg franko vagon prodam takoj proti takojšnjemu plačiiu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »20—30 vag.«
2817-15
Bukovih drv
100 vagonov sekaaii ic 50 vagonov jelovih ali topo lovih, i žioo povezanih odrezkov. kupim pr»ti ta kojšnjemu plačilu ob spre jemu blaga. Ponudbe po možnost« v italijanskem aLi nemškem jeziku o« naslov: Ditu Ve*ituri. To rino (115), Via Chiesa salu te 9.	2528 15
Kot sostanovalca
k akademiku sprejmem dijaka aii mlajšega uradnika Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2833-23
Solnčno sobo
oddam eoeoM aHi dvema
g»»spodo«ra. Naalov pove ogiasni oddelek »Jutra«.
2813-39
Solnčno sobo
oddam 1 ali 2 gospodičnama v Kapiteljski ulici 7.
2830-23
Dva gospoda
sprejmem v mirno poceni stanovanje v Tnuovem — Mivka 28.	2828-28
Lepo, zračno sobo
s posebnim vbodom, po niziki ceni oddam s 1. februarjem solidnemu gospodu n« Starem trgu 17/111.
3822-33
Vsaka btmda 1 Dia. aa dajaaj* naelova ali <a irfro pa 6 Dia. (Sa)
Stanovanie
obstoječe k 2 »ob in ku
biaje. sončno v podpri tličjn vil« takoj oddam Vprašati » Knafljeri uliei
st. i3/n.	ini-21
Dvosob. stanovanje
senčno, s kopalnico m pliioom takoj oddam — Bežigrad. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 2857-31
Enosob. stanovanie
s Vubinjo takoj oddam na Rimski cesti štev. 23/1.
2858-21
Dvosob. stanov?n»e
s pri*iJrl»najni< takoj oddam v Zg. SAš&i 183 — (vosov« polj«.	2879-21
Enosob. stanovanje
s kuhinje, suho m čisto, oddaim taikoj odrasli družini v. Ka.v^koor-1 cesti 5.
2S76-31
Vsaka beamla 1 Din, ia dnjanj« nadova ala
za iifro p« 5 Din. (19,
Gostilno - bufet
dobro vpeljano, odprto noč in dan, v centru mesta prodam radi oiipoto ve nja. Zagreb. Rad:6eva nlica 13 2919-19
Trgovino
ali branjarijo
s stanovanjem oddam takoj na prometni cesti. — Naslov pove ogla-s. oddelek »Jutra«.	2sjo-19
Iščem prostor
*» postavitev pekovske peči. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Peč 200«.	2&.0-J9 ;
i
V najem
Štirisob. stanovanje
za 1100 Din
krasmo in solnčno. s kopa imioo ter balkonom, skoro v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2S72-Š51
Vsaka beseda 50 par. za dajanj« naslova ali ta šifro 3 Din. (21-al
Trisob. stanovanie
pritlično, iščem za moj. Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plačam«.	2852-21/a
Sobe išče
Sobo
s posebnim vihodom. oddam. Na«'ov v oglasnem oddelka »Jutra«. 2831-33
Opremljeno sobo
t 2 posteljama, posebnim vbodom, elektriko in parketom oddam a 1. februarjem v Rožni dolini, ee-*u X St. 25 — pod Roi-nikom.	2223-28
Sobo
v eentru mesta oddam z v»o oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
2774-25
Dve prazni sobi
primerni za pisarno ali obrt v centru mesta se takoj ugodno od d as ta. — Pojasnila daje Tehnični biro, Gradišče 13.
2741-23
Ooremlieno sobo
» posebnim vbodom oddam ua Erjavčevi ee»ti. Na slov pove »eiasnd oddelek »Jutra«.	2569-23
Sobo
t 1 aH S posteljami, separatnim vhodom park« tom io elektriko oddam v sentru mesta. Naslov pove i glasni oddelek »Jutra«.
2570-23
Opremljeno sobo
s prostim vbodom, parketom. elektriko vo kopal nioo oddam po nizki eeni na M i r j u, event. z vso oskrbo za 050 Din mesečno Nasdoor v oglasnem oddelku »Jutra«.	2545 23
Kuhinjo
z vzidanim štedilnikom in
opremljen kabinet
tekoj oddam. — Istotam oddam tudi separirano
opremljeno sobo
Gostilna Sodček, Zabjak. llrenova ulica štev. 24.
2S54-23
Prazno sobo
solnčno, s posebnim vhodom. oddam po nizki eeni Naalov v oglasnem oddelku »Jatra«.	2876-23
Separirano sobo
Wi«u bo'oice oddam, event. z vso oskrbo. Cena zmerna. Na Kodel-jevo št. 13. __2864-23
Sobo
leipo opremUjeno, z e)ekt<r. raaevettjavo in posebnim vzhodom, v centru me&ta takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
2882-23
Prazno sobo
pritlično im solmčno. s posebnim vbodom oddam s 1. fe-bme-rjerm v Trnovem, Rečna 5.	2867-23
Izobraženo gdč.
« 50-ftOO Din gotovine. Jo. ■ im poročiti. Imam stane va-njsko hišo z delavnic« ■io lokalom. Pismene j>o-■nudbe na oglasni odde!«k »Jutra« pod »Obrtnik«.
2827-25
Višii državni
penzionlst
petdesetih let, želi skupno i gospodinjstvo z neodvisno | inteligentno damo v Mari-: boru. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zenitev mogoča«. 2894-25
Glasbila
i Vsaka besed« I Din: I za dajanj« našteva aH I
ta iifro pa 5 Dia. (26N |
Triton. harmonika
prvovrstna poceni na pro daj. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 2373-26
Informacije
V saka Oe-seOa ta dajanj« nasJova u Iifro pa 5 Din C27 •
1 D'n j lova aH f
Irski seter
V sik*	j Din.
ta laja.!1 j* naslova al" u Aifro pa 5 Din. (»7
Alojz Grebene
krasno. 8 meseeev- staro 3akup' in	prodajI*v'7e«,
psico po ugodni cent p-o- , LiuK;ana.	'Dina:ska c. 36
da J. Merra-na. Go-upova : "	" 09-37 uiica 10. 2JSS0-27
Vsaka besela i Dui. ' j «a dajanj« naslova sl: | j ea šifro r>« " Dm C29 f
PletHni stroj
znamke Popp. 8/70. poceni prodam. Naslov v og'as. o.ide4ku »Jutra«. 2870-29
Premog, drva, oel je
najboljše kakovosti dobite pri
I. VRHU N C
Bohoričeva ulica 25.
2125
Vsalca bened« 1 Dre «a dajanje naslova ali rs Šifro pa B Drn. (81)
Brezplačno sobo
dam še ne k i za enourno dnevno delo. Naslov pove oglasai oddelek »Jutra«.
2873-23
Dve vezani sobi
opremil jem, v lepi solnčnl legi, s posebnim vbodom s stopnji«, oddam. Naslov v ogiaanem oddelku Jutra 2883-23
Dopisi
Vsaka beseda 8 Din. aa dajanj« naslova ali Šifra pa S Din. (SO
Malčka B 6
Pismo, kakor po navadi. Borut.	2836-24
2 mlada Gorenjca
ie&ta znanja z 2 mladima gospodičnama v starosti od 16 do 22 let. — Dopise na oglas, oddeiek »Jutra« pod značko »Plav — rdeč«.
2868-24
»1930«
Svidenje 4. februarja ob 19. uri pred »Evropo«. — Prosim, gotovol 2874-24
»Boli 1930«
Piši, pa pridi! Pozdravljam!	2888-24
Avtopromet. družba »Bistra«
naznanja conj. občinstvu, da vsled snega začasno pr »kiine promet med BI a go-vico ia Celjem. 2865-31
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; ia dajanj« naslova ali M Šifro pa 3 Din. (361
Aktovka
z nekoliko svetlejšim držajem, je bila pretekli teden izgubljena v mestu. Najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 2S90-28
Piačiifiscga
natakarfa
treznega, zanesljivega, starega od 30 do 40 let, samskega, z letnimi spričevali in z majhno kavcijo, išč« dobro idoča kavarna v dravski banovini. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval na mariborsko podružnico >Jutra« pod »Kavarna«. 2155-a
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela in na novo preuredila sta-roznano
restavracijo „PRI SOČE"
na Sv. Petra cesti št. 3.
Preskrbela sem za kar najboljšo postrežbo in nudim prav dobro hrano in pijačo. Vino, dolenjsko in štajersko, naravnost od vinogradnikov. Vsako soboto in nedeljo domače koline.
Za obilen obisk se priporoča
Ivamks Maček
Oglasu ite v rJutrucc!
OPEKA
najcenejša (zidaki in strešna) ter drugi gradbeni material iz Topilnice v Litiji naprodaj. Vprašanja na Topilnico železa, Topusko, savska banovina.	2147
-t-
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so nas dne 29. januarja 1933 ob 5. zjutraj za vedno zapustili naš iskreno ljubljeni, dobri oče
JAKOB BUČINEK
Muta—Maribor, dne 30. januarja 1933.
2159-a
Žalujoči ostalL
4
Vsaka beseda 50 par, xa dajanje naslova ali za Šifra 3 Din. (23*1
Vsaka beseda 1 Din. n dajanj« naslova aH ia Šifro pa 5 Din. (171
Pekarno
v Industrijskem kraju, v neposredni bližini rudnika (Kidam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.
1425-17
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, iščem Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Oficir«.
2892-23/a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par. sa dajanj« naslova aH
za šifro 3 Dan. (28)
Sobo
s posebnim vhodom oddam
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2300-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom io 60-Ut«orabo kopalnice takoj uarodtio oddam v rili na Prulah št. 27. 2843-23
"o 2 £ £ t * e
mm o
-I*
S 2 ©
d *• « —
s o Jž
T. gj<
•sil
5 ? jj
o
« te B o
te .
•k "S "C
i&s
S.3 o
A M
SS . ts T u O
iS "S c
N - * 'S
St— "f-
u o 3?
UGODEN NAKUP ZA DAMI!H
Da svojo zalogo konfekcije pred novo sezijo popolnoma izpraznimo, smo se odločili, da znižamo cene isti globoko pod nabavno ceno. Tako na pr. nudimo: damske plašče od 200.— Din naprej, volnene poplin obleke v raznih barvah od 140.— Din naprej, razne letne obleke od 60.— Din raprej, domače flanel obleke od 80.— Din naprej, športna krila in bluze od preproste do najfinejše kvalitete od 45. —Din naprej, damski lister, klot. batist. šifon in kreton predpasniki od 22.— Din naprej, damski in otroški klot-plašči. otroške oblekce in predpasniki vse po iako nizkih cenah, kakor tudi vse perilo za gospode in dame domačega izdelka.
II-
2 J c
2 §S
F. I. GORIČAR, 1J
i&iia
_ C s
T ~ C b -i
SV. PETRA CESTA 29.
ZAHVALA
Vsaka beseda 1 Din; <a dajanja naslova ali
sa iifre pa 5 Din. (301
'Lepo, zračno sobo
iparke-tirano, s posebnim j (vbodom oddam 2 osebama i iv bližini Uniona. Naslov (v os arJieiu oddelku Jutra 2S34-23
Lepo sobo
iz 2 posteljama, v centru •mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	2454-23
Za mnogoštevilne izraze prisrčnega sočustvovanja ob izgubi na«e nad vse ljubljene dobre mamice, sestre, tašče, stare matere, svakinje in tete, gospe
MATILDE MAJD1Č
Graščinsko
posestvo
gradič i gospodarskimi poslopji, turbinsko žago tn i oddam gospodični uradni-električno razsvetljavo zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na naslov: Fenič, Maribor, Gosposka ul. 56.
2913-20
Opremljeno sobo
cj ali trg. sottudniei. i Naslov v oglasnem oddeltn i »Jutra«.	2&29-2S
189
V enem dnevu in eni noči je bil Tarzan prehitel razdaljo, za katero je potrebovala petdesetorica plašljivih mož skoraj teden dni. Nazadnje je dospel do velike skale, kjer je bil tajni podzemeljski vhod v mesto. Kakor mačka se je vzpel na vrh. Se trenutek, pa je dirjal po dolgem, ravnem hodniku, ki je vodil v zakladnico.
2 srednji kmetski posestvi
proti vlfmnim knjižio«m takoj naprodaj. Ponudbe na naslov: Fenič. Maribor. Gosposka ulica štev. 56.
2816-20
Trgovsko hišo
srednjeveliko kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutro« pod šifro »Center Ljubljane«.	2313-20
Onremljeno sobo
solnčno, z električno razsvetljavo, oddam solidnemu gospodu ali gospodični na Polianski cesti št. 31/1.
2883-23
Sostanovalko
spre j m-m takoj U'ica na grad št. 7.	2S08-23
Opremljeno sobo
pri operi takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2886 23
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Fajdigi in dr. Hausu, č. sestri Joni, preč. duhovščini, zlasti vikarju g. dr. Simončiču. Nadalje se zahvaljujemo vsem korporacijam, posebno gg. zastopnikom oblasti, občinskemu svetu, gasilnemu društvu, Sokolu in pevskemu zboru Sokola, čitalnici i. dr.
Zahvaljujemo še vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali prekrasno cvetje in ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi vsem, ki so se je spomnili v mislih in molitvah.
V Kranju, dne 30. januarja 1933.
2153-a
Žalujoča rodbina Vinko Majdičeva
urejuje Davorin Kavijea Izdaja za Konzorcij »Jutra« AdolI Ribmkai. Lz Narodno tiskamo d. d. kot uskarnarja Franc Jezerdea La inserauu del je odgovoren Aioj2 Novak. Va v Ljubljani