Kmečka trjjovfna S sejma na sejem V našem kmečkem ljudatvu se je vkoreninila inisel, da se pač mora živina na aejmu prodati. In tako ae začne romanje živine po ure in ure daled, v druge okraje. če se na tem aejmu živinče ne proda, ae potetn žene na drugega. Tako romanje ae vleče včaaih akozi meaece in mesece. Bivina pa, ki je bila — preden ae je postavila na sejem — lepa, je od sejma do aejma alabša, ker ji pač škoduje dolga pot in poleg tega je Be neredno oakrbovana na aejmske dneve. Za ehujšano živinče ae manj akupi, kmet pa ima še to škodo, da zabije čaa a pohajanjem aejmov, aaj je treba dva člana družine pognati z živinčetom vred za vea dan od doma, ki tudi morata živeti in si kupiti hrano v kraju, kjer je aejem. Zato način poatavljanja živine na gotovo meato (aejem), kjer ai jo pride kupec ogledat, ni najbolj primeren. Vedno je bolje, da pride kupec na dom in tam kupi živinfie, če mu ugaja. Težavnega iskanja kupca, ki paC ne more vedeti, kje je kakšno živinče na prodaj, bi pa naj obvarovale naše organizacije pri fari. Tem bi naj vaak aporocil, kakšno živino ima na prodaj, kupci bi pa bili v atalnem atlku s farnimi organizacijami. Vaaka farna organizacija bi ai poiskala gotov krog kupcev. Ti kupci bi, recimo, tedensko po dvakrat vprašali organizacijo, kaj ima na prodaj, nakar bi ae podali v avrho kupcije na dom dotičnega kmetovalca. Ta način kupčije bi bil za kmeta in kupca tnnogo bolj primeren, praktiCen in koristen kot pa veCno preganjanje živine a aejma na aejem. Državno nadzorstvo nad žitom in drugim živežem Miniatrski avet je izdal uredbo, glaaom katere se mcrajo popisati vse zaloge pšenice, koruze, rži, ječmena in ovsa, kakor tudi psenične moke pri vseh trgovskih mlinih in trgovcih z žitom. Zaloge se bodo vpiaale v poaebno »žitno knjigo«, ki ao jo dolžni lastniki v redu voditi. Voditi žitne knjige ao oprcšCeni oni trgovci, pri katerih mesečni zaključki ne preaegajo 2000 kg žita ali moke. Nadzorstvo vrši upravna oblaat po avojem okrajnem kmetijskem referentu, v samoupravnih meatih pa ipo posebnem referentu mestnega poglavarstva. Prekrški se kaznujejo z denarno kaznijo do 50 tisoč dinarjev in z zaporom do 30 dni. Po uredbi 80 tudi vse prometne uatanove dolžne voditi točne podatke o prometu žitaric in jih v mesečnih pregledih pošiljati prometnemu miniatrstvu. V sporazumu z miniatrom za vojsko in kmetijekim ministrom je pa finančni minister predpiaal pravOnik o zalogah hrane. Hrana ae bo po tem pravilniku nakupovala neposredno od proizvajalcev, zadrug, zadružnih zvez, trgovcev z živežem ter na trgih. Nakup izvršuje tričlanska komisija, v kateri ata dva državna ualužbenca, tretji pa zaprisežen zasebni strokovnjak. Komiaija aklepa pogodbe na kraju samem, prevzema živila in jih oddaja v upravljanje po piamenih navodilih pristojnega ministra. Zaloga živil ae bo hranila v državnih in samoupravnih prostorih, po potrebi se pa bodo prostori še najeli. Zaloge živil na področju kmetijskega miniatra bodo porabljene za paaivne kraje. V čisto pasivnih krajih se bo amela eiromašnim družinam izdajati hrana tudi brezplaCno, ponekod bodo pa lahko hrano odslužili z delom pri javnih gradnjah. Fond za zalogo živil bo pod nadzoratvom finančnega ministra, ki bo zanj preskrbel tudi denarna sredstva. S temi sredetvi se bo hrana nakupovala, krili stroški za pridelovanje in ohranitev. Nadzorstvo nad denarnimi poali nakupa hrane bo pa vršil poseben odbor. Zakol živine donia <se je začel, ko živina ni imela nobene cene. Ko se je a tem zaCelo, 8e je tega načina vnovčenja živine poslužil mnogoteri, ki ni mogel živine prodati tako, da bi zanjo dobil vsaj približno vrednoat živine. V sedanjih časih, ko je živina zelo iakana od strani vojakujočih držav, pa tudi nevtralcev, se je aplošno pričakovalo, da bo živina dobila svojo ceno in je torej ne bo treba več pobijati doma. In res, cena živine je poskočila v trgovini z drugimi državami, toda ni v iatem razmerju poskočila pri naših živinorejcih. še vedno ae nakupovalci tako rekoč norčujejo iz živine in jo kupujejo, kakor ae jim poljubi, dobro vedoč, da ao živinorejci zaradi letošnjega splošnega pomanjkanja krme v ati3ki in bodo živino morali odprodati. Radi tega dejstva ne bo živinorejcem spet preostalo nič drugega, kot da živi- no zakoljejo doma in meso sami razprodajajo, kar ae poaebno dobro obneae v krajih, kjer je mnogo delavatva, Znan nam Je prlmer, ko je v oddaljenem kraju mesar za bolj slabo tele ponujal šeat kovačev. Kmet, ki teleta ni mogel rediti, pa tudi ne za tako ceno prodati, je tele sam pobil. V enem dnevu je radi bližnje tovarne razprodal vae meso ter dobil zanj ne šest kovačev, ampak 230 din, oatala mu je pa ae koža, ki jo je dal usnjarju v delo za obutev. Iz tega sledi, da ae v zelo mnogih primerih — kjer je količkaj izgledov za prodajo mesa — izplača pobiti živino doma, posebno sedaj, ko ao kože zelo iakane in se dobro plačajo, pa tudi loj ae lahko povaod proda po 15 din kg, avinjaka maat pa po 18 din. Sicer ao pri tem aitnoati, toda če napravimo račun, vidimo, da se za živinče akoraj vedno več dobi, kot pa, Ce se pod ceno proda. Dokler torej živina ne bo imela tiate cene, kot bi jo v razmerju z drugimi cenami morala imeti, bo mnogim bolj kazalo živinče zaklati doma in doma razprodajati. Konjsko meso gre v denar Stari konji navadno nimajo nobene cene, ker ae pač pri naa konjsko meso težko proda. DrugaCe je pa v Belgiji. Tam prav posebno radi imajo konjsko meao. Prej ao Belgijci konjsko meso dcbavljali od drugod, sedaj so ae pa obrnili na nas. V mariborski mestni klavnici se je zadnje čase pobilo zelo veliko konj, katerili meso ae ]e odposlalo preko Nemčije v Belgijo. Toliko starih kljusetov 8e v tej klavnici že dolgo ni pobilo kot aedaj in prav vse konjako meso je šlo v Belgijo. Vidimo torej, da ima vsaka stvar ob svojem času avojo vrednost. Poleg konjskega mesa pa gre iz Maribora vaak dan preko meje tudi ogromno drugih živil, predvsem avinj. Položaj na naših trgih Da se je uvedla enotna cena za sladkor, smo poročali že zadnjič. V Sloveniji se pri tem aladkor ni nič podražil, pač pa ponekod na jugu države. — Primanjkuje pa kave, ker Narodna banka zadnje čaae ni dajala deviz za nakup kave. Cena kavi se dviga. Kava, ki je atala prej 43.50 dinarjev, stane danea že 59—60 din. V drugih deželah je pa — kar se tiče kave — še slabše kot pri nas. — Tvornice čokolade ne dobe kakava za izdelavo čokolade in so nekatere že odpustile delavce. Narodna banka bo menda sedaj izdala devize za naročitev kakava v Nizozemski Indiji, da bodo mogle tovarne čokolade delati naprej. — Pred stirimi tedni ae je čutilo pomanjkanje riža, toda pravočasno smo se dogovorili z Italijo, ki nam je že poslala 500 vagonov riža, ki je bil takoj razprodan in aedaj glede riža ne trpimo pomanjkanja. Uvozili bomo še več riža, ker je njegova kakovost dobra. TJvaža se riž vrate »Splendor«, ki stane v trgovini na debelo 8.10 do 8.50 din. — Parafina manjka, ker se je uvoz iz Poljske ustavil, Romunski je pa predrag. — Cena koaltra raate, kavčug se je podražil v preteklem tednu za 4.5%, egiptovski in indijaki bomfcaž pa celo za 9.7%. Tudi cena železa se.dviga. Na žitnem trgu je kupčija majhna. Cene za pšenico so zaradi pomanjkanja ponudbe nominalne ter znašajo za bačko in banatsko blago 205 din. Bačka in banaška moka velja po kakovoati v Vojvodini 305—315 din. Za ataro koruzo amo slišali ceno 145 din pariteta Indjija, za novo umetno sušeno pa 135.50 din, tudi pariteta Indjija. Cene rži ae gibljejo med 155 in 157.50 din, ovaa pa med 255 in 265 din 100 kg. Cene živine po sejraih Voli. V Selnici ob Dravi so bili kupljeni okrog 1200 kg težki plemenaki voli po 4.25 din kg, za okrog 1700 kg težke pitane vole prvega razreda pa ponujajo mesarji 6.50 din kg žive teže, a lastnik jih drži po 7 din kg. Na ptujakem sejmu so dosegli voli 5 din kg, v Kranju 5.50—6.50 din, v Radovljici pa 5 din kg žive teže. Krave. V Ptuju ao doaegle ceno 4.50 din, v Kranju 4.D0—5 din, v Radovljici pa prav tako 4.50 din kg žive teže. Telice. Ptuj do 4.75 din, Kranj 6.25—6.50 din, Radovljica do 5 din kg žive teže. Teleta. Ptuj 4.50 din, Kranj 7.50—8.50 din, Radovljica 6—7 din kg žive teže. Svinje Plemenske. V Ptuju so bili 6—12 tednov stari prasci po 60—120 din komad, 1 kg žive teže pa 6—6.75 din, v Kranju 7—8 tednov etari praaci 140—260 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 7—7.75 din, Kranj 9—10.50 din, Radovljica 8—9 din kg žive teže. Debele svinje (Speharji). Ptuj 8—10 din, Kranj 12.50 din, Radovijica 10 din kg žive teže. TiTŽne cene Meso. Ptuj govedina 8—11 din, teletina 12 difl, avinjina 12 din, sveža alanina 16 din, prekajena avinjina 20 din, svinjaka mast 20 din; Kranj govedina 12—14 din, avinjsko meao 16—18 din, auha slanina 24—26 din, svinjaka maat 20—21 dinarjev 1 kg. žito. Kranj pšenica 250 din, ječmen 225 din, rž 200 din, oves 200 din, koruza 180 din atot. Fižol. Ptuj 4.50—5 din, Kranj 5—6 din, Radovljica 5 din kg. Krompir. Ptuj 1.25 din, Trbovlje 1.75 din, Kranj 1.50 din, Radovljica 1.50 din kg. Kože. Svinjake: Kranj 9 din, Radovljica 8 din 1 kg. — Goveje: Kranj 14—15 din, Radovljica 12 din kg. Volna. Kranj oprana 34—36 din, neoprana 24 do 26 din kg. Mleko. Ptuj 1.50—2 din, Trbovlje 2.25 din, Kranj 2—2.25 din liter. Drva. Kranj in Radovljica 100—110 din kubični meter. Jajca. PUij 1—1.25 din, Trbovlje 2 din komad. Krma. Seno: Ptuj 100—125 din, Kranj 100 din, Radovljica 100 din atot. — Slama: Ptuj 25 din, Kranj 75 din, Radovljica 50 din atot. Med. Kranj 24—26 din, Radovljica 20 din kg. Sadje. Jabolka 4—5 din, kruške 5—6 din kg. Zelenjava, Glava zelja 2—4 din, komad endivije 1—1.50 din, zelenjad v kupčkih 1 din. Sejmi 11. decembra svinjaki: Središče — 12, decembra tržni dan: Dolnja Lendava; avinjski: Ormož (živinski v Mariboru je radi slinavke zabranjen) — 13. decembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinaki: Jurklošter; živinski in kramaraki: žalec, Sv. Peter pod Sv. gorami, Trbegovci — dne 14. decembra tržni dan: Turniače — 15. decambra tržni dan: Trbovlje; živinski: Slov. Bistrica — 16. decembra svinjaki: Brežice, Celje, Trbovlje; gcveji in svinjski: Videm ob Savi. * Soljenje živinske krme zanima maraikoga letos bolj kot prejšnja. leta, posebno, ker je letošnja krma alabša radi spomladanakih poplav. Kljub temu, da amo o stvari že mnogo piaali v gospodaraki prilogi »Kmečko delo«, še vedno dobivamo vprašanja, kako je treba aoliti. Ker je krma, kakor reCeno, slaba, nima v sebi toliko aoli, kolikor je živalsko telo potrebuje; aol je pa telesu potrebna prav tako kot druga hranila. Slama, pleve, preataro košeno in kislo aeno, koruznica in korenjatvo ima premalo soli, kar se poaebno občuti v zimskem čaau, ko je žival bolj v hlevu. Zato moramo dodati govedu na vaakih 100 kg žive teže 5 gramov aoli, torej 400 kg težka krava dobi na dan 20 gramov ali približno eno žlico. V kakšni obliki ae daje sol, je vseeno, da ae pač pri tiatih krmilih, ki jih drugače žival ne žre rada, in na ta način, da bo žival aol res dobila. Ob aedanji pocenitvi živinske soli (ki je cenejša kot pa aolni kamen za lizanje) bo najbolje to aol raztopiti v vodi in z vodo rahlo ovlažiti krmo, ki ae poklada. Toda vedeti morair mo, da je pri letošnji slabi krmi skoraj še bolj potrebno kot aoliti krmi dodajati klajno apno, o čemer je lepo pisano v letošnji oktobraki številki »Kmečkega dela«. Živalim, ki ae krmijo S slabo krmo, glodajo lea, ližejo zid, grizejo cunje, doječim in brejim živalim ter mladi živini vseh vrst je neobhodno potrebno dodajati klajno apno. Odraslo govedo ga naj dobi na dan približno en6 do dve žlici. Apno ae potrosi po krmi ali pa pomeša med otrobe ali drugo krmo. Klajno apnci je bel, nedišeč, iz odbranih koati nalašč za poklajo živini pripravljen prašek. — V splošnem pa čitatje redno našo gospodarsko prilogo »Kmeč< ko delo« kjer se je o tem in o drugih važnil} stvareh že dosti piaalo.