Praznik sv. treh kraljev.                         ^^_
raznik sv. treh kraljev šteje se k najstarejšim in največjim praznikom naše V katoliške cerkve. Ob času Ivristovega rojstva so je bila pogubila mej narocli vera v jednega pravega Boga ter se uniaknila ostudnemn nialikovanju. Ali skozi žalostno temoto vila se je kakor blesteča nitka in od ust do ust tudi mej ueverniki izroSevala povest, da se bode o tistem času rodil velik Zveliuar, kateri bode slednjega človeka obnovil in oblažil. Hrepenenje po njera je bilo sploh po vsem svetu jako živo. Ta povest je izvirala otl obljube božje, v raji storjene, ki je kakor iski-a tlela v zavesti izgubljenega sveta, a posebao so jo po Arabiji hranili kot predrago izroeilo. ker je ondh o preseljevanji Izraeleev iz Egipta v obljuljljeno deželo Balaam prorokoval, da bode svitla zvezda izišla iz judovskega ljudstva. Modri in imenitni niožje na Jutrovem, ki so razglabali zvezde na nebu, čitali so v svetili knjigah ali pa tudi slišali od vernih Judov o tem prorokovanji. ter goreče želeli zagledati zvezdo, katera bi jim oznanila pi"ihod tega od Boga obljubljenega judov-skega kralja.
Oas težkega pričakovanja se dopolui,  in glej!  v onej tihej noči,  kn se je porodilo sv. dete Jezus v nbožnem hlevcn Betlehemskem, prikazala se je prečudno     fM svitla zvezda na nebu. Nek skrivijostea glas pove U-etu ,,modrim" v Jutrovej deželi,      I
-—•¦< 11 >¦•—•
fazvezda pomeni rojstvo našega Odrešenika. Urno otovore velblode, in se od-pravijo na pot, da bi za sledom eudne zvezde poiskali sv. dete Jezusa, skazali mu svojo čast in poklonili darov. Ne straši jih ne daljava, ne dnige nevarnosti neznanega jim pota. Gredo in gredo dolgo, dokler ne pridejo v Jeruzalem, veliko raesto judovsko. Tu poprašujejo s priprosto besedo: ,,Kje je rojen kralj judovski? Videli smo njegovo zvezdo na Jutrovem in ga prišli molit." — Kralj Herod se tega vprašanja zelo ustraši in ves Jeruzalem ž njiin. Takoj skliče vse velike du-hovne in pismouke skupaj in je rpraša, kje bi se imel roditi Kristus. A ti mu reko: BV Betlehemu na Judejskem; kajti stoji pisano po proroku, da iz njega pride vojvoda, kateri bode vladal Ijudstvo izraelsko."
Zvezda, ki je šla pred sv. tremi kralji, pripeljala jih je pred raesto Betlehem. do ubožne staje, karaor so pastirji o deževnem in mrzlem vreraenu svoje črede gnali. Nad tein ubornim hlevcem obstoji zvezda in razlije svoj žar, kakor bi hotela reči: Tukaj je, katerega iščete. Sv. trije kralji brž raztovore velblode in s ponižnim spoštovanjem stopijo v hlevec. Jn kaj vidijo? Vidijo presveto Dete, vidijo njegovo Ijubeznivo mater Marijo, ki vsa zamaknena gleda na čudovitega sinčka v svojem naročji; vidijo tudi sv. Jožefa, ki stoji ob strani v nebeške misli ntopJjen. Vidijo pa tudi ono siromaštvo, v katerem je prišel naš Odrešenik na ta ubogi svet. Ali vse to ne moti sv. treh kraljev. V gorečej Ijubezni padejo na kolena pred sv. dete Jeznsa. molijo ga, potein pa odpro svoje zaklade in mu darnjejo zlata, kadila in mire. Vruejo se potem v doraovino z živo vero v svojih srcih ter pripovedujejo, kaj so cudnega videli in slišali o sv. Detetu ia raateri njegovej. Več kakor tri-deset let — tako se poroča — živeli so še doma pobožno in sveto. Bog jim pošlje sv. Tomaža v daljno Jutrovo deželo, da je krsti v imenu Jezusovein ter da tudi oni potem oznanujejo po tistej deželi sv. evangelje. Njih svete ostanke prenesli so najpred v Carjigrad, a pozneje v Milan, dokler iiiso bili v 12. stolctji po ee-sarji Miroslavu I. preneseni v mesto Kolin na Eeni. kder jiti še danes katoliski svet pobožno časti.