771318 607007 primorski uVp v-— MAREC 2003 leto 10 številka 109 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ — IZHAJA 15. V MESECU = !< Banica Koper VELIKA NALOŽBA POD VODO Podjetje Toncitv Pacific Investicije d.o.o. v Kopru je v fazi prisilne poravnave, ima pa kar veliko premoženje vredno nekaj čez milijardo tolarjev. Pomemben del tega »bogastva« je pod vodo (na fotografiji), kjer naj bi nastal velik mednarodni gospodarski center za podjetnike. Kdaj se bo to zares zgodilo nam tudi aktualni direktor Andrej Grahor ni mogel povedati, vsekakor pa ne mečejo puške v koruzo. Pravi tudi, da bodo stebri kljub temu vzdržali. Medtem so se v jezerce naselili pravi mali vodni prebivalci - nutrije. Dve smo videli, vendar jih kljub fotografski spretnosti nismo mogli ujeti v objektiv. Zato pa je nastala lepa razglednica mesta Koper. Živilska industrija d.d„ Industrijska cesta 21, 6310 Izola Kar je čisto in jasno je resnično! Popotna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 PIŠE SE NAM NOVA ZGODOVINA! Dobrodelna prireditev v Avditoriju Musical Lasa pur dir -Pusti naj govorijo V nedeljo, 23. marca smo slovenski državljani povabljeni na referendum, na katerem se bomo odločali ZA ali PROTI vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in NATO. Stran 2 TUNELA V PIRANU NE BO Velika mala prva piranska garažna hiša pri pokopališču bo imela 220 parkirnih mest Gradbinci so v začetku marca skopali gradbeno jamo in prišli že do dna, v globino 6 oziroma 7 nadstropij in že tudi betonirajo temelje. Nobene vrtine, dokaz pač, da tunela žal ne bo. FOTO: FK-Primorski utrip. Sfratt 4 Srednjeveška legenda o prekrasni beneški hiši na Tartinijevem trgu v Piranu, o revni Ptrančankt Ani in bogatem beneškem trgovcu Del Bello-m, o opravljivih piranskih jezikih, seje zgodila tudi na odru portoroškega Avditorija. Odlična igra Trilčka (Eva), Ane, skupine GIB in Del Bella. Na pobudo ZKD Piran so Flipovci predstavo LASA PUR DIR uprizorili 7. marca ob 18.00 uri v Avditoriju Portorož v organizaciji Avditorija Portorož, ZKD Piran, Skupnosti Italijanov Piran in pod pokroviteljstvom županje Občine Piran prof. Vojke Štuler. Predstava je bila v počastitev 8. marca, mednarodnega dneva žena in je bila hkrati tudi prva dobrodelna prireditev, na kateri so članice Italijanske narodne skupnosti razstavile tudi svoja ročna dela. Z zbranimi sredstvi od vstopnine bodo Flipovci in organizatoiji pomagali upokojeni piranski učiteljici Luiseli Ravalico, ker jo je bolezen priklenila na invalidski voziček. Potrebovala pa bi hišno dvigalo. Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica v « f ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-18.00 S I I f 3 OB NEDELJAH OD 9.00 - 13.00 S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, fax: 05/640 11 11 OBALA V MALEM immobili Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij O) - za prenos fotografije s CD, disketa (fiopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir & PIŠE SE NAM NOVA ZGODOVINA! V nedeljo, 23. marca smo slovenski državljani povabljeni na referendum, na katerem se bomo odločali ZA ali PROTI vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in NATO Medtem ko pri Slovencih tako rekoč ni več nobenega dvoma o nujnosti po polnopravni vključitvi v EU se zdi, da smo glede vstopa v NATO kar precej razdvojeni. Proti Natu naj bi bila kar polovica Slovencev. Evropska unija prava prihodnost Leta 1992 je Slovenija zaprosila za sklenitev Evropskega sporazuma o pridružitvi. 10. junija 1996 je bil podpisan Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani (krajše Evropski sporazum, tudi Pridružitveni sporazum). V preambuli Evropskega sporazuma je članstvo v EU opredeljeno kot končni cilj. Sporazum je v veljavo stopil 1. februarja 1999. Takoj po podpisu sporazuma je Slovenija tudi formalno zaprosila za članstvo v Uniji. Julija 1997 je Evropska komisija v dokumentu Agenda 2000 podala mnenje o državah kandidatkah za vstop v EU. Mnenje je bilo za Slovenijo ugodno. Septembra 1997 je Vlada sprejela Strategijo za vključevanje v Evropsko unijo. 13. decembra 1997 je Evropski svet na zasedanju v Luksemburgu na podlagi pozitivnega mnenja Evropske komisije prižgal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj s Slovenijo (in še s Češko, Estonijo, Madžarsko, Poljsko in Ciprom). Gre za t.i. luksemburško skupino kandidatk. Nadaljnjih šest držav (Slovaška, Litva, Latvija, Malta, Bolgarija in Romunija) je bilo k pristopnim pogajanjem povabljenih na zasedanju Evropskega sveta v Helsinkih leta 1999. Gre za t.i. helsinško skupino kandidatk. Pogajanja med Slovenijo in Evropsko unijo 31. marca 1998 so se začela pogajanja. 2. aprila 1998 je vlada imenovala Ožjo pogajalsko skupino: desetčlansko ekipo strokovnjakov in njenega vodjo dr. Janeza Potočnika. Pristopna pogajanja so potekala po 31 vsebinskih sklopih (poglavjih), zato je vlada določila tudi vodje in člane 31 delovnih skupin. Sestavljali so jih predstavniki posameznih ministrstev, vladnih in nekaterih nevladnih teles, v določenih delih pogajanj so bili vanje vključeni tudi predstavniki delodajalcev in delojemalcev in zainteresirani predstavniki nevladnih organizacij. Naloge pogajalcev so bile pregledi usklajenosti nacionalne zakonodaje z evropsko in priprava pogajalskih izhodišč Slovenije za vsako pogajalsko področje. Organizacijsko, strokovno in finančno podporo delu Ožje pogajalske skupine je zagotavljala Služba Vlade RS za evropske zadeve. 25. oktobra 2002 je Evropski svet v Bruslju uradno ocenil, da bodo v EU v letu 2004 pripravljene vstopiti Slovenija Ciper, Češka, Poljska, Estonija, Madžarska, Malta, Latvija, Litva in Slovaška. Bolgarija in Romunija pa za pristop k EU še nista pripravljeni. 13. decembra 2002 so se na zasedanju Evropskega sveta v Koebenhavnu s še zadnjimi finančnimi dogovori zaključila pristopna pogajanja z omenjeno deseterico držav kandidatk. Evropski svet je hkrati potrdil, da lahko te države postanejo članice EU l.maja 2004. 23. marca 2003 bodo slovenski državljani na referendumu odločili, ali Slovenija vstopi v Evropsko unijo. 16. aprila 2003 bodo prihodnje članice v Atenah podpisale Pristopno pogodbo. Droga prodala 50 tisoč ton uvožene soli Droga je lani in v letošnji hudi zimi prodala 50 tisoč ton uvožene soli, pri tem pa ni odkupila od Mobitela niti kilograma. Moteč prevoz skozi turistični Portorož. Na fotografiji Primorskega utripa: Transport soli z ladje po tekočem traku do skladišča v Portorožu in pripravljene vreče za prodajo. Če bi ptice koncesionarju v sečoveljskih solinah že poleti sporočile, da bo letošnja zima huda, morda Drogi ne bi bilo treba uvoziti skorajda 50.000 ton soli za prehrano in posipanje cest. Sneg in poledenele ceste, mrazinburjaso blagodejno vplivali na prodajo soli. Najbolj zaposleni (ni pa rečeno, da najbolj veseli) v letošnji zimi so kajpak bili delavci v Droginih skladiščih soli v Portorožu, še zlasti januarja in februarja, ko so v mrazu z ladij pretovorili, pakirali v vreče in naložili na kamione na tisoče ton soli. Droga jo je prodala komunalnim in cestnim podjetjem, lokalnim in krajevnim skupnostim ter posameznikom, jedilno sol pa kajpak tudi živilskim trgovinam Uvozili so jo iz Tunizije in drugih prekomorskih držav. V »Mobitelovih« sečoveljskih solinah pa naj bi lani pridelali zanemarljive količine soli, morda le kakšna 2,5 % količine, ki jo je uspela uvoziti in prodati Droga. So pa bila leta, ko so na okoli 600 hektarih solnih površin in bazenov letno pridelali nekaj tisoč ton belih kristalov, nekega davnega leta pa celo 24 tisoč ton! Sedaj imamo prav zanimivo situacijo. Nihče v resnici ne verjame v bogastvo doma pridelane soli, morje pa medtem ogroža in zaliva solne bazene. Mobitelova hčerinska družba naj bi kot dober koncesionar skrbela za pridelavo soli, Droga pa ne namerava opustiti donosnega uvoza, skladiščenja in prodaje, država - lastnica Sečoveljskih solin - pa želi služiti s koncesijskimi prejemki, nič vlagati, seveda v pričakovanju povečane pridelave domače soli. Ob vsem uspehu prodaje uvožene soli pa se postavlja še eno vprašanje. Alije res primerno, da skozi turistični Portorož vozijo težki kamioni, natovorjeni s soljo in kako dolgo bodo še Portorožani, ki stanujejo v neposredni bližini skladišč, morali prenašati nočni ropot, ki prihaja naravnost skozi njihova okna ob raztovarjanju soli z ladij v skladišča. V uredništvo smo namreč dobili že kar nekaj pripomb tamkajšnjih krajanov. Kot je znano ima Droga »Napoleonova« skladišča, ki so v lasti Občine Piran, v najemu za 25 let. Srbski turisti na Bernardinu Revija Nada iz Beograda bo 28. marca pripeljala na tridnevni izlet v hotele Bernardin 100 svojih bralk. Izola Sprejem krvodajalcev Morda se še spomnite, da so STO, Turistično združenje Portorož in obalni hotelirji ter oglaševalska agencija in podjetje New Moment lanskega septembra v Beogradu snubili srbske turiste naj obiščejo Slovensko obalo in Kras. Prireditev je bila v beograjskem hotelu Hyatt 23. oktobra 2002. Kot kaže so prizadevanja obrodila že tudi prve sadove, namreč beograjska Revija Nada, ki je 5. marca letos praznovala 28. leto izhajanja, skoraj od vsega začetka pa ima tudi svoj klub bralk, bo v okviru svojih rednih mesečnih izletov 28. marca 2003 pripeljala na tridnevni izlet v Hotele Bernardin 100 svojih bralk. V soboto, 29. marca ob 19.00 uri bo v restavraciji Pristan igral ansambel »starogradskih« pesmi Narekord, pela bo znana beograjska pevka Olga Buha, kije izdala že deset albumov. Predstavnik revije Nada Dragoslav Živoinov vabi medije ter Slovenke in Slovenke, da pridejo v restavracijo Pristan in se družijo z beograjskimi gosti kot nekoč. V počastitev 50. obletnice krvodajalstva v Sloveniji prirejata Županja Občine Izola in Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Izola, sprejem krvodajalcev, ki bo v soboto, 22. marca 2003 ob 16.30 v restavraciji hotela ZDUS Delfin v Izoli. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim krvodajalcem podelili značke in plakete Rdečega križa, sta v vabilu zapisala predsednik Območnega združenja RKS Izola Ljubo Klanjšček in županja Breda Pečan. Dokaz o neprekoračitvi hrupa jo je veljal 216.000 SIT Emanuela Babič s.p. Lely, Moni bar iz Lucije, hčerka Marinka Babiča je, da bi lahko dokazala, da njen bar v Luciji, Obala 116 ne prekoračuje hrupa, naročila strokovne meritve in rezultate priložila k pritožbi zoper odločbo Urada za okolje in prostor Občine Piran, ki ji ne dovoli podaljšanja urnika obratovanja. »Prepričana sem, da gre za maščevanje samo ene osebe, katera ni v dobrih odnosih z mojim očetom in stanuje nad mojim barom. Lovrečič Vlasta je neštetokrat klicala policijo, da jo motita glasba in hmp iz Moni bara, kar pa ne drži. To vam dokazujem s priloženim nedokončanim poročilom, ki ga je pravkar pripravilo podjetje CPV d.o.o. iz Ljubljane, ki je tudi opravilo meritve hrupa v naravnem in življenskem okolju. Za meritve sem plačala 216.000,00 SIT, samo, da dokažem, da moj bar ne povzroča nobenega hrupa in da gre le za maščevanje moje sosede Lovrečič Vlaste, ki še vedno zbira podpise od svojih znancev. Ne morem verjeti, da mi je občinski urad izdal odločbo, da moj bar lahko obratuje samo do 22.00 ure, a drugi bari, ki se nahajajo v neposredni bližini mojega, prav tako v stanovanjskem stolpiču, obratujejo do 01 ure zjutraj. Zato predlagam županji, da navedeno odločbo razveljavi in moji pritožbi ugodi ter dovoli podaljšani obratovalni čas«, je v pritožbi županji Pirana zapisala Emanuela Babič in poročilo poslala tudi na Tržni inšpektorat Koper, Policijski postaji Piran in Krajevni skupnosti Lucija. Ali bo Moni bar izterjal stroške od podpisnikov pritožbe? Center za varnost in zdravje pri delu iz Ljubljane je v Poročilu in oceni meritev hrupa v naravnem in življenskem okolju med drugim zapisal, da so »meritve hmpa pokazale, da lokal Lely Moni bar, na lokaciji Obala 116 Lucija, v lasti Emanuele Babič s.p., ne prekoračuje vrednosti hrupa v naravnem in življenskem okolju za III. območje stopnje varstva pred hmpom v naravnem in življenskem okolju«. Problem je zelo zapleten, ker spalna naselja in gostinski lokali, ki največ prometa ustvarijo prav v nočnih urah, ne sodijo skupaj. V novejši Luciji (pa ne samo v tem kraju) so trgovski in gostinski objekti večinoma tudi v pritličnih etažah stanovanjskih stolpičev. Mlečni bar na Obali 123, ki ni povzročal nobenega omembe vrednega hmpa, je zaradi vztrajnega pisanja pritožb nekega gornjega stanovalca, moral celo zapreti vrata. Letna seja krajevne organizacije ZB Lucija bo v ponedeljek, 17. marca ob 16.00 uri v dvorani Krajevne skupnosti Lucija, Obala 105. Sejo sklicuje predsednica krajevne organizacije Sonja Frančič De Rosa. Podali bodo kratko informacijo o aktualnih dogajanjih doma in v svetu, na dnevnem redu pa so tudi nekatere organizacijske zadeve; koledar prireditev, nabava prapora občinske organizacije, pobratenje z borčevsko organizacijo Bujščine in izdaja novih knjig s tematiko iz NOB. Srečanje bodo zaključili s tovariškim pogovorom ob prigrizku. Okostje poginulega kita bi kazalo ohraniti Novica, da v slovenskem morju plava kit, žal ni bila resnična. V ponedeljek, 10. marca so namreč v Piranskem zalivu, nedaleč od Morske biološke postaje opazili mrtvega kita, ki naj bi v naše vode priplaval že v lanskem letu. Nesrečno žival si je ogledala tudi občinska delegacija na čelu z županjo Vojko Štular. Izvedeli smo, da gre za brazdastega kita, verjetno mladička. Truplo sesalca je naplavljalo več tednov, zato je precej razpadlo. Ta vrsta kita je v našem morju redkost, čeprav plava po vseh svetovnih morjih, tudi v Sredozemlju. Poginuli kit je bil dolg 12 metrov in tehtal 4,5 tone. Odrasli primerki te vrste pa zrastejo do 20 metrov in tehtajo čez 80 ton. Kakšna bo nadaljnja usoda ubogega kita, bodo določile pristojne inšpekcijske službe, ki bodo ugotovile tudi vzrok smrti, sporoča Jerneja Segulin iz službe za odnose z javnostjo Občine Piran. Gašpar Gašpar Mišič, občan Pirana in občinski svetnik pa je županji poslal pismo, v katerem predlaga ohranitev okostij poginulega kita, ki bi jih lahko razstavili v prostorih Morske biološke postaje Piran ali v Akvariju. Prepričan je, da bi kazalo dano priložnost izkoristiti v promocijske in turistične namene, saj so taki primeri silno redki. Poginuli kit v naših vodah naj bi bil najden pred davnimi 500 leti, konkretno leta 1555 v Solinah. Radio Tartini Piran© ( 05 6730 081 (d 05 6730 085 B radio-tartini@siol.com Ko so partizanski učitelji orali ledino 25. februarja 2003 so v atriju Pedagoške fakultete v Kopru odkrili spominsko obeležje obnoviteljem slovenske šole v Istri, ki so v letih po drugi svetovni vojni to delo opravljali z vso ljubeznijo. Pobudnik tega plemenitega dejanja je Janko Kleibencetl, dolgoletni učitelj, kulturni delavec in še marsikaj. Častna dolžnost odkritja spominske plošče je pripadla dvema pionirjema slovenskega šolstva v Istri, prof.Avgustu Gojkoviču in prof.Marjanu Malcu. Mala skulptura je nastala v okviru projekta Dnevi ustvarjalne mladine 2002 na Debelem Rtiču ob mentorstvu akademskega kiparja Janeza Lenassija, kamen pa je daroval kamnosek Celigo. Na fotografiji Primorskega utripa: prof. Marjan Male in prof. Avgust Gojkovič odkrivata spominsko ploščo učiteljem slovenske Istre med leti 1945-1955 Obnova slovenskih šol na primorskem seje začela že pred 60. leti, sredi vojne z delovanjem partizanskih šol in so še posebno v Istri zaradi vojnih razmer in pomanjkanja učnih kadrov delovale v komaj mogočih pogojih. In prav to obeležje je bilo posvečeno organizirani povojni obnovi osnovnih šol, srednjih m strokovnih šol ter vzgojno varstvenih ustanov v slovenski Istri. Leta 2005 bo natanko 60 let, ko so obalna mesta po dolgih letih imeli tudi do 10 kilometrov dolgo pot. Na učiteljih je tudi slonelo oživljanje slovenske kulturne dejavnosti. O vsej tej resnici, kije sedaj že zgodovina je več kot 50 učiteljev obširno pisalo v knjigi PRIČEVANJA v prvem povojnem desetletju, ki je izšla leta 1997, z namenom, da bi vsi ti spomini na učiteljevanje, izobraževanje ljudi ostalo zapisano zlasti mladim učiteljem, znancem, staršem in otrokom kot spoznanje, da je bil in da je učiteljski poklic eden najbolj odgovornih za otrokov vsestranski razvoj in kateremu mora družba in starši posvetiti največ kar zmorejo, saj vendar gradimo človeka je še dejal Janko Kleibencetl. Kot je rečeno v uvodni besedi knjige Pričevanj, je sedma skrivnost dobre šole ljubezen, kijo je treba neskončno dajati tudi kadar se ne vrača enako. Navzoče je pozdravila tudi dr. Lucia Čok, vršilka dolžnosti rektorice Primorske univerze, ki se je zahvalila preteklosti, ki je omogočila svetlo prihodnost. »S svojim delom, ki ste ga f Spominska plošča, ki bo varovana s strani študentov , e fokultete v Kopru dali so tudi častno obljubo, da bodo za obeležje vestno skrbeli. poitaljančevanja in fašističnega nasilja pnsh prvi slovenski učitelji. Številne se zgradbe so bile v takem stanju, npWUkLni bil m°g°č- Zato so v nekaterih krajih poučevali kar v zasebnih prostorih, kmečkih hišah, ce o v barakah. Učiteljevo delo je poleg ce odnevnega kombiniranega pouka bajalo do poznih večernih ur. V so elovanju z redkimi strokovnjaki so med drugim učitelji organizirali in zvajah tudi kmetijske in gospodinjske tečaje, nam je pripovedoval Janko Kleibencetl. Nekateri učitelji so do šole vložili pred tolikimi leti, ste omogočili, da je na Primorskem in v Istri ostalo znanje. Postavili ste pravzaprav temelje novi univerzi. Takrat ste se borili za ohranitev slovenske kulture, danes pa si bodo svetla prihodnost, naši rodovi, prizadevali za uveljavitev in širjenja znanja v tem prostoru«. Povezovalka svečanosti je zaključila obeležje z mislijo: »Tako visoko in tako daleč vidiš samo zato, ker stojiš na ramenih svojih prednikov«. Breda Krajnc Neod\isni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski uMp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc p3S °V uredni$tva in oglasnega oddelka: Tel”ns°ba'a '25 LuCija'6320 P°rtorož Tel.. 056777140,teUfa,: 05 6770185, e - posta: mfoma.portoroz@siol.net INaročnme, oglasno trženje in Media Service, storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%.________________y primorski uMp Ob dnevu pomorstva navigacijski simulator Srednja pomorska šola in Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož sta ob dnevu pomorstva, 7. marca 2003, predstavili navigacijski simulator. Slovesne počastitve dneva pomorstva na pomorski šoli so se udeležili tudi številni ugledni gostje, med njimi tudi Jakob Presečnik, minister za promet in dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, znanost in šport, ki sta skupaj z Marijanom Tončičem, ravnateljem Srednje pomorske šole in profesorjem navtike in meteorologije prerezali trak nove pridobitve. Minister Presečnik napovedal prizadevanja za izgradnjo drugega tira Koper-Divača. Na fotografiji Primorskega utripa: Ministra dr. Slavko Gaber in Jakob Presečnik ob pomoči prof. Marijana Tončiča preizkušata nov navigacijski simulator. Udeležence je najprej pozdravil dekan Fakultete za pomorstvo in promet dr. Jurij Kolenc. »Pred nami so se po več kot 30. letih uspešnega šolanja pomorščakov pojavile številne neznanke. Danes visokošolski, strokovni študijski program pomorstva že zadovoljuje zahteve mednarodnih konvencij po izobraževanju pomorščakov, ki jo je tudi podpisala RS. Do 4. gradbene faze je končana tudi nova stavba, oddelka za pomorstvo ob obali (bivša čolnarna), v kateri bomo uredili nove laboratorije za izobraževanje sedanjih in bodočih pomorščakov, dve predavalnici in kabinete za učitelje«. Dekan fakultete se je tudi zahvalil vsem, ki so pripomogli pri sofinanciranju za posodobitve šole. Posebno se je še zahvalil vsem zaposlenim na FPP in pedagoškim delavcem šole, ki so se zadnje tri leta odrekli honorarju od znanstveno raziskovalno in pedagoškega dela za izgradnjo oddelka za pomorstvo, nabavo računalniške opreme ter strokovne literature. Ta sredstva znašajo prek 150 milijonov tolaijev. »Na naši fakulteti je do sedaj na vseh stopnjah študija diplomiralo čez 4.000 študentov. Od tega 1.630 na pomorskih smereh, ter več kot 2.000 pomorščakov lastnikov pomorske knjižice. Ocenjujemo, da se poslanstvo naše fakultete s področja pomorstva še z daleč ni zaključilo. Pomorska usmeritev naše države ne sme in ne more temeljiti samo na pomorščakih, ki so svoje življenje predali ladji. Prvega magistra znanosti, prvega doktorja znanosti s področja pomorstva smo na naši fakulteti promovirali šele v letu 2002. Trenutno imamo na podiplomskem študiju več kot 40 podiplomcev med katerimi je tudi približno 5 potencialnih magistrov znanosti in eden do dva doktorja znanosti s področja pomorstva. Marijan Tončič, ravnatelj Srednje pomorske šole in profesor navtike in meteorologije Pri projektu za pridobitev navigacijskega simulatorja, kije trajal pet let, so pomagali Ministrstvo za šolstvo, ministrstvo za promet, udeležilo se je tudi ministrstvo za obrambo in pa Srednja pomorska šola in Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož. Investicija je bila vredna 170 milijonov tolarjev. Navigacijski simulator sestavlja 14 računalnikov in komunikacijski simulator. Torej vsega skupaj 25 računalnikov, ki jih nadzirajo in izvajajo simulacijo plovbe. Komandni most je na gibljivi platformi, ki bo v roku 14 dni krmiljena skupaj z vizualizacijo, kije stavljena iz treh kanalov. To pomeni, da se lahko vidi približno 120° horizonta v sprednjem ali nadziranem okolju okoli ladje. Tako, da lahko vidimo tudi celih 360°. Z desne strani simulatorja sta dva virtualna komandna mosta. Vsak most ima tudi zraven komunikacijski del, to je drugi simulator, ki so ga v času predstavitve odstranili.Oba simulatorja pa sta vezana na tudi novo pridobitev, elektronsko tablo, pri čem lahko profesor oziroma inštruktor neposredno preko te table prikazuje kaj se dogaja. Prvo častno vožnjo z ladjo, z nekaj vetra preko simulatorja sta imela Jakob Presečnik, minister za promet in dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, znanost in šport ob strokovni pomoči Marijana Tončiča, ravnatelja Srednje pomorske šole. Dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, znanost in šport Je povedal, da je vesel, da je ob prenovljenih programih, danes mogoče tudi dodati opremo, ki omogoča normalno edukacijo za te zahtevne poklice. »Uspeli smo tudi združiti moči iz različnih vetrov v ta skupen projekt. To je dober znak, ne samo za pomorstvo, temveč tudi za Slovenijo«. Minister za promet Jakob Presečnik »V resoluciji o pomorski usmerjenosti Republike Slovenije, kije bila sprejeta 7. marca 1991 je zapisano, da bo Republika Slovenija vodila tako gospodarsko in razvojno politiko, ki bo tudi pomorsko usmerjena. S širitvijo Evropske unije se tudi Sloveniji na široko odpirajo vrata novih poslovnih izzivov, ki jih nikakor ne smemo zamuditi, kajti tem gibanjem bodo sledili tudi prometni tokovi. Zato pričakujemo, da se bo obseg pretovora v koprskem tovornem pristanišču s sedanjih skorajda 10 milijonov ton do leta 2002 povzpel na zavidljivih 26 milijonov ton. Glavna tranzitna železniška povezava Kopra z zaledjem je na odsekih Koper-Divača in Maribor-Šentilj enotirna in predstavlja ozko grlo tako za razvoj koprskega pristanišča kot tudi za razvoj primorske regije in Slovenije nasploh. Pričakujemo, da bo vlada še v tem letu sprejela lokacijsko uredbo, s čemer bodo dani pogoji za nadaljnje priprave te pomembne infrastrukture Poudaril je tudi nujnost preusmeritve težkega tovora s cest na železnico ter skrb za večjo varnost plovbe, saj bi lahko nesreča kakšnega tankerja v Jadranskem morju predstavljala nepopravljivo škodo«. Minister Jakob Presečnik je vsem udeležencem proslave čestital ob dnevu pomorstva. Breda Krajnc vseslovenska DUHOVNA MIROVNA MANIFESTACIJA MEDITACIJA ZA MIR V sredo, 19. marca ob 18. uri, v Hali Tivoli v Ljubljani Iz Kopra bo organiziran avtobusni prevoz. Prij avite se lahko na telefonske številke: 040 287 720,040321918 in031 619023. Cena prevozaje 1.500SIT. Odhod bo s koprske tržnice ob 15.50. PROGRAM MANIFESTACIJE: nagovori v podporo miru kulturnoumetniški program —sodelovali bodo: dramski igralec Polde Bibič, Jure Ivanušič, Iztok Bevk, Unicefova ambasadorka in dramska igralka Milena Zupančič, pevka Ljoba Lenče in ostali meditacija za mir simbolična delitev miru __________________GOSPOI Droga v letu 2002 uspešno izpolnila cilje Skupina Droga, v kateri je poleg matičnega podjetja 11 kapitalsko povezanih podjetij v večinski lasti Droge, je v poslovnem letu 2002 uspešno izpolnila svoje cilje, je na novinarski konferenci (11.3.) v prostorih uprave v Izoli povedal Matjaž Čačovič, predsednik uprave, ki je predstavil tudi dva nova člana uprave. Namestnik predsednika in član uprave je mag. Robert Ferko, zadolžen za tehnično proizvodno področje, kakovost, odnose z delavci in sindikatom, in član uprave Nermin Salman., zadolžen za tržno področje in povezana podjetja. Ta uprava ima mandat do 31. 12. 2005, ko se izteče tudi mandat predsedniku uprave. Na Fotografiji Primorskega utripa ( z leve proti desni): Mag. Robert Ferko (član uprave in namestnik predsednika uprave), Matjaž Čačovič (predsednik uprave), Nermin Salman (član uprave) in Vesna Čuber (stiki z javnostjo). Nadaljevanje s prve strani TUNELA V PIRANU NE BO! V Okolju Piran kot investitorju ne delamo nič na tem, da bi z dna garaže pri pokopališču speljali tunel proti mestu, nam je povedal direktor JP Okolje Darij Barrile. Županja Vojka Štular: »Tunela ne bo. Vse je preveč zapleteno, nenačrtovano. Morda kdaj drugič. Sredstva, ki bi bila potrebna za gradnjo tunela, bomo raje porabili za naslednjo garažo«. Ideja oziroma kar pobuda občinskega svetnika Uga Fonde (Zeleni Slovenije) o gradnji manjšega tunela za pešce od sedanje garažne hiše pri pokopališču do mesta, ki jo je dal na 3. redni seji Občinskega sveta Piran 13. februarja, sicer ni napačna, saj bi se, kot je zapisal, garaža »funkcionalno močno približala mestu«. Očitno pa je pobuda malce pozna in težko uresničljiva. Zgodba o piranskem tunelu se sicer vleče že skoraj eno leto. Vzniknila j e skupaj z lahkotno mislijo, da bi garažno hišo lahko gradili tudi pri cerkvi Sv. Jurija ali pri obzidju, a kot zakleto, se nihče ni hotel ukvaijati z (po mnenju mnogih Pirančanov), edino pravo rešitvijo - gradnje garaže pred mestom in logistično povezavo. Že pozno jeseni ali morda do konca leta pa naj bi torej pri piranskem pokopališču slovesno odprli prvo novo piransko garažno hišo z 220 parkirnimi mesti. Če odštejemo izgubljena parkirišča na makadamu, jih bi v resnici 150-160. Glede tunela bi Občinski svet Piran sicer lahko sprejel dopolnilni sklep. To pa je malo verjetno. Tlak v garažni jami so že tudi zabetonirali. Ker je zaradi objave v primorskem mediju o tunelu prišlo do nekakšne zmede ali tunel res bo, smo o tem povprašali direktorja Okolja: »Gradnja tunela bi zahtevala spremembo načrtov, ureditev premoženjsko pravnih predpisov in soglasje morebitnih lastnikov zemljišč, tehnične in geomehanske izračune oziroma ocene stabilnosti tal, požarno varnostne ukrepe in vrsto drugih vprašanj, kar bi imelo za posledico daljši zamik investicije. Ne nazadnje pa bi to zahtevalo tudi dodatne investicijske stroške prek 100 milijonov SIT, česar sprejeti investicijski načrt ali proračun nista predvidela«, je povedal Darij Barrile. Vprašanje je tudi kako dolg bi lahko bil ta tunel (50, 100 ali več metrov?), kje in pod kakšno koto bi prišel na svetlo in kolikšna naj bi bila višinska razlika med vhodom v tunel v garaži in izhodom nekje pri Osnovni šoli Cirila Kosmača. Ta višinska razlika naj bi znašala celo od 15 do 20 metrov. Županja Vojka Štular je potrdila, da tunela ne bo. »Denar, ki bi ga zahteval ta projekt bomo raje namenili za gradnjo naslednje garažne hiše, saj jih mesto Piran potrebuje več«. Nerevidirani in nekonsolidirani podatki (samo rezultati matičnega podjetja, ne tudi povezanih) kažejo povečanje prodaje izdelkov Droge d.d. za 8 odstotkov. Bruto dobiček iz poslovanja se je v primerjavi z letom 2001 povečal za 33 odstotkov, čisti dobiček pa za 24 odstotkov in znaša 1,781 milijarde tolarjev. Bilanca stanja v Drogi kaže na 23,8 milijarde tolarjev. Tako so čisti prihodki od prodaje znašali lani 17,4 milijarde tolarjev; od tega so 64 odstotkov ustvarili v Sloveniji, preostanek pa na tujih trgih. Na slovenskem trgu so prihodki v letu 2002 za 3 odstotke presegli rezultate prejšnjega leta, prodaja na tujih trgih pa je bila večja za 18 odstotkov. Trgi nekdanje Jugoslavije ostajajo najpomembnejši izvozni trgi Droge, saj je na njih ustvarila 83 odstotkov vsega izvoza. 17 odstotkov izvoza je ustvarila v državah EU. Najpomembnejši izvozni program je še vedno mesni program (kokošja pašteta Argeta), na domačem trgu kava Barcaffe. Kar 71 odstotkov prodaje izhaja iz nove tovarne v Izoli, ostalo na drugih lokacijah. V Sloveniji je za Drogo najbolj pomembno to, da ohranjajo tržne deleže na nosilnih programih (kava, čaj, riž, začimbe). Enake rezultate štejejo za uspeh, v vedno ostrejši in čedalje bolj obsežni konkurenci na domačem trgu. Poslovni izid iz prodaje se je ob 8-odstotnem povečanju prodaje povečal za 33 odstotkov, kar priča o racionalizaciji poslovanja. Donosnost kapitala je lani znašala 12,2 odstotka, kar je 11 odstotkov več kot leto prej. V virih financiranja imajo 68-odstotni delež kapitala, kar zagotavlja Drogi finančno moč in varnost. Za naložbe so namenili 1,47 milijarde tolarjev, največ za tehnološko posodobitev proizvodnje. Sejem Alpe - Adria in prvi sejem golfa v ustanavljanju Gospodarsko razstavišče v Ljubljani 20. - 23. marec V Marini razglasili gospodarstvenike Primorske 2002 Radio Koper-Capodistria in Primorske novice, v sodelovanju z Območnimi gospodarskimi zbornicami Koper, Nova Gorica in Postojna, sta že sedmič po vrsti razglasila najboljše gospodarstvenike Primorske za leto 2002. Prireditve in podelitve priznanj v sredo, 12. marca 2003 v portoroški Marini so se med številnimi gosti udeležili tudi predsednik slovenske vlade mag. Anton Rop, kije zbranim spregovoril o najaktualnejših gospodarskih dogajanjih, uspehih vlade ter pripravah Slovenije na vstop v EU in NATO, predsednik GZS mag. Jožko Čuk in županja Občine Piran Vojka Štular. 2003 Visoka tržna vrednost Drogine delnice Knjigovodska vrednost delnice Droge je 31. decembra 2002 znašala 57.163,27 tolarja, kar je 10 odstotkov več kot leto prej. Njena tržna vrednost pa znaša kar 89.092,86 tolarja in se je v enem letu povečala za 112 odstotkov! Lastniška sestava Droge se ni bistveno spremenila. Tuji strateški partner ima 19 % delnic, oba državna sklada (kapitalski in odškodninski) 17%, investicijske družbe 27 % in preostali delničarji 37%. Predsednik uprave Čačovič ima (le) 0,38% lastniške sestave Droge. Seja Nadzornega sveta bo 22. aprila, na kateri bodo člani NS obravnavali in verjetno tudi sprejeli poslovno poročilo za leto 2002. Na skupščini delničarjev Droge, predvideni za 20. 6. 2003, se bodo odločali o delitvi čistega dobička za leto 2002 in verjetno tudi o nagradi menedžerjem. Znana je Drogina politika delitve čistega dobička; 65% za razvoj in 35 % za dividende. V podjetju je bilo konec leta 2002 644 zaposlenih, v skupini Droga 999. Povprečna mesečna bruto plača na delavca v Drogi znaša 272.708 tolarjev, kar je 16% nad slovenskim povprečjem. Plača uprave oziroma menedžerjev bo še nekaj časa skrivnost, jo bodo pa v skladu z zakonodajo tudi kmalu javno objavili. Portoroška upravna zgradba v najem Turistici? Na vprašanje novinarja Dela Borisa Šuligoja kaj nameravajo v Drogi storiti z bivšo upravno zgradbo na Obali 27 v Portorožu (pri skladiščih soli), ki jo imajo v najemu za 25 let, je predsednik uprave Matjaž Čačovič povedal, da se dogovarjajo z Občino Piran (lastnica stavbe) o morebitnem podnajemu portoroški Visoki strokovni šoli za turizem - Turistici. S tem bi ta šola verjetno najceneje rešila svoj dolgoročni prostorski problem. Za lokalno donatorstvo 15 milijonov SIT V matičnem podjetju so veliko storili tudi na področju kakovosti poslovanja (podeljeni certifikati), nagrajujejo pa tudi koristne predloge delavcev in inovacije. Droga d.d. je prvič letos ustanovila tudi sklad za lokalno pokroviteljstvo in donatorstvo v višini 15 milijonov tolarjev in sicer lokalnim dejavnikom na področju športa, kulture..., na območju treh obalnih občin in občine Hrpelje-Kozina. Sicer pa Droga namenja za razna sponzorstva in donatorstva kar 96 milijonov tolarjev letno. Misli nam že uhajajo k izletom, potovanju, preživljanju prostih trenutkov, k počitnicam. Sejem Alpe - Adria, 42. mednarodni sejem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas bo letos potekal skupaj z 19. slovenskim sejmo ribolova in lova-z mednarodno udeležbo - kakor tudi s prvim mednarodnim sejmom golfa v Sloveniji - s sejmom golfa v ustanavljanju. Podrobnosti so predstavili na novinarski konferenci v prostorih Ljubljanskega sejma, v torek, 11. marca 2003. Avtomatska cestninska postaja Od ponedeljka, 3. marca 2003, teče promet po novozgrajenem priključku Razdrto na AC Ljubljana - Klanec, na katerem je tudi prva popolnoma avtomatska cestninska postaja, kot pilotski projekt samo elektronskega načina pobiranja cestnine. Novozgrajeni avtocestni priključek Razdrto, dolžine 900 metrov, j e lociran v območju nekdanje čelne cestninske postaje Razdrto in ima dva priključna kraka, za smer vožnje proti Kopru in proti Ljubljani. Pri izstopu iz avtoceste na priključek Razdrto bo omogočeno plačevanje cestnine samo s pomočjo sistema za avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje (ABC) z zadostnim dobroimetjem za plačilo cestnine. Na vstopu na avtocesto preko priključka Razdrto pa bodo lahko vstopala vozila vseh cestninskih razredov. Gospod vemk unorsk ■vice Prireditve so se udeležili tudi številni gospodarstveniku -rt! j mg k . P>y Tl Ul GNE8I A flJO 188 jt jHl A P* lil#? Med devetimi nominiranci so izbrali tri najbolj uspešne gospodarstvenike, podelili pa so tudi nagrado za življensko delo, ki jo je prejel Rafael Mavri, direktor družbe Eta Cerkno. Gospodarstveniki Primorske za leto 2002 so Radoš Lipanje, glavni direktor družbe Kraški zidar Sežana, David Nabergoj, predsednik uprave družbe Mlinotest Ajdovščina in Zorko Šajn, direktor družbe Plaming iz Ilirske Bistrice. Med naštetimi, ki so v sedmih letih prejeli priznanja, nismo zasledili ženskega imena. O akciji Gospodarstvenik Primorske, ki kakovostno odstopa od podobnih, ki j ih izvaj ata ti dve znani medij ski hiši, sta zbranim spregovorila oba odgovorna oba urednika. Nagrade za posebne dosežke za leto 2002 niso podelili. GOSPODARSTVO IN" FINANCE Še en izdatek za podjetnike Pred dobrega pol leta smo v Sloveniji spočeli AJPES -Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je dobila tudi svoje naloge. Gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom je februarja poslala ločena dopisa z zahtevo o predložitvi podatkov iz letnih poročil, za kar bo treba plačati različne zneske. Za podatke poslane na papirju, na primer kar 36.000 SIT. V teh dneh bodo AJPES dodobra spoznale vse gospodarske družbe in tudi samostojni podjetniki posamezniki, saj morajo tudi oni agenciji do 31. 3. 2003 predložiti podatke iz letnega poslovnega poročila za leto 2002 za namene državne statistike in za namen javne objave. Letna poročila in podatke iz letnih poročil morajo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah predložiti agenciji prav vsi samostojni podjetniki in sicer letna poročila zaradi javne objave in podatke iz letnih poročil za namene državne statistike. Sestavni deli letnih poročil podjetnikov in priloge so razvidni iz preglednice na dopisu, ki so ga prejeli vsi samostojni podjetniki. Stroški so dobili ime nadomestilo Ajpesu. Predložitev letnega poročila na poenotenih obrazcih na elektronski način za družbe stane 9.000 SIT, za s. p. 4.800 SIT. Predložitev letnega poročila na poenotenih obrazcih na papirju za gospodarske družbe velja 14.400 SIT, za s. p. pa 8.400 SIT. Letno poročilo, revidirano letno poročilo in konsolidirano letno poročilo dostavljeno na papirju bo družbe veljalo 36.000 SIT. Predložitev podatkov iz letnega poročila na elektronski način je možna z neposrednim vnosom podatkov prek spletnega portala ali s predložitvijo na disketi v obliki Excelove datoteke. Za neposredni vnos: ivww.aipes si/zr Excelovo datoteko je mogoče dobiti tudi na izpostavah AJPES. Dvomimo, da bo vseh 60.000 podjetij in podjetnikov znalo izkoristiti cenejšo (elektronsko) obliko pošiljanja podatkov in si s tem prihranilo določene nove stroške. Podjetniki (in tudi družbe) morajo izpolniti svojo finančno obveznost - plačati AJPES najmanj do roka, ko predložijo poročilo. Za tiste, ki ne bodo predložili poročila so predvidene visoke kazni. Nekateri podjetniki so si že priklicali v spomin zlate časa nekdanje jugoslovanske SDK. Po njenem pogrebu je za nekaj časa vskočila APP, ki pa je naenkrat postala vseslovenski problem. Žiro račune gospodarskih družb so prevzele poslovne banke (samostojni podjetniki posamezniki sojih tam imeli že prej), ostalo pa je vprašanje kaj s podatki iz letnih poročil za potrebe državne statistike, evidence in javne objave ter seveda posledično tudi za oblikovanje ekonomske politike. Vedelo seje, daje treba nekaj ustanoviti, le malokdo pa je računal, da bo državni novorojenček tako drag. AJPES sicer sporoča majhnim podjetnikom, ki letnih poročil ne bodo sestavili na poenotenih obrazcih, naj jih predložijo le na papirju, vendar to, kot smo lahko videli, stane precej več. O novostih pod naslovom »Pasja lakota« seje o tej problematiki razpisal tudi Obrtnik.Urednik revije Miran Jarec se je v uvodniku vprašal zakaj je za obvezo, ki jo predpisuje zakon treba še plačati in zakaj morajo mali podjetniki (s-P-) po novem svoje bilance stanja in uspeha pošiljati na dva naslova; poleg davčne uprave (kot doslej) še AJPES-u. AJPES opravlja svoje naloge (obdelovanje in objavljanje podatkov iz letnih Poročil poslovnih subjektov, izvajanje statističnih poročil, vodenje registrov in evidenc podatkov, izdelovanje informacij o boniteti poslovanja poslovnih subjektov, izdelovanje informacij o finančnih gibanjih, o premoženjsko-finančnem položaju poslovnih subjektov ter vodenje poslovnega registra Slovenije) na 12 izpostavah po Sloveniji ter na centrali v Ljubljani. Izpostava AJPES je v Kopru, Pristaniška 10, v isti stavbi, kjer je bila v preteklosti SDK, pozneje APP. Vodja izpostave je Mariza Šturm. Tel. 05 6121000. Franc Krajnc Koncern Intereuropa je v letu 2002 dosegel 4,9 milijarde tolarjev čistega dobička Nadzorni svet Intereurope se je sestal 28. februarja in se seznanil s poročilom uprave o poslovanju koncerna v letu 2002. Kot poroča njihov sektor za marketing je bilo poslovanje uspešno, uresničili pa so tudi naloge, ki so si jih v družbi zastavili v Razvojnem načrtom do leta 2006. Matična dmžba Intereuropa d.d. je lani po nerevidiranih podatkih ustvarila 30,8 milijarde SIT čistih prihodkov od prodaje oziroma 2,32 odstotka več kot v letu 2001. Ob tem je družba ustvarila 6,59 milijarde tolarjev bruto dobička iz rednega delovanja, kar predstavlja 54-odstotni porast v primetjavi z letom 2001. Čisti poslovni izid (po odbitku davka) je v letu 2002 znašal dobre 4,9 milijarde tolaijev, kar je 25 odstotkov več v primerjavi z letom 2001. Ne poročajo, če je morda v tem znesku tudi kaj kapitalskega dobička? Med pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali poslovanje koncema Intereuropa v lanskem letuje bila načrtovana izločitev dejavnosti transporta in informatike iz matične dmžbe in ustanovitev samostojnih družb Intereuropa Transport d.o.o. in Intereuropa IT d.o.o. Drugi pomembni dogodki v letu 2002 so bili še izgradnja in otvoritev novega logističnega terminala v Skopju, gradnja novega logističnega terminala in pridobitev skladiščnih zmogljivosti v Beogradu, odprtje prvega UPS-ovega Experss shopa na Hrvaškem, prevzem dmžb STTC d.d. iz Maribora in Speka iz Prage na Češkem, pa tudi vedno večje poslovne aktivnosti dražbe na območju bivše Jugoslavije, širjenje poslovne mreže v jugovzhodni Evropi, kjer želi koncem postati vodilni ponudnik logističnih storitev. Banka Koper utrdila svoj tržni položaj Poslovno leto 2002 je po nerevidiranih podatkih zaključila z bruto dobičkom 7,38 milijarde tolarjev, po odbitku davčne obveznosti pa ta znaša 5,846 milijarde tolarjev. Na fotografiji Primorskega utripa: Vodstvo Banke Koper na novinarski konferenci._____________ To je dovolj dobra osnova, da lahko Banka Koper gradi poslovne načrte za leto 2003 na trdnih temeljih, je na novinarski konferenci (28.2.) v Kopru povedal predsednik uprave Vojko Čok. Konferenco za novinarje je vodil izvršni direktor Franc Ohnjec, o uspehih na področju kartičnega poslovanja in odpiranja transakcijskih računov pa je govoril Dario Radešič, direktor sektorja poslovne mreže. Tiskovne se je udeležil tudi Samo Uljan. Banka Koper je, kot so povedali, v letu 2002 utrdila svoj tržni položaj, dosegla - in na nekaterih področjih presegla - raven in dinamiko porasta poslovanja, opredeljenega s poslovnim načrtom 2002 in primerjalno s slovenskim bančnim povprečjem. Bilančna vsota banke je ob koncu leta 2002 znašala 282,12 milijarde tolarjev in je v primerjavi z začetkom leta 2002 večja za 43,33 milijarde tolarjev oziroma za 18 odstotkov. Dosežena bilančna vsota je za 5% višja od načrtovane. Zanimivo, da je rast bilančne vsote v Banki Koper nekoliko višja od povprečne rasti bilančne vsote vseh slovenskih bank, ki za leto 2002 znaša 15,3 %. Na ta način je Banka Koper okrepila svoj tržni delež in zavzema peto mesto v slovenskem bančnem proštom. Na naložbeni strani so k rasti bilančne vsote banke največ prispevale naložbe v vrednostne papirje ter krediti nebančnemu sektorju. Glavni vir financiranja tovrstnih naložb so bile vloge nebančnega sektorja, okvim teh pa največji delež odpade na prihranke prebivalstva. Ker ima Banka Koper ogromno število takih komitentov se to seveda tudi krepko pozna. Banka Koper je v poslovnem lem 2002 dosegla 50,96 milijarde tolaijev prihodkov in 43,574 milijarde tolarjev odhodkov. Rezultat: 7,38 milijarde tolarjev bruto dobička, po odbitku davščin pa je čisti dobiček znašal 5,846 milijarde tolarjev. Načrtovani čisti dobiček je bil presežen za 32% predvsem zaradi realiziranega kapitalskega dobička ob prodaji Finorja (2,752 milijarde SIT). Banka Koper premore tudi ogromen kreditni potencial 136 milijard tolaijev, ki ga lahko v globalu še poveča za najmanj 100 milijard. Učinke vstopa tujega lastnika (San Paolo IMI) v banko štejejo na dolgi rok, ključno pa je, da bo Banka Koper prek te močne banke veliko prej postala del »finančne Evrope«. Banka Koper je v lem 2002 izvedla in sedaj nadaljuje več projektov. Med večje in aktualne omenjajo projekt osebnih računov za prebivalstvo. V banki so pravočasno stekle tudi priprave z reorganizacijo tolarskega in deviznega plačilnega prometa, ki temelji na enotnem transakcijskem računu, oblikovanem po usmeritvah Evropske unije. Izjemno uspešni so bili pri odpiranju transakcijskih računov za komitente, zlasti tako imenovanih osebnih računov. Doslej so jih odprli že okrog 60.000, v teh mesecih do konca junija 2003 (rok) pa bodo te aktivnosti še pospešili, saj jih nameravajo odprti skupaj 140.000, ob tem pa bodo zaprli okrog 400.000 raznih računov oziroma postavk. Komitenti v Banki Koper, kljub prihajajoči globalni gospodarski krizi, varčujejo. Varčevanje je v lanskem lem realno poraslo za 4,5 %. Banka Koper ima 17-odstotni delež Zavarovalne družbe Adriatic in se je prijavila kot potencialni kupec 51-odstotnega deleža. Luka Koper lani uspešna V letu 2002 rekordni ladijski pretovor 9,43 milijona ton blaga, 13 milijard SIT skupnih prihodkov in 4,3 milijarde SIT čistega dobička. Predlagana dividenda 225 tolarjev. Nadzorni svet dmžbe Luka Koper d.d. je na svoji seji 26. februarja obravnaval letno poročilo za leto 2002. Poslovanje Luke Koper je bilo v lem 2002, glede na tržne pogoje, kar uspešno, čeprav, kot pišejo v sporočilu za javnost, niso bili doseženi vsi poslovni cilji. Rekordni ladijski pretovor 9,43 milijona ton blaga je bil za odstotek večji od doseženega v lem 2001. Tudi prihodki so bili večji za odstotek in znašajo 13 milijard SIT. Medtem so poslovni stroški presegli načrtovane okvire, kar je posledica visoke domače inflacije, ki seje odrazila tudi v višjih stroških energije in materiala. Po odbitku stroškov in davščin je dmžba tako ustvarila 4,3 milijarde SIT čistega dobička, kar je skoraj za 20 odstotkov več kot v lem 2001 in skoraj tretjino več od načrtovanega. Donosnost kapitala v letu 2002 je bila 7,95 odstotna oziroma 9 odstotkov višja kot v lem poprej. Za naložbe v nematerialna sredstva, opremo in objekte je Luka Koper v letu 2002 namenila 3,6 milijarde SIT. Večje naložbe so bile: izgradnja skladišč, nadstrešnic in infrastrukture na dmgem pomolu in izgradnja novega mostu čez Reko Rižano. Uspehi na okoljevarstvenem področju Na okoljevarstvenem področju so ponovno zabeleženi uspehi pri obvladvanju škodljivih vplivov na okolje. Pristojne institucije so redno izvajale monitoring emisij in imisij prahu, plinov odpadnih voda ter hmpa. Izmeijene vrednosti so bile nižje od zakonsko dovoljenih, zato je treba, kot kaže, vzroke onesnaženega zraka v Kopru in posledično bolezni pri ljudeh, iskati drugje? Varovanju okolja je bilo v lem 2002 namenjenih 259 milijonov SIT. Lastništvo zamenjalo 18% navadnih luških delnic V lem 2002 je lastništvo zamenjalo 18 odstotkov vseh navadnih luških delnic v borzni kotaciji. Povprečni enotni tečaj delnice je znašal 4.267,80 SIT, doseženi transakcijski tečaj je bil 4.940,00 SIT, najnižji pa 3.311,00 SIT. Luka Koper d.d. v lem 2002 ni imela lastnih delnic. Nadzorni svet je lemo poročilo potrdil in soglašal s predlogom uprave o razporeditvi bilančnega dobička v znesku 4,16 milijarde SIT. Skupščini predlagajo, da se 1,997 milijarde SIT nameni za dividende. V sporočilu za javnost ni podatka koliko nagrade lahko pričakuje uprava za svoje uspešno delo in koliko naj bi znašali odhodki za kritje izgube TICT v Trstu v lem 2002. V skladu s politiko rasti donosa naj bi imetnikom navadnih delnic pripadala dividenda v višini 225 SIT bruto na delnico oziroma 18 odstotkov več kot v lem 2001, imetnikom prednostnih delnic pa okrog 56 tolarjev. Končno odločitev o tem bodo sprejeli delničarji na skupščini predvidoma v mesecu juliju 2003, sporoča služba Luke Koper za odnose z javnostmi. Be pustovanje no Obali postale organizirane tradicionalno? Veliki postni ples v Tirano, obisk kurentov v Izoli, otroška postna rajanja na Titovem trgu v Kopru, v Avditoriju, na Tartinijevem trgu v Tirano ter na Lenki in lokalne postne prireditve se morda že deber znak ali vsaj pot de organiziranega pustnega festivala na Slovenski obali, ki bi lahke pritegnil več turistov, če bi se ga seveda lotili tudi gostinci. Prvi veliki pustni ples, ki ga je v Tartinijevem gledališču v Piranu priredila Italijanska samoupravna skupnost Piran v torek, 25. februarja 2003, v soorganizaciji Občine Piran in Avditorija Portorož, je bil ogleda vreden. Witz Orchestra je s plesno glasbo, kabarejem, petjem in igrami poskrbel za odlično vzdušje. Svojevrstno presenečenje sta bila tudi nastopa dveh povsem različnih skupin; Plesne šole Lidije Cerovac iz Kopra in plesno - akrobatske skupine - športni klub Flip iz Pirana pod vodstvom Stasje Mehora. Elegantni ples nastopajočih iz plesne šole ter poskočni Fipovci in Flipovke, kajpak v maskah, udeležba različnih mask, obvezni krofi, podelitev nagrad za najboljšo oziroma izvirno masko. Zanimivost se je tudi dogajala na gledališkem odru. Nastopila je pustna županja »tretjega mandata« in napovedala, kaj vse bo v Piranu še zgradila, postavila. Prišel je tudi arabski šejk (maska Istrabenza) z zidarstvom Mutič, ki bo prenovil stari Palače. Fulvia Zudič pa je najbolj srečnim maskam, ki so na vstopnicah imele izžrebane številke, razdelila nagrade zvestih sponzorjev. Prva naj maska Milica Maslo je prejela nagrado -brezplačno vožnjo s katamaranom Prince of Venice do Benetk in tudi nazaj. Videli smo tudi Beneškega princa, ki bi najlepšo masko kar posvojil in odpeljal daleč na odprto morje. In še eno veliko presenečenje; pustno rajanje sije prišel ogledat sam Tartini z nebeško varuhinjo! Prvi veliki pustni ples v Piranu je uspel. Pustno rajanje za najmlaj še je bilo 1. marca tudi v Avditoriju, kjer so nagradili najizvirnejše maske. Podobno pustno rajanje je bilo tudi na Titovem trgu v Kopru. Ob tej priložnosti je Mestna občina Koper na pobudo župana Borisa Popoviča mladim udeležencem, učencem koprskih osnovnih šol in vrtcev razdelila več sto krofov. t»o$t tudi mo Belem križu ih v timmjaMu Na belem križu so tudi letos, že tradicionalno, obsodili pusta za vse grehe v Piranu in ga na koncu sežgali. Enako so s pustom storili tudi v Liminjanu. Liminjančani so bili odpravljeni v pravo reševalno ekipo; rešilec, gasilci in mrtvaški pustni avto. Sirene so zavijale in naznanjale obsodbo. Za sedmino so si udeleženci pustnega rajanja na pustno sredo - in tudi že tudi prej na pustni torek -privoščili »fritajo«, saj so kar uspešno nabrali veliko domačih klobas, jajc, domačega vina in tudi kave. Veselu tudi v Izuli Za uvod v pustovanje v Izoli so prišli na obisk ptujski kurenti in veselo skakali pred občinsko hišo. Tam jih je pozdravila županja Breda Pečan. Pustnega karnevala v Izoli se je udeležilo blizu 700 otrok in staršev, ki so krenili v povorki po ulicah starega mesta, potem pa so se zabavali v šotoru na Lonki, kjer so naj lepše maske prejele nagrade. Organizatorja sta bila Turistično društvo Izola in Mediteran festival Izola. Pustno rajanje v Izoli so zaključili v torek, 4. marca s pustnim sprevodom in težko pričakovanim koncertom Game Over ter nastopom hip hop plesalcev skupine Titty Dance. V Gledališče Tartini je prišel sam Tartini Najlepša maska Milica Masle (leve) Nabrane domače klobase in jajca odlična pojedina za zaključek pustovanja Kurenti z okolice Ptuja se obiskali tudi Izole. Pred Občine jim je dobrodošlico zaželela županja Breda Pečan. KULTURA - ŠOLOSTVO Gimnazijski večeri v Kopra OBUJANJE SPOMINOV NA SOLSKE DNI Ksenija Benedetti, šefinja protokola Republike Slovenije ' Pretorski palači v Kopru običajno mesečno organizirajo gimnazijske večere z nekdanjimi dijaki koprske gimnazije. Tako je 21. februarja 2003 bil organiziran že drugi tak večer, tokratna gostja pa je bila zelo zanimiva in temperamentna (Levinja po horoskopu), Ksenija Benedetti, šefinja protokola Republike Slovenije. Prvi del pogovora z njo je vodila profesorica Jasna Čebron, nekdanja njena razredničarka, drugi del pa dr. Andrej Marušič, njen dolgoletni prijatelj, zaupnik in poročna priča. Med prvim in drugim delom pogovora je Kseniji zaigrala na violino maturantka iz koprske gimnazije Mojca Luin, Bachov adaggio iz sonate v G-molu. Za Ksenijo je dejala, da se ne spomni nič negativnega in daje njena generacija pravzaprav uspešna. V Pretorski palači je Ksenija Benedetti že tretja gostja iz te generacije. Pred njo so bili gostje: Astrid Prašnikar, Bojan Bugarič, Edi Pucer, Sašo Dravinec in jih bo verjetno še nekaj. Jasni Čebron je najbolj ostal v spominu maturantski izlet v Ohrid, ko so po enotedenskih ogledih mesta in znamenitosti kar naenkrat učenci začeli prepevati »Slovenija, od kod lepote tvoje«. Ksenija je na diaprojektorju prikazovala tudi nekaj fotografij iz šolskih dni in njenega dela. Drugi del pogovora j e vodil Dr. Andrej Marušič, kije dejal da seje na začetku čudno počutil, saj se je prvič znašel v vlogi povezovalca pogovora. Namreč Andrej in Ksenija se zelo dobro poznata z vseh plati življenja. Glede na to, daje Andrej Marušič psiholog in psihiater je začel pogovor seveda s te plati. Pričel je z lastnostmi, ki so po njegovem mnenju pri Kseniji najbolj pozitivne. Ko je igrala v različnih »bendih« sojo blazno spoštovali. Nato, ko sta jo leta 2000 Janez Janša in Andrej Bajuk povabila v Ljubljano je šla tja kljub temu, da so vsi vedeli, da bo ta vlada trajala samo pol leta. Ostane tam in je še danes tam. Pozitivna sem prišla v službo, ob 11.00 uri pa je že bil najpomembnejši cerimonjal, ki jih delamo v palači. To je predaja akreditivnega pisma predsedniku republike. Predsednik mora imeti temno obleko po protokolu, razen če ima narodno nošo. Vojaška četa stoji ob strani, jaz peljem veleposlanika v dvorano. Takrat sem tudi prvič srečala Milana Kučana. Mislim, da na začetku predsednik ni bil najbolj zadovoljen z mojo izbiro, ker je bil navezan na mojega predhodnika. Toda ta odnos seje po dveh mesecih spremenil, in zato je bil tudi on zato, da se me z novo vlado ne zamenja. Najtežje je bilo slediti predsedniku Poljske, ni ubogal, je hodil po svoje. Jaz sem ga po poti kar 10 krat izgubila. Zelo prijeten človek, vendar je težko delati z njim. Šef protokola gre vedno v avion po gosta in s tujim veleposlanikom mu izrečeta dobrodošlico in mu povesta, da je vse pripravljeno. Zato sem tudi jaz edini človek v Sloveniji, ki je šel na Airforce One. In še zato smo potrebovali 3 dni za razna dovoljenja«. Pripovedovala je tudi o potovanjih, ki jih je preživela s predsednikom Kučanom. »Ta zadnja enotedenska turneja Romunija-Moldovija-Estonija me je zelo izčrpala. Namreč taka potovanja izgledajo sicer zelo zanimiva (hodimo na večeije, izlete..), a ni vedno zlato, kar se sveti. Zvečer grem pozno spat, zjutraj vstanem že ob 6.00 uri. Ves čas gledam na vse korake in včasih ko pridem domov sploh ne vem kje sem bila. Eno izmed potovanj, kije bilo bolj umirjeno in pri katerem se je dalo tudi zabavati je bila Jordanija«. Po večjih projektih vedno prinese v službo torto za sodelavke (npr. obisk danske kraljice, obisk Bush-Putin, 16 predsednikov).. Pokazala nam je tudi poslovilne slike odhoda predsednika Kučana, kjer solz ni mogla zadržati in j e povedala, daje Kučan bil več kot predsednik. Na koncu seje še zahvalila staršem, da stajo vzgojila tako, da je sama s seboj zadovoljna in možu Sandra, ki ji stoji vedno ob strani ter Andreju Marušiču, kiji od osmega razreda naprej pomaga. Bilje tudi poročna priča in priča njenim življenjsko pomembnim dogodkom. Pogovor je Marušič zaključil s stavkom »OSTANI DEL NAŠE OBALE«. V imenu MO Koper ji je Čehovinova izročila spominček, ki ga poklonijo vsem gostom ter študijsko risbo, Koper Cankarjeva ulice gimnazije Koper, avtorja Andraža Ježa. Ksenijo so še presenetili, saj so ji v Pretorski palači zapeli še Hruški fantje iz Brkinov. V tem zbora poje tudi njen oče. Breda Krajnc lastnost je tudi ta, da je zelo aktivna ženska, polno zasedena v življenju, nima časa, ko je v "leni". Če se vrnemo v čas, konec 80-ih let je takrat napisala besedilo za glasbeno skupino, pri kateri je igrala, scenografijo, slikala in igrala. Sedaj vodi protokolarne zadeve, predsednika države, predsednika vlade, še vedno igra in celo najde čas za slikanje in želi tudi razstavo svojih slik. Andreja Marušiča je predvsem zanimalo, kako doseže to, da je visoko strokovna, profesionalna. »Sem takšna kakšna pač sem, sem neobremenjena in vsakega človeka gledam iz te človeške plati, politično neobremenjena, ne glede v kateri stranki sem. In mislim, da so vse to začutili«, je odgovorila. Ali je kakšna stvar na katero nisi ponosna v svojem življenju? »Kakšna bi se našla, ampak ne bi želela razpravljati o tem. Več ali manj gledam na stvari, ki sem jih naredila s ponosom«. V SDS sem se vpisala zaradi takratnih lokalnih zgodb Vprašanje, ki so ga nekoč postavili njeni mami. Kako to, da je tako v redu punca pri tistem Janši...«Tu pa tam dobivam tudi taka vprašanja. Zakaj sem jaz v stranki je zelo dolga zgodba, izhaja pa iz lokalnih strankarskih zgodbic iz Pirana. V Avditoriju Portorož (Fanči Kuhar, ki je danes tu lahko potrdi) so nam nagajali z občinske strani. Bili smo precej omejeni. Takrat sem iskala poti, da nam bi morda kdo pomagal. In možnost je obstajala, da nam pomaga ta stranka in tako sva se dva iz Avditorija leta 1995 vpisala v to stranko. V tej stranki sem nato tudi ostala«. Nameravala je postati tudi direktorica Avditorija Portorož »Res je. Tudi Kuharjeva me je blagoslovila in vse je teklo v to smer. In tudi v šolo sem šla zaradi tega, da bi nekoč prevzela to nalogo - in to se ni zgodilo zaradi različnih razlogov. Bilo je zelo hudo, kajti v življenju ni vedno tako, kot si mislimo. To mi je bila huda življenjska šola, ko sem ugotovila, da ni vse odvisno od stroke. Po dragi strani pa je morda bilo bolje tako, ker sem šla drugam v službo - v Metropol in spoznala vodstvo SDS. Spet spremembe. Imela sem tri dni časa, da se odločim za odhod iz Metropola. Protokol, ki se mi je ponujal, je namreč bila služba za šest mesecev! Odločila sem se in šla kajti take priložnosti se ne sme zamuditi«. Spomin na prvi dan službe, ko je postala šefinja protokola in nekaj o njenem delu »Predsednik Kučan je sprejel novega madžarskega veleposlanika. Ob 8.00 uri Na fotografiji Primorskega utripa: S Ksenijo Benedetti se pogovarja dr. Andrej Marušič, njen dolgoletni prijatelj, zaupnik in poročna priča. Ksenija Benedetti je obiskovala osnovno solo v Semedeli, kjer j e bila ravnateljica njena mama Marija Mahne. Na vprašanje Jasne Čebron ali je zaradi tega imela v soli kakšne privilegije je dejala, da ravno nasprotno. Šolanje je nadaljevala na koprski gimnaziji - splošna smer (od leta 1980 do 1984). Z njeno generacijo je bila tudi zadnjič matura. Ksenija je hodila tudi v glasbeno šolo, študirala je, pisala Za razne časopise, sodelovala v glasbeni skupini. Na Gimnaziji je začelo po letu 965 izhajati literarno glasilo Maestral. Nato so se našli Ksenija Mahne, Aleš obravc in Karmen Potokar, ki jim ,a Maestral ni bil dovolj in so izdali Cjsto samostojno glasilo ramontana. »Hoteli smo biti drugačen veter od Maestrala«, je eJala Ksenija in se nasmejala. Takrat so vsi trije veliko pisali. Odločili so ®.e’ da sami zberejo denar, izberejo iskarno, naslovnico. Pomagal jim je , ornos z reklamami. Ksenija občasno Se kaj napiše. Potem je ubrala Popolnoma drugačno pot. Skratka, ,ot mladenka je bila hiperaktivna in se danes je tako. ^tudij je nadaljevala na Filozofski akulteti v Ljubljani, kjer je leta 1990 tplomirana iz muzikologije. Po končanem študiju je leta 1997 Pridobila diplomo MBA (Master of usiness administration), leta 1999 pa se diplomo LSPR (London School of Public relation). Med leti 1991 in 1998 je bila zaposlena y Avditoriju Portorož, kjer je kot vodja ukume dejavnosti pripravljala program Prireditev in skrbela za stike z javnostjo. eta ^998 je postala vodja protokola Pn Metropol Group d.d., kjer je prav ako skrbela za stike z javnostjo in za Promocijo podjetja, poleg tega pa je izdajala tudi interni časopis Metropol ews. Danes na protokolu opravlja Protokolarne zadeve za predsednika RS, za Predsednika Državnega zbora RS, za Predsednika Vlade RS, predsednika ržavnega sveta RS, predsednika Ustavnega sodišča RS, za varuha p 0Vekovih pravic, predsednika acunskega sodišča RS in za ministra za zunanje zadeve ob uradnih obiskih, rotokol opravlja organizacijsko-ehnično delo ter zagotavlja prevajalske storitve ob obiskih osebnosti oziroma elegacij tujih držav in ob obiskih osebnosti RS v tujini. Kaj je Ksenija Benedetti pogrešala iz gimnazijskih let in kaj ji je ostalo najbolj v spominu Pripovedovala je zgodbice, ki so ji najbolj ostale v spominu iz gimnazijskih let. Eden od teh je izlet v Beograd iz prvega letnika, ko so nastopali za Tita. Bili so malce razočarani, ker so več pričakovali od tega izleta (da bodo videli Beograd, da se bodo dražili s tamkajšnjo mladino). Na gimnaziji pa je pogrešala to, kar misli, da še danes nekateri dijaki pogrešajo in to so predmeti iz umetnosti. Spominja se tudi gimnazijskih plesov. Kaj je o Kseniji Benedetti povedala njena nekdanja razredničarka Jasna Čebron Marjan Tomšič Grenko morje Izšel je roman Grenko morje, prvovrstni literarni spomenik slovenskim Aleksandrinkam V založbi Kmečki glas j e izšla knjiga -roman Grenko morje avtorja Marjana Tomšiča, ki so ga prvič predstavili v petek, 7. februarja v kulturnem domu v Prvačini pri Novi Gorici. Avtor pisatelj Marjan Tomšič knjigo posveča vsem Aleksandrinkam - ženskam s Primorskega in Krasa, ki so dobro stoletje s herojskim pogumom in požrtvovalnostjo hodile v Egipt dojit tuje otroke bogatašev ter prestajale nepojmljivo hude trauvme, se potem vračale domov, pa spet odhajale v daljno črno Afriko... Marjan Tomšič roman posveča tudi njihovim možem in otrokom, ki so z bolečino in hrepenenjem čakali svoje žene in matere na sklanih obalah krutega časa. Roman Grenko morje bodo predstavili tudi na Slovenski obali. Aktivno društvo FAROS Društvo Univerza za tretje življensko obdobje Faros Piran deluje že tretje leto. Odkar so v Luciji dobili večje prostore so še bolj aktivni. Za svoje člane prirejajo tečaje in krožke, predavanja in načrtujejo tudi zanimive izlete. V internem glasilu Faros pridno pišejo Sonja Požar (urednica glasila), Fanči Kuhar, Gustav Guzej, Magda Kezunovič Mira Zorec, Danica Dobrotinšek, Darinka Šušteršič Milena Vesel Marica Strel in dragi, ki svoje članice in člane hkrati tudi redno obveščajo o zanimivostih in programu dela. Fanči Kuhar je objavila v glasilu umik aktivnosti s predlogom programa izletov v mesecu marcu. Tako naj bi si 11. marca ogledali mesto Piran, 18. marca Ptuj, 1. aprila nameravajo obiskati Rezijo, 15. aprila j e predviden ogled mesta Koper, za 6. maj pa načrtujejo izlet na Brione. Darinka Šušteršič je pod naslovom Za lepši in varnejši dan napisala članek o prednostih Dnevnega centra za starejše občane v prostorih ZD v Piranu, ki deluje v okvira Centra za socialno delo Piran, kjer nudijo dnevno oskrbo bolnim in osamljenim krajankam in krajanom. V teh prostorih se srečujeta piranski skupini za samopomoč Mak in Vrtnica, prostovoljke Rdečega križa pa bodo starejšim krajankam in krajanom merile krvni tlak in sladkor. Dan odprtih vrat je bil 10. februarja 2003 in tega dne je Center začel sprejemati prve varovance. Upokojeni novinar Dela in član društva Gustav Guzej je pod naslovom Vsebinsko bogatejše življenje v glasilu, ob tretjem letu delovanja društva, objavil mnenja osmih članov društva o tem, ali sta članska aktivnost v Farosu kaj prispevala h kakovosti vsakdanjega življenskega ritma in kaj bi kazalo spremeniti ali dopolniti, da bi dosegli še boljše sadove. Podelili diplome 4. generaciji diplomantov Visoke šole za podjetništvo V petek 14. februarja, na Valentinovo - dan zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi, so v gledališču Tartini v Piranu svečano podelili diplome 50. novim diplomantom 4. generacije Visoke šole za podjetništvo - GEA College. Podelili so tudi priznanje za najboljšega profesorja, rednega in izrednega študenta in za najboljše diplomsko delo. Diplomante so pozdravili član upravnega odbora Visoke šole za podjetništvo dr. Matej Penca, podžupan Občine Piran Drago Žerjal in dekan Visoke šole za Podjetništvo dr. Bojan Grošelj. Podelitve se je udeležila tudi ministrica za strukturno politiko in regionalni razvoj, Zdenka Kovač. Za predah med podelitvijo pa sta poskrbela sopranistka Urška Žižek in pianist Igor Sene. tV* Ir, $41 * * i ' * i * V Novim zmagam naproti Na fotografiji: 50. novih diplomantov 4. generacije Visoke šote za podjetništvo Piran. Član upravnega odbora Visoke šole za podjetništvo, dr. Matej Penca se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k ustanovitvi prve zasebne šole v Sloveniji. »Še posebno zahvalo zasluži Obrtna zbornica Slovenije, kije bila edina institucija v tej državi, kije že takrat spoznala, da razvoja Slovenije brez privatnega šolstva in večje izobrazbe Slovencev ne bo mogoče doseči. Številke, ki so se obrnile na tej šoli dokazujejo, da je ta projekt uspel in to so 1500 vpisanih študentov v sedmih generacijah, več kot 500 vpisanih v letošnjem letu in 160 diplomantov, ki so že končali šolanje na tej šoli«. Šola deluje v občini Piran že sedmo leto. Priznanja študentom je podelila prodekanica za študijske in študentske zadeve dr. Marjana Merkač-Skok. Priznanje za najboljšega rednega študenta j e prejel Pirančan Črtomir Banko, redni študent 2. letnika, kije povedal, daje vedno govoril kako je dobro delo vedno nagrajeno - in s priznanjem svojo tezo tudi potrdil. Priznanje za najboljšega izrednega študenta je prejel Marko Podgornik, prav tako študent 2. letnika na lokaciji šole v Slovenskih Konjic. Najboljše diplomsko delo pa je izdelal Miran Vršeč in si s tem prislužil tudi priznanje. Miran Vršeč je pod mentorstvom dr. Aleše Svetic diplomiral s temo »Prenova poslovnih funkcij podjetja Alfa«. Zagotovo drži trditev, da ne bi bilo študentov, še zlasti ne tako uspešnih, če ne bi bilo profesorjev. Na Visoki šoli za Podjetništvo so menda vsi profesorji dobri, a le eden je po mnenju študentov najboljši in sicer doc.dr. Dejan Jelovac, ki predava študentom tretjega letnika podjetniško kulturo in etiko ter razvoj in spreminjanje organizacije. Priznanje mu je podelil podpredsednik senata Visoke šole za podjetništvo dr.Jordan Berginc. Po oceni anket študentov si je prislužil ta naziv predvsem zato, ker je resnično strokovnjak, ki obvlada svoje področje. Študente j e uspel navdušiti nad podjetniškimi temami o katerih doslej niso niti razmišljali. Je odličen predavatelj. Najbolj pa so cenili študentje predavateljevo spodbujanje k razmišljanju o problemih, njegov korekten odnos do študentov in zagotavljanje možnosti za razpravo. Nagrajenec se je zahvalil za priznanje in nam povedal rek oziroma vodilo slavnega Seneka: »Ko učimo druge, se tudi sami učimo«. Zato jemljem nagrado kot skupni dosežek, ker brez naših podjetnih študentov, ki si želijo znanje, ne bi bilo niti na moji strani motivacije in zagnanosti, da dam vse od sebe, da bi bil rezultat najboljši. _________________________________________________________________BK Flip najboljši slovenski klub v splošni gimnastiki za leto 2002 Te dni je v Ljubljani podeljevala priznanja najboljšim športnikom za leto 2002 tudi Gimnastična zveza Slovenije. Med najuspešnejše klube v splošni gimnastiki sta se uvrstila kar dva primorska kluba in sicer Športni klub-plesno akrobatska skupina Flip Piran in Partizan Renče. najpomembnejši: ekipne zmage na državnih prvenstvih v gimnastiki, akrobatiki in skokih z male prožne ponjave, organizacije tekmovanj, sodelovanja na gimnastičnih festivalih in tekmovanjih v tujini. V organizaciji tekmovanj je Flip največ točk dobil prav z zmagami na državnih tekmovanjih v vseh kategorijah od naj mlajših do mladink in z zmago na mednarodnem Euroteam tekmovanju. Partizan Renče pa se odlikuje z organizacijo tekmovanj, prav tako pa je uspešen tudi na državnih tekmah. Za najuspešnejšo športnico lanske sezone pa je bila na tem področju proglašena Flipica Urška Jakin, dijakinja piranske gimnazije in izjemna športnica, kijev lanskem letu zmagala prav na vseh tekmah v gimnastiki, akrobatiki in skokih z male prožne ponjave in sodelovala tudi v skupini, kije zmagala na Euroteam tekmovanju. Poleg tega pa je osvojila tudi pokal Slovenije v skokih z MPP. Na drugem mestu pa je bila njena kolegica iz Partizana Renče, Neli Sulič. Na fotografiji: Urška Jakin, najboljša športnica v splošni gimnastiki za leto 2002 in njen trener Mitja Mehora, ki je prevzel priznanje za najboljši klub. V letošnjem letu so bili prvič postavljeni točni kriteriji za izbor najboljšega kluba in najboljšega športnika. Med kriteriji so ¥ -v. r Prof. dr. Bojan Grošelj, dekan in v.d.direktorja Visoke šole za podjetništvo: »Diplomanti so za šolo končni produkt in ponos. V klasični proizvodnji se velikokrat meri uspešnost s kakovostjo končnega izdelka. Pri naši dejavnosti je to malo težje. Kako meriti kvaliteto izobraženega človeka? Ta se lahko pokaže čez deset, dvajset let ali še kasneje. Upam, da smo vas naučili osnov podjetništva, vsaj tega, da ne boste "gojili zelja na asfaltu". Prepričan sem, da boste tudi vi, vsak po svoje postali uspešni, če je to tudi naša zasluga, bomo veseli«. Po mnenju študentov najboljši profesor na šoli, doc.dr. Dejan Jelovac. Priznanje mu je podelil podpredsednik senata Visoke šole za Podjetništvo, dr.Jordan Berginc. Priznanje Pirančanu Črtomiru Banku, najboljšemu rednemu študentu 2. letnika. Podelila mu ga je prodekanica za študijske in študentske zadeve dr. Marjana Merkač-Skok. Ribiško društvo Oradela Piran V Piranu so podeliti priznanja za leto 2002 in sprejeli koledar tekmovanj v trnkarjenju Člani ribiškega društva Oradela Piran, ki letos beleži 10. obletnico delovanja, na svojem letnem občnem zboru v petek, 21.2.2003 v prostorih Kavarne Galerija Tartini v Piranu niso mogli mimo razprave o tako imenovanih dovolilnicah za športni ribolov, za katerimi se kajpak skrivajo tudi novi višji izdatki. Predsednik UO Branko Černač je poročal o delu društva v preteklem letu, sprejeli so poročilo nadzornega odbora, blagajnika in disciplinske komisije ter tudi predlog programa društva in finančni načrt za leto 2003, ki znaša nekaj čez 2 milijona SIT. Izvolili so delegate za skupščino zveze ter podelili medalje uspešnim v letu 2002. Člane društva Oradela je pozdravil tudi podžupan Občine Piran Drago Žerjal. Ribiško društvo Oradela Piran je pripravilo tudi pester program tekmovanj v tmkaijenju v letu 2003. Člansko tekmovanje - lov z obale bo 12. aprila., lov z roko 15. maja., mednarodno tekmovanje za pokal Oradela bo v nedeljo 9. novembra 2003. Klubsko prvenstvo (kadeti in mladinci) bo 12. aprila, občinsko odprto prvenstvo 10. maja, državno prvenstvo (izbirno za reprezentanco, ki bo določeno s strani kapetana) bo 4. oktobra 2003. Na programu so tudi različna državna prvenstva. Medalje za leto 2002 so prejeli naslednji tekmovalci: Lov z obale - kadeti 1. Teja Tomšič 2. Luka Druscovich 3. Mattia Poletti Lov z obale - starejši tekmovalci 1. Branko Čemac 2. Milorad Škrokov 3. Marijan Javoršek Lov z roko iz zasidranega čolna 1. Bojan Loboda 2. Milorad Škrokov 3. Branko Čemac ibaM Lov s palico iz zasidranega čolna 1. Denis Loboda 2. Slavko Šerbek 3. Janko Rozman Za vinsko kraljico Slovenije Vinski kraljici Slovenije, Simoni Štraus, bo Avtohiša D rev iz Petrovč 8. marca izročila v uporabo avomobil SEAT CORDOBA. Vozilo bo vinska kraljica uporabljala na svojih številnih poteh, na katerih bo dvigovala vinsko kulturo in promovirala Slovenijo kot turistično in vinorodno deželo. Letošnji dan žena bo še posebej lepo praznovala tudi vinska kraljica Slovenije, Simona Štraus. V soboto, 8. marca, bo namreč prevzela v uporabo avomobil SEAT CORDOBA. Ključe in seveda tudi vozilo ji bo v Planetu Tuš v Celju izročil predstavnik SEAT-a in Avtohiše Drev iz Petrovč, eden večjih pokroviteljev projekta Vinska kraljica Slovenije za leto 2003. Za zavarovanje plemenite potnice in vozila bo poskrbel še en sponzor, Zavarovalnica Triglav - Območna enota Celje. Vinska kraljica Slovenije bo to odlično vozilo v letu 2003 s pridom uporabljala na poteh, na katerih bo izpolnjevala poslanstvo promocije slovenskih vin, vinogradništva, slovenske vinorodne dežele kot zanimive turistične destinacije ter dvigovanja kulture pitja vina. KRONIKA DNEVA IN NOČI »KRIČAL SEM, PUSTITE MI ROKO«! Marko Alessio iz Lucije bo še kar nekaj časa pomnil strokovni prijem policije. Z zlomljeno roko počiva doma in razmišlja o tožbi. Od intervencije policijskih specialcev v noči od 12. na 13. januar 2003 v gostinskem obratu Pergola v Portorožu, ko so na klic Posredovali zaradi nasilnega obnašanja gosta Marka Alessia sta minila že skoraj dva meseca. Marko Alessio naj bi bil po navedbah policije tisto noč v lokalu močno vinjen. Okrog dveh zjutraj je razbijal kozarce, vihtel barski stol in hotel obračunavati z ostalimi gosti. Ob prihodu policistov ni upošteval ukazov ampak je kričal proti njim in udaril policista po roki. Huda napaka. Takrat so policisti (menda jih je bilo kar šest) uporabili fizično silo - strokovni prijem, pri tem pa seje Marko upiral tako, da sta s policistom padla na tla. Policisti so ga vklenili in odpeljali na pridržanje na Policijsko postajo Piran, kjer je kasneje tožil za bolečinami v rami. Policisti so poklicali dežurnega zdravnika, ki je takoj izdal napotnico za pregled v bolnišnico Izola, kjer so ugotovili, da ima dvakratni zlom nadlahtnice in je bil zadržan na zdravljenju. Zoper njega je policija podala predlog sodniku za prekrške in kazensko ovadbo za kazniva dejanja nasilništva. To ni bilo prvo srečanje Marka s policisti (ki ga sicer že dobro poznajo) a vedno se je na srečo končalo s povabilom na PP in dialogom ali kakšnim pogojnim zaradi kršitve javnega reda in mim. Tokrat pa je šlo le nekoliko predaleč in zadeva naj bi dobila epilog na sodišču, saj je očitno tudi policistom prekipelo pa tudi Marko grozi z iskanjem pravice na sodišču. Pri tem pa se ne ve kdaj in kako so policisti Marku zlomili roko. Trdi, da so mu roke vklenili na hrbtu in ga tako dvigali v zrak zaradi česar naj bi prišlo do spiralnega zloma. Ali je res, da naj bi mu zlomili roko šele potem ko je bil že vklenjen, ali je prišlo do nesrečnega slučaja, bodo ugotovili eksperti. »Za njih sem nevarna osebnost, zato so mi zlomili roko. Najel sem najboljšega odvetnika (dr. Čeferina?) in zahteval bom visoko odškodnino za prestane bolečine. Sedaj niti ne vem ali bom zaradi spiralnega zloma desne roke ostal invalid. Ko vidim policijo se začnem tresti. Priznam, da sem bil malce vinjen, priznam, da sem razbil tri kozarce, vendar, ali so mi zaradi tega policisti morali zlomiti roko?«, se sprašuje 35-letni Marko. NEVARNOST požarov v NARAVI Mesec marec je čas, ko kmetje na poljih se Posebej ob obali opravljajo številna opravila. Med zelo priljubljenimi opravili je tudi kurjenje trave, brežin in raznih odpadkov. Zaradi takih in Podobnih ravnanj posameznikov je do v naravnem okolju že nekaj Požarov. Ponovno je potrebno opozoriti, da je Uprava RS za zaščito m reševanje od 21.2.2003 razglasila velrko požarno ogroženost v naravnem okolju) zato je kurjenje prepovedano. .Men Uredbe o varstvu pred Požarom v naravnem okolju predpisuj e or 10.000 SIT kazni za tistega, ki kuri v času prepovedi. ^AGR®ZIL nar s kosilnico 2.marca 2003 so koprski policisti ovadili 43 letnega Koprčana, kije seje w okolici Kopra sprl s 64 letnim Ankarančanom. Ob tem je imel na hrbtu Motorno kosilnico, s katero je pri Prepiru zagrozil, da ga bo porezal in je s Prižgano kosilnico dvakrat zamahnil Proti njemu. MAŠKARI - TUDI UGODEN ČAS ZA TATVINE IN LUMPARIJE Piranski policisti so 5. marca 2003 ovadili mlajše dekle, ki jo sumijo storitve kaznivega dejanja tatvine. 1 as*ednji dan je oblečena v masko skupaj z vrstnicama vstopila v eno izmed stanovanj v Piranu. Lastnica stanovanja je maškare spustila v stanovanje, nakar je ena izmed njih Prosila, če sme na stranišče. To ji je nič hudega sluteča lastnica dovolila. V stranišču je maškara našla zlato verižico in kozmetiko in vse skupaj ukradla. To je seveda oškodovana še istega dne opazila in prijavila policiji. se pognal v beg. Policijska patrulja je čez pol ure prijela najprej enega, zatem pa še drugega osumljenca, katera utemeljeno sumimo, da sta v združbi izvedla roparsko tatvino. 3. marca 2003, ob 09.15 je poklical PU Koper možakar iz okolice Kopra in naznanil, da je na njegovem dvorišču nekaj več kot 15 maškar z traktorjem. Metali so petarde eden od maskiranih pa ga je brcnil v zadnjico. Odpravili so se v smeri Škofij. Policijska patrulja je povorko domačinov izsledila, vendar nadaljevanja kršitev JRM ni zaznala. Očitno je prišla v konflikt le z prijaviteljem. NOČNO ŽIVLJENJE Med 01.30 in 02.00 uro dne 2/3-2003 je neznani storilec izkoristil nepazljivost 22-letnega Koprčana, ki seje zabaval v enem izmed lokalov v kompleksu koprskega Zelenega parka in mu ukradel denarnico z odloženega suknjiča. Oškodovani je imel v denarnici poleg osebne izkaznice, vozniškega in prometnega dovoljenja zgolj nekaj drobiža. 3. marca 2003, ob 05.20 je pred lokal EURO PUB v Kopru poklical Koprčan, da je v svojem odprtem avtomobilu zasačil možakarja v beli »tuti«, ki je zbežal, iz avtomobila pa je zmanjkal mobilni telefon. Policisti so ugotovili daje v avtomobilu bil 25 letni J.R. iz Kopra, kateri pa mobilca pri sebi ni imel. R®PARVK®PRU Dne 3.3.2003 ob 5.37 je pri poslopju Banke Koper, v mestu Koper prišlo do roparske tatvine. Koprčanki je NN iz rok iztrgal manjšo ročno torbico in GROZIL Z OROŽJEM Piranski policisti so 27. februarja 2003 zvečer dobili obvestilo o 30 letnem Pirančanu, solastniku lokala, ki je na parkirišču v Portorožu grozil z avtomatskim orožjem trem osebam. Policisti so ugotovili, da je bil povod k temu verbalni spor in nasilno vedenje dveh Pirančanov in enega Portorožana, ki so letos v njegovem lokalu večkrat žalili in grdo ravnali z njim in z ostalimi delavci lokala. Pirančan je vzel pravico v svoje roke in trojici zagrozil z orožjem. Moškega smo kasneje prijeli in pridržali. Naslednji dan pa so našli še vojaško orožje, katerega sploh ne bi smel imeti v posesti ter zoper njega podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo. PREŽA MU JE RAZTRGALA N®G® 21. februarja 2002, popoldne se je v Seči zgodila nesreča med opravljanjem dela na polju. 71 letni domačin se je med rahljanjem zemlje z motokultivatorjem hudo telesno poškodoval, »ffeza« mu je raztrgala nogo in povzročila najmanj dva zloma. Vsem priporočamo, da se zahtevnejših del s kmetijskimi stroji lotite fizično pripravljeni in v popolni prisebnosti, kar je predpogoj, da boste varno in uspešno opravili delo. GROZIL S SEKIR® 20.februarja 2003 je sredi dneva je 68 letni S.B. iz Kopra, na dvorišču stanovanjske hiše v Kopru, s sekiro v roki zagrozil 72 letni sosedi, da jo bo ubil in zaklal. Sledi kazenska ovadba. Nevarno križišče zahtevalo življenje V soboto 1. marca ob 9.45 se je na križišču v Luciji (pri Rosi baru) spet zgodila prometna nesreča. Zaradi prehudih telesnih poškodb je umrla 72-letna Tržačanka. Povzročiteljica prometne nesreče iz Ljubljane in voznik italijanskega osebnega avtomobila pa sta bila lažje poškodovana. fig Nezgodo je zaradi izsiljevanja prednosti v križišču glavne ceste in ceste Obala povzročila 22-letna voznica OA iz Ljubljane, ki je vozila iz smeri Seče proti Luciji. V križišču pri zavijanju v lev je presekala pot osebnemu avtomobilu italijanske registracije, kije prihajal iz nasprotne smeri, iz Valete proti Seči in je v križišču vozil naravnost. Med vozili je prišlo do čelnega trčenja v katerem je 72-letna Tržačanka, ki je bila sopotnica v italijanskem avtomobilu, dobila tako hude telesne poškodbe, da je med prevozom v izolsko bolnišnico umrla. Povzročitelj ica prometne nesreče in voznik italij anskega osebnega vozila sta bila lažje poškodovana. Na vozilih je nastala materialna škoda 600.000 SIT. Na kraj nesreče so prihiteli policija, dva rešilca in dve gasilski vozili. Bližnji krajani so nemo opazovali nesrečni dogodek in tudi komentirali, da bi bilo treba na tem križišču postaviti semafor, saj ni prvič, ko seje tu zgodila prometna nesreča s tragičnimi posledicami. Semafor bo zagotovo postavljen šele takrat, ko bo odprta za promet tako imenovana tovorna cesta za obrtno cono v Luciji. Po predvidevanjih že letos. FOTO: Primorski utrip Odkrili tatove pršutov Sežanski policisti so na novinarski konferenci v Sežani (6. 3.) predstavili obsežno raziskavo primera in prijetja osumljencev tatvin skoraj dveh ton suhih pršutov iz Pršutame v Šepuljah. Kraja se je dogajala lani oktobra in novembra. Zadnji poskus kraje 5. decembra pa se tatovom ni posrečil, saj jih je opazil varnostnik. Sežanski policisti so s pomočjo kolegov iz Nove Gorice in Ljubljane po dvomesečni temeljiti raziskavi ovadili šesterico vlomilcev in tatov iz novogoriškega območja in sicer za krajo skoraj dveh ton pršuta ter ljubljansko trojico, ki naj bi odlične ukradene kraške mesne specialitete prav poceni na čmo prodajala. Šest Goričanov so ovadili za kaznivo dejanje velike tatvine, proti trem Ljubljančanom pa so napisali ovadbe za kazniva dejanja prikrivanja. __________________________ Izola ©STALA BREZ NAHRBTNIKA Brez svojega nahrbtnika je ostala 23-letna Pirančanka, ki se je nahajala v šotoru na Lonki v Izoli. V nahrbtniku je imela denarnico, bančno kartico, osebne dokumente, prenosni telefon in ključe, vse to pa je pustila brez nadzora. Oškodovana je za 40.000 SIT. Portorož NEZNANE® IZ H®TELSKE REGEPGIJE UKRADEL S RAČUNALNIKE Ponoči 3. marca je v enega izmed nevarovanih portoroških hotelov vstopil nepridiprav in iz recepcije ukradel 3 osebne računalnike z monitorji, telefaks in radiokasetofon. Hotel je oškodoval za 1,4 milijona SIT. DeSUS o temeljnih dilemah zdravstvene politike Nova konkurenčna trgovina v Trstu Svet Demokratične stranke upokojencev Slovenije je na svojo sejo 18. februarja 2003 v Ljubljani povabil tudi ministra za zdravje prof. dr. Dušana Kebra in se z njim pogovarjal o predvideni reformi sedaj nezadostno financiranega zdravstvenega sistema. državljan neomejen dostop do zdravstva, ali bi ta moral biti vsaj deloma pogojen z njegovo sposobnostjo nakupa zdravstvenih storitev? Intenzivna razmišljanja o tem, ali naj ima trg svojo vlogo tudi v zdravstvu? Mi sprejemamo tržno ekonomijo, njene pluse, tekmovalnost, hitrejše napredovanje..., toda tudi slabše stvari, na primer socialno razslojevanje. Pripravljeni smo sprejeti, da se nekdo vozi s kolesom nekdo pa v mercedesu, nekdo je na dopustu doma, nekdo drug pa na Havajih. Ni pa mogoče sprejet, da bi zdravje posameznika bilo za nekoga »bicikel«, za nekoga pa mercedes! Torej, ali naj tisti v mercedesu plača več prispevkov za zdravstvo? Odgovor je kljub temo morda nekoliko čuden: V zdravstvu mora biti solidarnost. Država je dolžna omogočiti vsem državljanom osnovne pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Trg v zdravstvu torej ni rešitev, kajti pojavili bi se pretirana ponudba, neučinkovit sitem in povečevanje razlik, je poudaril Dušan Keber. Deformacije na področju zbiranja sredstev in plačevanja storitev ter skromna zdravstvena blagajna? Minister Dušan Keber na svetu DeSUS govoril tudi o manj znanih stvareh, o deformacijah na področju »zdravstvenih« financ, o zbiranju in alokaciji sredstev za potrebe zdravstva. To sodi pod reformo. Pomenilo bi spremembo osrednje zdravstvene zakonodaje in podzakonskih aktov ter tudi, kar je bistveno, sunkovito poseganje v obnašanja izvajalcev. Alije tudi res, da zdravniki dajo pacientom veliko zdravil kar tako, ker jim je pač treba nekaj dati? Kar se tiče financiranja zdravstva se je naša država v začetku devetdesetih let delno umaknila s področja solidarnosti. Želela je zmanjšati prispevno stopnjo in hkrati dala spodbudo za uvedbo prostovoljnega zavarovanja. Do tu ni bilo nič narobe. Tako je tudi v nekaterih drugih državah. Zlasti prostovoljno zavarovanje omogoča vsaj nekaterim državljanom možnost, da se dodatno zavarujejo. Vprašanje pa je kaj smo v Sloveniji vtaknili pod vsebino prostovoljnega zavarovanja? Namreč obvezno zavarovanje zahteva doplačila skorajda pri vseh pravicah. Za bolnišnico je treba plačati oskrbo 15% dnevne cene, za zdravila do 50%, bil pa je tudi seznam izjem (otroci, nekatere nosečnosti). Pritisk na dodatno zavarovanje je bil ogromen. Zavarovalo se je skoraj 1,4 milijona državljanov. To som dolgo časa razglašali kot velik uspeh. Nekakšno samozavedanje državljanov, da prispevajo iz svojega žepa, da dodatno plačujejo za zavarovanje, svet pa nas je začel opozarjati, da smo uvedli kreditni sistem. Vsi državljani namreč plačujejo skoraj enako, ne glede na višino plače oziroma njihovega standarda. Podpora ustanovitvi medicinske fakultete v Mariboru Ministru Kebru se je v imenu stranke DeSUS zahvalil njen predsednik Anton Rous in ga pozval naj njegovo ministrstvo podpre ustanovitev nove medicinske fakultete v Mariboru. Omenil je podatek, da na primer v Avstriji pride na 1000 prebivalcev 5 zdravnikov, v Sloveniji pa le 1,9 ter, da v Sloveniji dela okoli 1000 zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz južnih republik nekdanje skupne domovine. DeSUS pričakuje tudi več smelosti kar zadeva oprostitve plačil predvsem tistim, ki imajo nižje pokojnine in s tem tudi nižji osebni standard. Omenil je tudi problematiko prepočasnega lastninjenja zdravstvenih kapacitet, zlasti onih, ki sojih ljudje gradili s samoprispevki. NAROČILNICA NAROČAM , Ime in priimek _ I Točen naslov ___ l Poštna številka_ Letna naročnina za naročnike (12 številk) I 1.800 SIT | Datum________________ Podpis ____________________ , Izpolnjeno naročilnico pošljite na: j^INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož primorski ufr*p Minister Dušan Keber, predsednik DeSUS Anton Rous in predsednik sveta DeSUS Anton Skok na seji sveta DESUS. FOTO: Pavel Godnič Demokratična stranka upokojencev Slovenije spremlja najbolj vitalne dele in probleme, ki zadevajo strankino članstvo, še zlasti glede pokojnin, socialnega in zdravstvenega varstva. Slednje naj bi že v kratkem doživelo nekatere spremembe. Svet DeSUS je na sestanku 18. februarja v Ljubljani obravnaval uspehe na lanskih volitvah, finančne rezultate in stroške volilne kampanje v letu 2002, sprejel načrte za leto 2003 in obravnaval program aktivnosti v zvezi z izvedbo referenduma o vključitvi Slovenije v EU in NATO. Za kadrovska vprašanja jim je zmanjkalo časa. Sejo je vodil predsednik sveta Anton Skok. Na sestanek so povabili tudi ministra za zdravje Dušana Kebra, kije članom sveta predstavil temeljne dileme zdravstvene politike in poudaril potrebo po višji prispevni stopnji oziroma deležu za zdravstvo, s sedanjih 8,9 na 9,5 odstotka. V zdravstvu primanjkuje denarja, zdravila so vse dražja. Pozitivni premiki pa so zabeleženi pri investicijah (okrog 2 milijardi SIT) ter pri solidarnosti številnih donatorjev, ki pomagajo bolnišnicam pri nakupih medicinske opreme. Nismo še pripravljeni za reformo »Nismo še najbolje pripravljeni na nujno zdravstveno reformo«, je dejal Dušan Keber in se na seji sveta DeSUS vprašal kaj so temelje dileme zdravstvene politike. Meni, da je treba najprej samokritično priznati tudi slabosti in povedati državljanom, da vsi odgovori za boljše zdravje ne tičijo le v zdravstvenem sistemu, ki ga pojmujemo kot skupek vseh aktivnosti zdravstvenih ustanov, dejavnosti, ki neposredno podpirajo zdravje. Vprašal seje kaj lahko posameznik naredi za svoje zdravje? Pri tem je navedel številne dejavnike, ki tako ali drugače vplivajo na zdravje in boljše počutje človeka; manj brezposelnosti, boljši pogoji dela, varnost pri delo, zdravo okolje in bivanje, večja socialna varnost, višje plače in podobno. Vse to pa nedvomno vpliva tudi na življensko dobo. V Prekmurju na primer moški živijo tri leta manj kot na Koprskem. Kaj pomeni, da neka država v povprečju pridobi tri leta dodatnega življenja svojih državljanov? To pomeni 15 do 20 let zmanjšanja zaostanka v razvoju. Naša država v celoti zaostaja za Evropsko unijo za tri leta, je poudaril Keber. Pričakovana povprečna starost pri nas naj bi bila 75 let, v EU 78 let. Zanimiv primer je Hrvaška, ki v tem pogledu zaostaja za Slovenijo kar za 20 let. Druga stvar, ki pritiska na zdravstveni sistem je nesorazmerje med pričakovanji in možnostmi, ki jih ima posamezna država. Državljani bodo vselej vedno več zahtevali kot jim lahko nudi država. Tudi v razvitem svetu se soočajo s temi problemi, na primer v gospodarsko razviti Nemčiji, česar prej niso poznali. Dušan Keber je govoril tudi o kurativni medicini, ki želi posamezniku nuditi vse najboljše in najnovejše dognane možnosti zdravstvene oskrbe. To je Amerika., ki danes porabi letno že 14 % BDP za zdravje in kjer vsak sedmi dolar gre za zdravstvo. V Evropi namenjajo za zdravstvo veliko manj, okrog 9 % BDP, to pa naj bi bilo tudi največ, kar si lahko privošči posamezna država, je dejal Dušan Keber. Ko je ta odstotek presežen se lahko zgodi finančna preobremenitev drugih panog. Stroški za zdravstvo se povečujejo, povečuje se tudi delež starejšega prebivalstva Idealno za državo bi bilo, da bi živeli vsi zdravi do 120. leta in potem nenadoma umrli, pa ni tako. Obstoja tudi teza, da naj bi se stroški za zdravstvo zmanjševali. Medicina dosega vse večje uspehe, toda žal, imamo tudi vse več bolnikov - kroničnih, ki jim moramo zdraviti z vse bolj dragimi metodami in zdravili. Tako se v zdravstvu povečuje delež državljanov, ki potrebujejo vse več zdravstvene oskrbe. Stroški za posameznika nad 65. letom so v povprečju pet krat višji od stroškov za povprečnega državljana. To, kar je pomembno, delež državljanov nad 65. letom se izrazito povečuje. V zadnjih desetih letih se je namreč število ljudi, starejših od 65 let, povečalo za 65.000. To je orjaška številka, ki hkrati nakazuje večjo potrebo po zdravstvenih storitvah. Poleg tega se nam obeta še en problem; do leta 2010 zmanjševanje števila zaposlenih! Torej še vedno obstaja latentna nevarnost rušenja razmerij med aktivno populacijo in upokojenci. Obstaja temeljna dilema koliko denarja v zdravstvo res imamo in kako ga razporediti? Ali je prav, da ima vsak Trgovsko-zabavni center Torri d’ Europa, ki so ga odprli 20. februarja 2003 v Trstu, še ena konkurenčna nevarnost številnim majhnim trgovinam v mestu, ki že tako nimajo dovolj kupcev. Po naše Evropski stolp se nahaja tik ob hitri cesti, po tunelčku se zavije za odcep Via Svevo. Center obsega 105 tisoč kvadratnih metrov površine in se razteza na treh nadstropjih. V njem je 115 specializiranih trgovin, pet veletrgovin, ena veleblagovnica in 17 javnih lokalov (bari, kavarne, restavracije, banka, menjalnica...), 1.600 parkirnih mest. V Centru je sedem kinodvoran, ki jih bodo odprli 11. aprila. Center je pravo mesto. Že za sam ogled vsega boste potrebovali kar nekaj časa. Podobnih trgovskih centrov bo v Trstu še kar nekaj. Mnogi so mnenja,da bodo kratko potegnile predvsem majhne trgovine, kot se že dogaja drugje po svetu. Mali trgovci so zelo zaskrbljeni saj se bojijo, da jim bodo trgovine novega centra s konkurenčnimi cenami in povsem dolgega obratovalnega časa odtegnile »kliente«. Namreč trgovine so v centu odprte v ponedeljkih od 12.00 do 21.00 ure, od torka do sobote od 9.00 - 21.00 ure, ob nedeljah pa od 10.00 - 20.00 ure. Javni lokali pa do 2.00 ponoči, ob petkih in sobotah uro dlje. BK Stari Palače hotel Komisija zahteva dopolnitev ponudb V torek, 4. marca 2003, ob 9.13 uri se je sestala posebna tričlanska strokovna komisija, ki jo je Županja Občine Piran Vojka Štular imenovala za pripravo in izvedbo javnega zbiranja ponudb za izbiro strateškega partnerja za prenovo in oddajo starega Hotela Palače. Komisija je ugotovila, da sta pravočasno prispeli dve ponudbi, ki sta bili 28. februaija 2003 oddani v vložišče Občine Piran. Prvo ponudbo je ob 8.30 uri oddal finančni konzorcij Istrabenz, d.d., Hoteli Palače, d.d. in Hoteli Morje, d.d., drugo pa ob 10.20 uri družba Flattinger design hotels&resorts iz Muenchna s priloženim pismom o nameri švicarske družbe Kempinski Hotels S.A. Posebna komisija je po pregledu ugotovila, da obe ponudbi ne vsebujeta vseh zahtevanih dokumentov, zato bo zahtevala dopolnitev ponudb. V skladu z določili razpisne dokumentacije pa bo komisija v drugi polovici marca začela pogovore z obema ponudnikoma. Finančni konzorcij Istrabenz je podal ponudbo z dvema opcijama. Prva zajema ustanovitev gospodarske družbe, kjer bi delež Občine Piran predstavljal stvarni vložek v nepremičninah, ki so predmet tega razpisa (razen parka), delež ponudnika pa finančna in druga sredstva. Druga opcija pa predstavlja najem. Družba Flattinger design pa je v svoji ponudbi predlagala le odkup. Komisija je obravnavala še eno vlogo gospe Magde Maitz iz Dunaja, ki pa je prispela prepozno, ob 12.15 uri po telefaksu, in jo glede na vsebino niso mogli obravnavati kot ponudbo, sporoča služba za odnose z javnostjo občine Piran. Andrej Grahor nam je povedal, da razpis ob vsem tem ni bil uspešen, česar pa občina naj ne bi bila pripravljena priznati. Tožba Imperil Palače je še vedno na sodišču. Rekli so Premier Anton Rop na podelitvi priznanj Podjetnik Primorske v Marini Portorož »Naša naloga v prizadevanjih za evroatlantske povezave je skupna, da bomo primerljivi s svetom v katerega vstopamo«. MALI OGLASI Dan, posvečen ženskam Šopek cvetja in prijazen nasmeh. To pa je morda vse kar je ostalo od praznika. Mednarodni dan žensk praznujemo v svetu že od začetka 20. stoletja.Generalna skupščina OZN jez resolucijo decembra 1977 določila 8. marec kot mednarodni dan žensk, z njim pa povode za zborovanja, ki zahtevajo pravice žensk in njihovo sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih. Dan žensk ali dan žena seje močno uveljavil po drugi svetovni vojni s prihodom socializma, kije iskal zamenjavo za materinski dan (ki se ga danes praznuje 24. marca). Hkrati j e želel počastiti ženske, ki so bile v vsakdanjem življenju mnogokrat preobremenjene. Dan žena je nastal v ZDA kot praznik v spomin na velike ženske demonstracije 8. marca 1909. Kot mednarodni praznik je bil sprejet na predlog KLARE ZETKIN na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žena leta 1910 v Koebenhavnu, z namenom spodbujati socialistično solidarnost moških in žensk, večjo udeležbo žensk v socialističnem gibanju, boj za splošno volilno pravico ter zaščito žensk in otrok. V Čajanka za starejše krajanke v Luciji Ob dnevu žena so v vrtcu Morje in italijanskem La Coccinella v Luciji (tradicionalno, že 27 let zapored) organizirali popoldansko čajanko, posvečeno Krajankam starejšim od 65 let. Ob tej priložnosti jim otroci vrtca pripravijo Program, ki traja približno pol ure. Po končanem programu, kije zelo navdušil ajanke, so se lahko ob pijači in jedači še zavrtele ob prijetni glasbi Ottavia rajka. Mrsikateri krajanki so tako polepšali 8. marec. To je tudi enkratna Priložnost starejših žensk krajank za druženje. Letos jih je na čajanko prišlo Jiekoliko manj, a kljub temu je bilo veselo. Žalna slovesnost v Strunjanu bo v petek, 21. marca 2003 ob 11.00 uri. ?-U2enie borcev in udeležencev NOB L-oDcme Piran, skupaj z Občino Piran in C Strunjan, organizira žalno vesnost pred spomenikom v so unJanu> v spomin na dogodek, ko na začetku svojega mračnega Pona italijanski fašisti 29. 3. 1921 z ubil a wreijal’ na otroke in pri tem dva tun;tl,3 žalno slovesnost so povabili M U,dl ZB12 Buj, Umaga, Buzeta in Milj. % Na Slovenski obali kupim stanovanje za ceno do 8.000.000,00 SIT. Pokličite: 041/602 744 V Luciji kupim enosobno stanovanje za gotovino. Pokličite: 031/200 767 Poslovni prostor 30 m2, Obala 134 (nasproti Diskonta M-Degro) v Luciji, oddam v najem. GSM: 041/345 575 ali 6 771-367 Prodam po ugodni ceni malo rabljen invalidski voziček 070 480 713, 070 90 7 814, 031 768 432 Vinograde dam v najem Antonia Pitacco Sečovlje 73 6330 Sečovlje Tel.: 6722298 Ekonomskemu propagandistu nudimo priložnostno honorarno delo Pokličite Primorski utrip na tel 6777140. Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18 \__________________________/ Doi K/» rsoo IZ i ******* **■ «n «*l oglasnIk i MMumKAMi WWW!tbSČw! BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJSOGATEJŠA FonviiiM NEPREMIČNIN In (oMjenih jVSAK PETEK AVTOMOBILOV ne Pfimmskem. MAM OGLASI t _ .... k ITAlUt in HRVAŠKE Napovedj < Elfrlda <& GMorija Vestalko s.p, Oko vrli Ikj t ?t>, M< 3ris>;ji BREZPLAČNO VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. I _ n primorski ufr'p Brezplačno vam odgovarja Ljudje s težavo sprejemamo informacijo o raku Obalno društvo za boj proti raku aktivno deluje in poudarja pomen zdravega življenja. Srebrna plaketa Zveze društev za boj proti raku Slovenije predsednici društva Mariji Šonc in posebno priznanje Radiu Koper in novinarki Silvi Farletič. Marija Šonc, predsednica Obalnega društva za boj proti raku Letošnji teden boja proti raku, ki ga pri nas obeležujemo prvi teden v marcu, je imel za geslo Pravice bolnikov z rakom. Ob tej priložnosti je Zveza društev za boj proti raku izdala posebno zloženko, ki jo je Obalno društvo posredovalo vsem kolektivom v našem prostoru. Dolžnosti in pravice v zvezi z zdravljenjem bolnikov z rakom so bile tudi tema Rejevih dnevov - letnega spominskega seminarja zveze društev za boj proti raku, ki je predavanja izdala v posebni publikaciji. Skupno deklaracijo o pravicah bolnikov za rakom je sprejela generalna skupščina Evropske lige, v kateri sodeluje kot polnopravna članica tudi Slovenija. Katere so te pravice? Pravica do zdravljenja, do obveščenosti, do soodločanja, do zaupnosti in zasebnosti, do socialne pomoči. Obenem pa imajo onkološki bolniki tudi dolžnost, da aktivno sodelujejo v postopkih diagnoze, pri zdravljenju in negi. K omenjenim pravicam bi lahko dodali tudi pravico do splošne obveščenosti o raku, ki je danes še vedno ena izmed tistih bolezni, ki se jo bojimo in se z njo ne želimo soočiti, zaradi česar lahko zamudimo pravi čas za uspešno zdravljenje. Vedeti o raku pomeni tudi prisluhniti opozorilom o pomenu zdravega življenja in nevarnostih razvad, ki pomenijo, kot je na primer kajenje, veliko tveganje za nastanek raka. Rak je bolezen, o kateri nočemo pretirano govoriti To, da ljudje s težavo sprejemajo informacije o raku, ugotavlja tudi predsednica obalnega društva za boj proti raku, Marija Šonc, ko v kolektivih in s posamezniki vzpostavlja stike, da bi se pridružili društvu, s tem pridobili več znanja in lahko vplivali na pojav oziroma potek rakave bolezni. “Človeško je, da nas je povečini strah pred neznanim, tudi pred boleznijo. Otepamo seje, o njej nočemo kaj dosti vedeti«, ugotavlja Sončeva. »Še posebej rak je zaznamovan kot bolezen, o kateri javnost noče pretirano veliko govoriti. Ko V svetu zboli za rakom vsako leto na novo okoli 10 milijonov ljudi. V Sloveniji je ta številka blizu 10 tisoč. Za rakom obolevajo v približno enakem številu moški in ženske. Pri ženskah je na prvem mestu rak na dojki, pri moških rak na pljučih, ženske ogrožajo raki na rodilih, moške rak na prostati, pri obeh spolih pa se pogosto pojavlja rak na koži in prebavilih.________________ Bolezen je mogoče pravočasno odkriti. V Sloveniji že 45 tisoč ozdravljenih. Raku se je možno ogniti ali ga pravočasno odkriti, je na svečani seji ob tednu boja proti raku poudaril predsednik zveze društev za boj proti raku profesor dr. Borut Štabuc. Društva za boj proti raku imajo pomembno vlogo pri ozaveščanju ljudi o tem, daje potrebno bolezen sprejeti kot vsako drugo in se z njo soočiti. Pomembno vlogo imajo tudi pri spodbujanju zdravstvenih delavcev, da se vključujejo v dejavnosti društev, da se izobražujejo in delujejo preventivno. Zanimiv je podatek ene izmed evropskih raziskav, ki je pokazala, da se komaj tretjina Evropejcev zaveda, da lahko tudi sami vplivajo na pojav ali zgodnje odkritje bolezni. “V okviru društva za boj pr : raku si prizadevamo, da bi ljudje dobili čimveč informacij o tem, daje na pojav mnogih rakavih bolezni mogoče vplivati z zdravim načinom življenja. V neposrednem razgovoru z zdravniki in s pomočjo številnih pisnih publikacij izvedo tudi, kako pomembno je zgodnje zdravljenje. Kljub neprijaznim številkam o številu na novo odkritih rakavih bolezni je spodbuden podatek, da med nami živi več kot 45 tisoč bolnikov s prebolelim rakom«, poudarja Sončeva. Predavanja o zdravem načinu življenja V okviru društva se izvajajo predavanja o zdravem življenju, tveganju in znakih, ki opozarjajo na morebitne maligne spremembe. Za skupine žensk organizirajo edukacijske preglede dojk in učenje samopregledo vanj a, člane oskrbuje z različno koristno literaturo. Čeprav je preventivna usmerjenost društev za boj proti raku splošna, so nekatere dejavnosti namenjene posebej mladim. Zelo je uveljavljena akcija, namenjena učencem 6.7. in 8. razredov osnovnih šol, Ne prižgi prve cigarete. Učenci ob tem izpolnijo tudi poseben vprašalnik, na osnovi katerega so lahko nagrajeni - s priročnim darilom ali potovanjem v Gardaland. Akcija je odvisna od dobrega sodelovanja pedagogov. Marija Šonc ob tem posebej izpostavlja Osnovno šolo Divača ter osnovno šolo Prade, medtem, ko se ostale pridružujejo nekoliko počasneje. Postopno pridobivajo tudi srednje šole. Poudarkov o zdravem načinu življenja, posebej pri mladih, ni nikoli preveč, pravi Marija Šonc. »Mladim poskušamo predstaviti vzgojne vrednote, med katere sodi tudi skrb za lastno zdravje in način življenja brez zasvojenosti. V kolikor smo uspeli priti do nekaterih srednjih šol na obali, je bil odziv izredno prijeten. Na eni izmed srednjih šol smo poskusili tudi z edukacijo samopregledovanja dojk. Dijakinje so se lepo odzvale ob začetni zadregi seje med njimi in ginekologinjo vedezevalka LLf KIDA l Vestalka s.p., Glavni trg 17 b, Maribof Vprašanje: so naši člani m jim ponudimo predavanja, opažam njihovo veliko zadržanost. Potem, ko predavanje steče, ko se seznanijo s problematiko in ko vidijo, da je potrebno imeti veliko vedenja o bolezni, da lahko razvil zeio aooer sme. Srebrna plaketa in posebno priznanje Obalno društvo za boj proti raku je svojo dejavnost ponovno obudilo pred dobrimi tremi leti. Da danes aktivno in uspešno deluje je v prvi vrsti zasluga predsednice Marije Šonc. Na svečani seji zveze društev za boj proti raku, je prejela srebrno plaketo Zveze društev za boj proti raku Slovenije. Posebno priznanje sta prejela tudi Radio Koper in njegova 1 ustrezno ravnali, se ljudje sprostijo in dobijo drugačen odnos. Je pa strah Rojstni datum: resnično prisoten in zelo velik. Verjetno je to tudi razlog, da v Šifra: kolektivih težko pridobimo kontaktne osebe, ki bi bili naši sodelavci v tem - I_ (Ji smislu, da bi med svojimi sodelavci novinarka Silva Ferletič. Silva Ferletič, Radio Koper Novo vozilo za piranske gasilce Gasilsko vozilo Land Rover Defender je primerno za gašenje gozdnih požarov in intervencije v mestnem jedru Županja Občine Piran Vojka Štular je v četrtek, 6. marca, ob Mednarodnem dnevu civilne zaščite (1. marec) predala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Piran (PGD) novo vozilo Land Rover Defender 130. Ob tem je podelila tudi priznanja in plakete donatorjem ter tudi nagrade in priznanja najboljšim učenkam in učencem, ki so sodelovali na natečaju Pišem, rišem o varnosti pred požari in naravnimi nesrečami. Ključe od županje je prevzel poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Piran Fabjan Kačnik. Vozilo je blagoslovil piranski župnik. Piranski gasilci so prikazali tudi gašenje. Po zaključku prireditve je sledil častni krog z vozilom po Tartinijevem trgu. Vozilo Land Rover Defender 130 TD5 Crew Cab HCPU prostornine 2495 ccm, 90 kW, je primerno za gozdne požare, preuredili pa so ga tudi za hitro posredovanje v mestnem jedru. Nadgradnjo vozila je opravilo podjetje BMD Inženiring iz Ilirske Bistrice. Tako znaša sedaj zmogljivost rezervoarja za vodo 500 litrov (namesto osnovnih 75) zmogljivost rezervoarja za penilo pa 50 litrov. Vozilo ima visokotlačno črpalko, visokotlačni cevi in drugo ustrezno gasilsko opremo. Stalo je 11.596.807,40 tolarjev. Donatorji, bilo jih je kar 20, so prispevali skupaj 6.458.000,00 SIT, medtem ko preostala sredstva Prostovoljnega gasilskega društva Piran iz naslova dotacij Občine Piran, požarnega sklada in lastnega dela znašajo 5.138.807 SIT. Seznam donatorjev bomo objavili v naslednji številki. Dva dogodka v izolskem hotelu Delfin V sredo, 12. marca je bila okrogla miza v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije na temo: Slovenija in evroatlantske povezave. V uvodni razpravi je sodeloval tudi gospod Milan Kučan. Za petek 14. marca ob 10. uri sklicuje TZS posvetovanje o turizmu, o projektu dopustovanje. Čez osem tisoč vrtnic za obiskovalke bencinskih servisov OMV Istrabenz Na bencinskih servisih OMV' Istrabenz bodo letos že četrto leto zapored voznicam in obiskovalkam njihovih trgovin, ob 8. marcu namenili še nekaj dodatne pozornosti. V ta namen bo družba OMV Istrabenz in partnerji upravljale! njenih bencinskih servisov razdelili več kot 8.000 vrtnic. Akcija je vsako leto širša. Tako so ob Dnevu žena v lanskem letu razdelili pet tisoč vrtnic na polovici bencinskih servisov, letos pa bo v akcijo vključenih več kot dve tretjini vseh OMV Istrabenzovih servisov po Sloveniji. Družba OMV Istrabenz si pri svojem delu prizadeva z odgovornostjo in najvišjo kakovostjo storitev zadovoljiti potrebe mobilnih kupcev, po naftnih derivatih, trgovskih in povezanih storitvah. V razvoju kakovosti storitev tako namenja posebno pozornost ženskam kot voznicam in kupcem, saj predstavljajo vedno večji delež njihovih strank. Po ocenah je med vozniki na bencinskih servisih približno tretjina žensk, poleg tega pa servise pogosto obiskujejo tudi kot sovoznice. DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran Vsem članicam, ženam in dekletom v občini Piran Iskreno čestitamo za mednarodni praznik žena ‘f <'t<• ni/t Zlatoporočenca V svečanem okolju, ki odraža moč in lepoto preteklih obdobij, v poročni dvorani Domenica Tintoretta v mestni občinski palači v Piranu, pred županjo Vojko Štular in matičarko Barbaro Vatovec ter pričama, sta si v soboto, 1. marca 2003 ponovno izrekla svoj DA in si izmenjala prstana Veronika in Janez Močnik iz Lucije. Slavljenca sta sklenila zakonsko zvezo 24. januatja 1953 v Šoštanju, od takrat pa je preteklo petdeset let njunega skupnega zakonskega življenja in dočakala sta zlati jubilej svoje poroke. V imenu Občine Piran jima je čestitala županja Vojka Štular s srčno željo, da bi jesen svojega življenja preživela v zadovoljstvu, miru in zdravju ter da dočakata diamantno poroko v krogu svoje vedno številčnejše družine. Zakonca sta se leta 1956 preselila s Štajerskega na Primorsko, v Izolo. Po dvajsetih letih bivanja v Izoli sta si skupen dom zgradila v Luciji. V zakonski zvezi sta se jima rodili dve hčerki, Janja in Vesna. Z veseljem sodelujeta tudi v Društvu invalidov Občine Piran. Veronika je navdušena balinarka pri klubu Prijatelji iz Portoroža, Janez pa podpredsednik vojaških vojnih invalidov slovenske Istre v Kopru. Slavljencema iskreno čestitamo. FOTO: Primorski utrip. Prijetna čestitka na jumbo plakatu v Portorožu