Številka 07 • Glasilo Občine Ig • Leto XXII • Oktober 2016 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke! Z a novo številko Mostiščar­ja smo se z županom pogo­varjali o aktualnih projektih, ki potekajo v naši občini. Iz ob­činske hiše ne spreglejte nove­ga jesensko-zimskega urnika zbirnega centra Matena. Sploh veste, katere odpadke lahko oddate tja? Brez skrbi, pišemo tudi o tem. Če ste ga zamudi­li, lahko preverite, kako je bilo letos na Ižanskem sejmu – o njem v rubriki Turizem. Zanimive so spet društvene novice – sezono jesensko obar­vanih prireditev so začeli v Iški vasi s tradicionalno razsta­vo buč in drugih kmetijskih pridelkov. V Zapotoku so s pri­reditvijo in zasaditvijo dreve­sa ponovno obeležili svetovni dan miru. Društva so dejavna tudi na področju kulture – ja­vil se je zbor DU Ig, ŽPZ Ig pa medse vabi nove pevke. V Kotičku za mlade se prvič predstavlja nova zasebna osnovna šola, ki je septembra odprla vrata na Visokem. Kakšna šola je to in kako po­teka pouk, izveste v njihovem članku. Nova sezona dogod­kov se je začela v Knjižnici Ig, poskrbeli so za otroke, v ve­černih terminih pa sledijo za­nimiva predavanja za odrasle. V rubriki Svet okoli nas nam o svojem kolesarskem poto­vanju po Daljnem vzhodu piše Aleš Juvanc, če vas o tem za­nima več, se lahko oglasite na njegovem predavanju. V Saha­ri, kjer je iskal vodne živali in mdr. naletel na krokodile, je bil biolog Anton Brancelj – tudi on bo svoje zanimivo razisko­valno popotovanje predstavil na predavanju konec oktobra. Poslovil se je prvi urednikMostiščarja K malu po ustanovitvi Občine Ig se je pojavila ideja, ne vem več točno, pri kom, da bi bilo potrebno o aktivno­stih nove mlade občine obveščati tudi občane. Uredniški odbor je prevzel Janez Pančur, ki ga je uspešno vodil do leta 1998. Prve številke so bile res skromne in v eni barvi, zeleni, a pripravljene skrbno. Janez Pančur je bil pri svo­jem delu natančen in vesten. Vse članke smo člani uredni­štva pregledali in jih uvrstili v številko. Tudi takrat so bili nekateri članki polemični in se je občasno pojavila kakšna 'vojna' med pisci; po objavi članka smo prejeli odgovor in ga objavili v naslednji številki, a Janez Pančur je spretno krmaril med različnimi mnenji. Njegov prispevek v začetku izhajanja občinskega glasila je pomembno vplival na to, da Mostiščarja že dobri dve desetletji z veseljem prebiramo. Naj počiva v miru! Alenka Jeraj, članica nekdanjega uredniškega odbora Mostiščarja Zavedanje o zdravem življe­nju postaja vse večje, zato ne preseneča, da rubrika Zdravo življenje (p)ostaja stalnica. S serijo predavanj na to temo je začel TD Kurešček, ki že na­poveduje naslednja. Društvo Zapotok pa spet vabi na gong zvočno kopel. Javilo se je nekaj gasilskih društev, saj je za nami sezona gasilskih tekmovanj. Kako so se odrezali, izveste v Ižanski pažarni. Velik del rubrike Šport smo posvetili uspehu mladega voz­nika gokarta Marka Škulja, saj je osvojil naslov državnega pr­vaka v svoji kategoriji. Kakšna je bila pot do naslova, izveste v članku, z njim pa smo se tudi srečali ter mu zastavili nekaj vprašanj. Želimo vam prijetno branje in barvite jesenske dni. Uredništvo Mostiščarja Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Rok za prihodnjo številko Gradivo za novembrsko številko zbiramo do četrtka, 3. novembra 2016. Predvideni izid naslednje številke je 18. november. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. glasilo Občine Ig. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Mojca Škulj Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občina Ig Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. Mostiščar 07 | Oktober 2016 Pogovor z županom Začelo se je novo šolsko leto, že spomladi smo izvedeli, da je osnovna šola premajhna. Dve novi učil­nici ste uredili v prostorih nekdanjega vrtca, kaj pa naprej – čez dve leti naj bi po ocenah potrebovali šest dodatnih učilnic … Ne gre samo za učilnice, ampak tudi kuhinjo, ki je pre­majhna. Izdelane imamo tri možnosti širitve OŠ Ig, o ka­terih bo seveda odločal Ob­činski svet. Širitev naj bi po­tekala v dveh fazah, najprej prenova kuhinje in širitev je­dilnice, nato še izgradnja do­datnih učilnic. Računamo, da bi se gradnja začela leta 2018. A vprašanje je, koliko otrok bo šolo obiskovalo čez 10 let. Analize in projekcije so sicer izdelane, vendar pa otroci, ki bodo čez deset let šoloobve­zni še niti niso rojeni, ne vemo koliko bo priselitev. Vrednost najcenejše variante znaša sko­raj 3 milijone evrov. Postavlja se dilema ali iti v tako obsežno investicijo in ob tem za ostale investicije ne bo denarja, ali pa iti v prepotrebno širitev kuhinje in jedilnice, pomanj­kanje učilnic pa nadomestiti z dvoizmenskim poukom. Nare­diti moramo vse za optimalno in racionalno rešitev. Kakšna je prostorska situa­cija na podružničnih šolah? So dovolj velike za prihaja­joče generacije? Dodatno učilnico bi po­trebovala šola v Tomišlju, kjer število učencev zaradi novo­priseljenih prebivalcev naraš­ča. Na Golem je nujno potreb­na izgradnja novega igrišča, za katerega je zemljišče že za­gotovljeno. Če bo šlo po načr­tih, bo igrišče zgrajeno v letu in pol. Vse tri podružnične šole še čakajo na energetsko sanacijo, pri čemer računamo tudi na pridobitev državnih sredstev. Od septembra dalje imamo v naši občini tudi zasebno osnovno šolo. Pobudo o nje­ni ustanovitvi je občinski svet najprej pozdravil, nato pa ji tik pred začetkom šol­ skega leta odklonil gosto­ ljubje v nekdanji zapotoški šoli. Kaj se je zgodilo? Gre za zasebno šolo, ki je pouk želela izvajati v nekdanji šoli Zapotok, ki je zdaj v občin­ski lasti. Sprva so želeli najeti le en prostor, kar so svetniki odobrili, ob dejstvu, da se so­časno v stavbi izvaja občinski program, namenjen obšolskim dejavnostim. Naknadno smo prejeli prošnjo za najem do­datnega prostora pa tudi po financiranju šole, kar je ob­činski svet zavrnil in hkrati razveljavil svoje prejšnje skle­pe. Občina je namreč dolžna skrbeti za javno šolo. Na seji, kjer je bil prisoten tudi eden od pobudnikov zasebne šole, sem jasno povedal, da vrata niso čisto zaprta ter je nada­ljevanje morebitnega sodelo­vanja stvar pogovorov med občino in zasebno šolo. Kakšne aktivnosti občina izvaja v bivši šoli Zapotok? V stavbi potekajo različne obšolske dejavnosti, podob­ne kot prej, ko ga je upravljal ZPM Ljubljana, k temu se je ob prenosu lastništva zaveza­la tudi občina. Prepričan sem, da bi del svojih obšolskih pro­gramov, npr. šolo v naravi, tu lahko izvajala tudi naša šola in vrtec ter s tem finančno raz­bremenila starše. V zadnjih dveh letih smo stavbo uredili, zamenjali parket, prebelili in kupili novo opremo. V priho­dnosti je potrebno urediti še kuhinjo, zamenjati okna in izvesti energetsko sanacijo. Dom ima kapaciteto 45 ležišč, obstaja tudi možnost, da bi v poletnih mesecih deloval kot hostel za popotnike. Nadaljuje se izgradnja kanalizacijskega sistema po občini. Kaj je bilo letos postorjenega na tem podro­čju in kje so še problematič­na območja? Letos smo z izgradnjo preo­stalih treh krakov zaključili iz­gradnjo kanalizacije v Iški vasi, pričeli smo tudi z gradnjo ka­nalizacije v Tomišlju, ki se bo nadaljevala še v prihodnjem letu. Kanalizacijsko želimo opremiti tudi Podkraj in Iško, a bomo videli, kako bo s finan­cami. V hribovitem predelu občine gradnja klasičnega ka­nalizacijskega sistema ni mo­goča, saj je gradnja tam zelo razpršena. Tam bo potrebno zagotoviti sofinanciranje iz­gradnje malih čistilnih naprav. Živ je še spomin na posledi­ce zadnjih poplav reke Iške, kako napredujejo napove­dani protipoplavni ukrepi, ki jih bo izvedla občina? Z veseljem lahko povem, da smo po dvoletnih mukah in usklajevanjih končno uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje in zagotovila, da bo projekt v okvirni vrednosti 250 tisoč evrov financiralo Ministrstvo za okolje in prostor. Gradil se bo protipoplavni nasip v Bres­tu, ki bo ščitil Brest in Mateno, ter nasip, ki bo varoval Tomi­šelj. Sledi javni razpis za izva­jalca del, s katerimi bi lahko pričeli že konec oktobra ali v začetku novembra (v kolikor bo to dopuščalo tudi vreme). Premika se pri gradnji kul­turne dvorane na Igu. Letos je v proračunu za ta projekt namenjenih 100 tisoč evrov. Za kaj jih boste porabili oz. kdaj lahko pričakujemo prvo prireditev v tej dolgo pričakovani dvorani? Končno smo pričeli delati tudi na področju kulture na Igu. Občinsko središče nujno potrebuje tak objekt. Gradnja se je zavlekla, ker do stavbe sprva uradno ni vodila cesta, dokler nismo uredili tega, tudi gradbenega dovoljenja nismo mogli pridobiti. Nekaj zadnjih let pa ni bilo dovolj sredstev. Od julija je v teku gradnja prizidka h gasilskemu domu na Igu. V prizidku bodo poleg dvigala urejeni: razstavišče, namenjeno galerijski dejav­nosti, garderoba in sanitarije. Upam, da se bo z ureditvijo te dvorane, na Ig ponovno vrnil tudi kino. Dvorana bo sprejela nekaj čez 200 obiskovalcev. S projektom bomo nadaljevali v prihodnjem letu. Prve obisko­valce in prireditve bi lahko po terminskem planu dvorana sprejela v letu 2019, če bodo sredstva dopuščala, pa že v letu 2018. Pred kratkim so na Vrhniki odprli Doživljajsko razsta­višče Ljubljanica, s katerim bogatijo turistično ponud­bo kraja. Tudi na Igu je v teku projekt, s katerim bi obiskovalcem kar najbolje predstavili koliščarsko de­diščino Ljubljanskega barja. So obljubljena evropska sredstva za ta projekt že za­gotovljena oz. kaj se dogaja s tem projektom? Tudi sam sem bil na odprtju novega razstavišča na Vrhni­ ki in bil prijetno presenečen – res je kaj videti. Ta razstava naj bi bila ena od treh, ki bi povezovale Ljubljano, Vrhni­ko in Ig. Za Ig so pripravljene idejne zasnove za interpre­tacijski center in kolišče kot muzej na prostem. Interpreta­cijski center naj bi se gradil na novo in bo umeščen v park pri Centru Ig, del kompleksa bo tudi prenovljena stara kašča. Za kolišče je v prostorskem načrtu že predvideno mes­to ob reki Iščici. Obe lokaciji bo povezovala urejena pot za pešce. Ministrstvo za kulturo ima za projekt pripravljenih skoraj milijon evrov evrop­skih sredstev. Pri projektu z Občino Ig poleg Ministrstva za kulturo in Min. za okolje in prostor sodelujejo še KP Ljubljansko barje, Inštitut za arheologijo pri ZRC SAZU ter Mestni muzej Ljubljana. Celo­ten projekt naj bi bil zaključen do leta 2020. Že zdaj je dobro obiskana stalna razstava Koliščarji z Ve­likega jezera, ki jo ima Društvo Fran Govekar. Tudi sicer – od­kar so kolišča na Igu vpisana na seznam svetovne dediščine – opažamo večje zanimanje ne samo slovenske, temveč tudi mednarodne javnosti. Menim, da bo projekt interpretacijske­ga centra in kolišča, ki bo po­vezoval teme s področja arhe- Režijski obrat sporoča Redni letni popis vodomerov R ežijski obrat Občine Ig je v mesecu septembru izvajal redni letni popis vodomerov po celotni občini. Če popisovalec ni uspel odčitati stanja na vodomeru, vam je pustil sporočilo s tele­fonsko številko, na katero ste uporabniki dolžni javiti stanje ozi­roma odčitek na vašem vodomeru. Vsi, ki bodo imeli kakršnokoli reklamacijo na popis oziroma iz­dano položnico, naj se takoj oglasijo na Občini Ig, da bomo lahko čim hitreje uredili morebitne napake. Reklamacije sprejemamo v roku 8 dni. Hkrati vas obveščamo, da se bo umerjanje in menjava vodome­rov nadaljevala v oktobru. Kontrola stanja na vodomeru U porabnikom priporočamo, da pre­verjajo stanje hišne vodovodne na­peljave in stanje števca ter se s tem izog­nejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lah­ko občani dobijo osebno na Občini Ig, v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@ obcina-ig.si. Občina Ig, Režijski obrat Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 ologije in Ljubljanskega barja, velika priložnost in spodbuda za razvoj turizma v naši občini. Maja Zupančič V Iški vasi in Tomišlju potekala gradnja kanalizacije Gradnja v Iški vasi Gradnja črpališča v Tomišlju O d meseca junija do oktobra 2016 je potekala gradnja kanali­zacije v Iški vas in v Tomišlju. V Iški vasi se je zgradil kanal proti cerkvi sv. Mihaela, kanal na državni cesti od hišne št. 34 do 39 ter dva manjkajoča kraka I4 in I5. V Tomišlju se je zgradil kanal T1 od črpališča do revizijskega jaška 8 pri hišni številki 11 v dolžini 220 m (od mostu čez Iško do hišne številke Tomišelj 11), tlačni vod v dolžini 218 m od obstoje­čega kanala pri pokopališču do črpališča pri mostu čez Iško ter kanalizacijsko črpališče s strojno in elektro opremo. Nad deli se bo izvajal strokovni nadzor in nadzor DRI po so­glasju Direkcije RS za infrastrukturo. Izvajalo se bo arheološko spremljanje gradnje pri gradnji kanalizacije v Iški vasi. Katja Ivanuš, Režijski obrat Zbirni center — zimski delovni čas O bčanke in občane obveščamo o spremembi urnika odpr­tja zbirnega centra Matena. Zbirni center Matena je od meseca novembra do predvido­ma meseca aprila odprt ob sredah od 9.00 do 13.00 ure ter od 14.00 do 17.00 ure (če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt). Prosimo za razumevanje. Občina Ig Kaj sodi/ne sodi v javno kanalizacijo? N a čistilni napravi in jav­nem kanalizacijskem omrežju opažamo naj­različnejše snovi in materiale, ki jih uporabniki odvajajo v ka­nalizacijsko omrežje, in sicer od oblačil, lesa, električnih kablov, sadja, večjih kosov zelenjave in drugih, tudi nevarnih snovi, ki ne sodijo v kanalizacijsko omrežje. Prav tako je bilo na Čistilni napravi Ig in na kanalizacijskih črpališčih ob analizah odpadne vode, ki priteka iz omrežja, za­znati povišane koncentracije dušika, ki nastaja v gnojnih ja­mah v kmetijstvu. Odpadna voda oz. gnojevka, ki nastaja v kmetijstvu, ne sodi v javni kanalizacijski sistem. Dušik v kombinaciji še z drugi­mi snovmi povzroča na čistilni napravi smrad. Še enkrat torej opozarjamo: Poziv zavezancem za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Posredovanje morebitnih sprememb O bčina Ig poziva vse zavezance za plačilo nadomestila za upora­bo stavbnega zemljišča, da na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (UL RS, št. 107/99, popravek UL RS 85/2002, Mostiščar UO št. 6/2001, UL RS 123/03) pisno prijavijo vse morebitne spre­membe, pomembne za odmero nadomestila za uporabo stavb­nega zemljišča za stanovanjske prostore (objekte) in poslovne prostore (objekte). Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi Občine Ig na­stanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, v roku 15 dni po nastanku: sprememba zavezanca, sprememba vrste dejavnosti ali namembnosti prostora, objekta, sprememba poslovne ali stanovanjske povr­šine, sprememba stalnega pre­bivališča oz. naslova zavezanca, podatke, potrebne za oprostitev plačila nadomestila in podob­no. Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik zemljiš- V kanalizacijsko omrežje se sme odvajati odpadno vodo samo v količinah in z lastnost­mi, ki so določene s predpisi, in ni dovoljeno odvajati pada­vinske odpadne vode skladno s 36. in 37. členom Odloka o od­vajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ig (UL RS, št. 41/2009, 24/2012). Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzročajo motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunal­ni čistilni napravi. Če upravlja­vec ugotovi, da je uporabnik od­vajal v javno kanalizacijo vodo, ki je skladno s predpisi ne sme, obvesti pristojno inšpekcijo, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komu­nalni čistilni napravi ter druge posledice skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Upravljavec nastalo škodo oce­ni in od uporabnika zahteva po­vrnitev nastale škode. Kaj je komunalna odpadna voda, ki se lahko odvaja v jav­no kanalizacijo? Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prosto­rih, pri kuhanju, pranju in dru­gih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po upora­bi v gospodinjstvu. Kaj ne sodi v odtok in kana­lizacijski sistem: - Odpadna olja in naftni deri­ vati - Gradbeni odpadki ča ozirom stavbe ali dela stavbe (lastnik, imetnik stanovanjske pravice, najemni). Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiš­ča določi zavezancu občinski organ, odločbe pa izda Finanč­na uprava RS. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljiš­ča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine objekta. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, pred­sobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stano­vanja in čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobi­le. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s po­slovnim prostorom. Po določbah 21. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stav­bnih zemljišč (UL RS, št. 107/99, popravek UL RS 85/2002, Mo­stiščar UO št. 6/2001, UL RS 123/03, UL RS 112/07) in na podlagi Podrobnejšega navo­dila za delo organa pri odmeri nadomestila za uporabo stav­bnega zemljišča, se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občana, ki je kupil novo stano­vanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko hišo in je neposred­no plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stav­bnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo, vendar naj­več osem let od izdaje gradbe­nega dovoljenja. Občina pridobiva podatke, za katere se odmerja NUSZ skladno z določili 218. c člena Zakona o graditvi objektov-1, to je iz uradnih evidenc REN. Ob­činam je tudi dana možnost, če v lastnih evidencah razpolaga­jo z boljšimi in natančnejšimi podatki v primerjavi s podatki REN, da o tem obvestijo GURS, ki bo ukrepal v okviru svojih pooblastil. Ker ponovno prihajamo v prehodno obdobje do spreje­ma nove generacije zakonskih določil (nov zakon o množič­nem vrednotenju nepremičnin, uvedba davka na nepremični­ne), priporočamo vsem, ki tega - Barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline, lugi, fitofar­macevtska sredstva in zdra­vila - Trdni odpadki (nogavice, čistilna volna, kosi tekstila, drobni plastični predmeti, papir in embalaža) - Organski odpadki, kot so os­tanki hrane iz gospodinjstev - Različni organski odpadki (pokošena trava, plevel, deli živalskih trupel, ostanki sad­ja in zelenjave …) - Vsebine greznic - Gnoj (živalski iztrebki, po­mešani s steljo) in gnojnica (seč živali in tekočina, ki se izceja iz gnoja) ter gnojevka (živalski iztrebki – blato in seč –, pomešani z vodo ter ostanki krme in stelje) Režijski obrat še niso storili, da svoje nepre­mičnine uredijo v uradnih evi­dencah (Geodetska uprava RS; Zemljiška knjiga). Morebitne spremembe po­datkov, ki bi vplivale na od­mero nadomestila za upo­rabo stavbnega zemljišča (NUZS) za leto 2017, lahko pisno sporočite na naslov Občina Ig, Govekarjeva ces­ta 6, 1292 Ig do 31. 12. 2016. Kršitve pri sporočanju po­datkov ali sporočanju nepra­vilnih podatkov so v odloku opredeljene kot prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo. Če zavezanec nastalih sprememb ne sporoči, se za odmero upora­bijo podatki, s katerimi razpola­ga občina, ali se lahko pridobijo brez sodelovanja zavezanca. Kontakt: Marica Zupan, tele­fonska številka 01/280-23-18. Obrazci (Vloga za spre­membo podatkov, Vloga za petletno oprostitev NUSZ) se dobijo v sprejemni pisarni Občine Ig in na spletni strani www.obcina-ig.si. Marica Zupan, občinska uprava Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Matena – Ig Kaj je zbirni center? Z birni center je nepokrit ograjen prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje nekaterih vrst ločenih odpad­kov. Odpadkom je namenjenih več velikih zabojnikov, pred vsakim je napis, kaj v dolo­čen zabojnik sodi. Odpadke v posamezne zabojnike odlaga uporabnik sam ob asistenci in nadzoru oskrbnika zbirne­ga centra. Občasen nadzor zbirnega centra (med in izven obratovalnega časa) bodo iz­vajali uslužbenci Medobčin­skega inšpektorata. Lokacija in odpiralni čas: - znotraj območja čistilne na­prave Matena - sreda od 9.00 do 13.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure (razen če je sreda praznični ali dela prost dan) Komu je namenjen? Namenjen je ločenemu zbi­ranju odpadkov iz gospodinj­v sistem ravnanja z odpadki – pred oddajo odpadkov se je oskrbniku potrebno izkazati z odrezkom plačane položnice za odvoz odpadkov. Kaj lahko pripeljete v zbirni center Matena - Ig? V sklopu začasnega zbirne­ga centra bo urejen tudi EKO otok za ločeno zbiranje neka­terih drugih frakcij (modra posoda: papir in karton, zelena posoda: steklo, rumena poso­da: plastenke in pločevinke). Večino teh odpadkov se lahko predela. Ker ste jih oddali lo­čeno, ne bodo končali na odla­gališču, temveč v predelovalni industriji. Je odlaganje odpadkov brezplačno? Oddaja odpadkov iz gospo­dinjstev je brezplačna. Zaradi tega dejstva se je v Občini Ig ukinila letna akcija zbiranja kosovnih odpadkov po domo­vih. Kje lahko oddate ostale bene, azbestne, nevarne od­padke …) naši občani lahko od­dajo v Zbirnem centru Barje. Za odvoz odpadkov, ki nastaja­jo v gospodarskih dejavnostih (proizvodnja, obrt, kmetijstvo) je dolžan nosilec dejavnosti skleniti pogodbo z ustreznim pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem odpadkov. Za dodatne informacije lah­ko pokličete na Občino Ig (tel.: stev. Storitve zbirnega centra Ig lahko uporabljajo prebival­ci Občine Ig, ki so vključeni Dvorana Ig O bčina Ig je v juliju začela z izvedbo pro­jekta Prizidek k obsto­ječemu gasilskemu domu, ure­ odpadke? Ostale odpadke (npr. grad­ ditev večnamenske dvorane v obstoječem objektu, s prome­tno in komunalno ureditvijo. V letošnjem letu bo izveden pri­ 01/280-23-12, Uroš Čuden). Hvala, ker ločujete z glavo in živite z naravo! zidek do podstrehe, objekt se bo tudi zaprl, izvedeni pa bodo razvodi elektroinstalacij. Uroš Čuden Polona Skledar »… ko trenutek postane večnost …« Zahvala S obota, 4. 6. 2016 je bil dan, ko sta se najini poti združili v eno. Dan, poln sreče, čustev in presenečenj. Za eno večjih presenečenj bi se rada najlepše zahvalila ga­silcem PGD Iška vas in PGD Kot – Staje za izraženo veliko čast, pozornost ter lepe želje ob tem dogodku. Ob tej priložnosti bi se rada tudi zahvalila županu Jane­zu Cimpermanu in matičarki Ivanki Peruzzi za opravljen ču­dovit civilni obred ter skupini 40. obletnica valete generacije 1968-1976 V prejšnji številki smo pomotoma objavili le aktualno fotogra­fijo 8. a, zdaj objavljamo skupinsko fotografijo vseh prisotnih na obletnici valete. Uredništvo Mostiščarja B ralec Slavko Finec iz Zapotoka nam je poslal fotografijo poti v njihovi vasi, po kateri je nekdo potre­sel zdrobljeno steklo. Meni, da je bil namen storilcev poško­dovati tačke psov, ki jih tod mimo vodijo na sprehod. Uredništvo Mostiščarja Slavko Finec • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zastava v vsak slovenski dom V okviru pobude Zastava nija, teden dni pred državnim potekala na dveh lokacijah: v izobesili slovensko zastavo. v vsak slovenski dom praznikom dnevom državnos-Tomišlju in na Igu. Mlade dru­smo članice in člani ti, delili slovenske državne žinice so bile navdušene, da so SDM in ŽO SDS Ig podmladka SDS Ig in Ženske-zastave z navodili o izobeša-za letošnjih 25 let državnosti ga odbora Ig v nedeljo, 19. ju-nju državne zastave. Akcija je tudi na svojem domu lahko Delitev zastav v Tomišlju Na srečanju članov v Bovcu Mednarodni dan miru počastili v Zapotoku Nastop Zale Smolnikar D ruštvo Zapotok je tradicionalno, že še­stič po vrsti počastilo mednarodni dan miru – 21. september. Z bogatim kultur­ nim programom, posaditvijo drevesa miru, prižigom svečk miru in z željami, zapisanimi v knjigo miru, so obiskovalci sodelovali v programu za mir, prijateljstvo, medsebojno spo­ štovanje in varovanje narave. Z iskrenim prijateljstvom utrdili temelje miru Počastitev mednarodnega dneva miru – 21. september je že tradicionalno tudi letos po­tekal v Zapotoku. Kot je rekla Mati Tereza: »Dobro vemo, da to, kar delamo, ni nič drugega kakor kapljica v morje. A če ne bi bilo te kapljice, tudi morja ne bi bilo.« S temi uvodnimi besedami so bili obiskovalci nagovorjeni, da prisluhnejo programu, ki ga je Društvo Zapotok pripravilo v počasti­tev dneva miru. Z zapotoškimi otroki in mladinci, zasebno Glasbeno šolo Lartko iz Trzina in županom Občine Ig, Jane­zom Cimpermanom kot slav­nostnim govornikom smo z iskrenim prijateljstvom utrdili temelje, na katerih naj bi rasel mir med ljudmi, med sosedi, v družini, v državi, na celem svetu. Svoji deželi pojemo hvalnice V življenju potrebujemo harmonijo, potrebujemo mir. Mir temelji na spoštovanju življenja, na čaščenju življenja. V mirni državi, kot je Sloveni­ja, nam to nekako uspeva, in zato svoji deželi pojemo hval­nice. Dve avtorski pesmi je za 8. literarni natečaj Moja rod­na domovina ob praznovanju 25. obletnice samostojnosti Slovenije napisal Mark Fer­jan, učenec 7. razreda Osnov­ne šole Ig. Obe nosita naslov: Slovenija. Na prireditvi sta ju recitirala Mark in Črt. Iz glasbe prihaja čar V Glasbeni šoli Lartko iz Trzina se povsem strinjajo s Shakespearom, ki je zapisal: »Iz glasbe prihaja čar, ob ka­terem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.« Glasbena šola Lartko je obe­ležila 10. obletnico delovanja. Zelo so ponosni na svojo učen­ko Zalo Smolnikar. Zala je bila finalistka oddaje Slovenija ima talent, kjer je osvojila srca ži­rije in publike. Na prireditvi je ob spremljavi klavirja s svojim smejočim obrazom zapela pe­smi: Deklica zaljubljena, Caru­so in Ples v slovo. Osvojila je tudi naša srca. Glasba je ogledalo srca, je govorica duše, je ocean obču­tij. V nadaljevanju so se nam predstavili mladi osnovnošol­ci, člani jazz ansambla Glas­bene šole Lartko. V priredbi njihovega mentorja so nam za­igrali pesmi Johna Williamsa: Cantina band, Big band tune Jazz ansambel Glasbene šole Lartko ter čudovito skladbo Johna Lennona, Imagine. Mark Ferjan SLOVENIJA Slovenija, prelepa je dežela, z veliko novih sanj, v njej počutim se najbolje, od rojstva že in prav vsak dan. Ko odpotujem v dežele tuje, misel vodi me nazaj, na prelepe zelene trate in na topel sončni sijaj. Sanje niso le čistoča, žuborenje rek in ptičji spev, bolj pomembna je svoboda, beseda domača in prijateljev objem. Tu moj je dom, družina moja, skupaj nam je prav lepo, zavetje nudi nam dežela, Slovenija, ostani taka nam za vedno. Vse, kar je vredno imeti, je vredno tudi deliti Pravijo, da obstaja samo eno zdravilo proti velikim skr­bem – drobne radosti. Vse, kar je vredno imeti, je vredno tudi deliti. Na odru so Staša, Lana, Jakob in Matic za nas delili pregovore, misli in reke. Naj jih nekaj podelimo še za vas: »Naj bo vsak dan tvoj naj­lepši dan v življenju.« »Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš. Ta svet je lep, če ne­koga rad imaš. Če roko stisneš komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, če si človek do ljudi.« Lepe misli, pregovore in reke so v zvitku prejeli tudi obiskovalci prireditve. Afriški pregovor pravi: »Če želite biti hitri, pojdite sami. Če želite priti daleč, pojdite skupaj.« Nekateri najpogumnejši so zvitke odvili in jih na glas de­lili z nami. Mir je v meni, mir je v tebi, mir je v vseh nas Na odru je za dan miru spregovoril tudi Janez Cim­perman, slavnostni govornik, župan Občine Ig. Poudaril je, da sta svet in Evropa pred tež­kimi preizkušnjami, prav tako posamezne države kot tudi lokalne skupnosti. Za mir si moramo prizadevati, vsak po­sameznik in vsi skupaj. Če je mir v meni, je mir v tebi in je v vseh nas. Društvu Zapotok je župan čestital za izvedeno pri­reditev in za vsako posajeno drevo, saj tudi na ta način pri­speva k bolj zelenemu okolju. Prav tako je društvu čestital za članstvo v mednarodni or­ganizaciji ENO sajenja dreves, od katere vsako leto prejme priznanje oziroma certifikat. Tako tudi Občino Ig postavlja ob bok 150 državam, ki vsako leto sodelujejo v mednarodni organizaciji sajenja dreves. Lipa – simbol Slovencev, drevo miru Albert Camus nam je že davno zaupal eno izmed skriv­nosti življenja, ki se glasi: »Ne hodi pred menoj, morda ti ne Buče v Iški vasi Č lanice in člani Društva TKŠ Iška vas smo sku­paj z zvestimi razsta­vljavci tokrat že 17. postavili razstavo buč in kmetijskih pridelkov, ki so zrasli v, kot bi rekli v sedanjem žargonu, XXXL-velikosti. Poletje nam je podarilo obilo sončnih dni, vlage pa je očitno bilo ravno prav, da so na njivah uspevale tako buče kot druga zelenjava, ki so jo s ponosom razstavile pridne gospodinje in kmeto­valci. Izpod spretnih rok Sonje so nastale iz buč čebelice, ki so ene od pomembnih opraševal­cev na našem planetu. Skupaj s čebelnjaki in obilo cvetja so nas pozdravile v preddverju razstavnega prostora. V dvo­rani smo si lahko ogledali po­stavitev kozolca, ki je bil ob­dan s senom, poleg pa je bilo razstavljeno staro orodje. Pri­delki in buče različnih oblik in velikosti so z malo domišljije dobili novo obliko in tako pri­tegnili poglede obiskovalcev. Pogovor je stekel tudi v smeri kulinarike, saj se iz buč lahko skuha več okusnih jedi. Polno dvorano obiskoval­cev so navdušili nastopajoči v kulturnem programu prire­ditve. Pozdravni nagovor je začel Lojze Janežič, ki je s svo­jo navihanostjo spretno po­vezoval prireditev. Rdeča nit programa je bila uporaba sta­rega kmečkega orodja. Na za­četku so navdušili z nastopom naši najmlajši otroci iz vrtca Ig, skupina Ptički z vzgojite­ljicami Ireno Petrovčič, Ger­mano Mehlin in Majo Čuden. Za njimi so nastopili učenci iz Podružnične šole Iška vas pod vodstvom učiteljic Mar­jane Pšeničnik, Dominike Je­reb Skrt in Tine Kušar. Pod vodstvom učiteljic so zapeli ter zaplesali. Na koncu je bilo poskrbljeno še za glasbeno popestritev, nastopili so fantje pod imenom Vokalni kvartet Stična. Po koncu programa je sledi­la manjša pogostitev s sladkimi dobrotami in seveda klepetom. Ob tej priložnosti se zahvalju­jemo vsem, ki ste pripomogli k uspešni razstavi, Občini Ig, županu Janezu Cimpermanu, vzgojiteljicam Vrtca Ig, učite­ljicam PŠ Iška vas, Stiškemu kvartetu in vsem gospodinjam. bom sledil. Ne hodi za menoj, morda ne bom vodil. Hodi ob meni in bodi moj prijatelj.« Kot prijatelji smo se skupaj odpravili k sajenju drevesa miru in prižigom svečk miru. Tokrat smo v drevored miru posadili lipo – simbol Sloven­cev, z željo, da bi zrasla v mo­gočno drevo. Pravijo, če ti preostane samo še en dih, ga porabi za to, da rečeš hvala. Zato iskrena hvala vsem nastopajočim in obiskovalcem za udeležbo na prireditvi počastitve medna­rodnega dneva miru. Ker pre- Razstavljavci 17. razstave so bili: Nik Završnik, Vera in Janez Žagar, Dani Sterle, Sonja Žagar, Marija Zdravje, Matjaž Zupan, Erika Maček, Slavka in Franci Intihar, Mi­lena Arhar, Angelca in Janez Štembal, Vida Tomažin, Gre­gor Tavželj, Andreja Zdrav­je, Erika Janželj, Zdenka Štembal, Ivanuš Gal, Lan in Anja Jakič, Meta Jelen, An­gela Žagar, Nadja Janežič in Francka Žagar. Milena Arhar,Društvo TKŠ Iška vas Andreja Zdravje govor pravi: Bolje kos kruha v miru, kot pojedina v prepiru, so bili vsi navzoči povabljeni na mirno druženje s skromno pogostitvijo in zapisovanjem lepih misli in želja v knjigo miru. Darja Mlakar, Društvo Zapotok Tone Mlakar Jesensko trganje in ličkanje koruze v Iški vasi Zdaj pa gremo ličkat! Trganje koruze Jesen je spet potrkala na vrata, zato smo člani Društva za turizem, kul­ turo in šport Iška vas določili petkovo popoldne, 30. 9. 2016, za izvedbo jesenske delavnice trganja in ličkanja koruze za otroke, njihove starše in stare starše. Vreme je bilo kot naročeno za opravilo tega starega kmeč­kega običaja, zato smo se ude­leženci delavnice dobre volje skozi vas peš odpravili do njive s koruznimi stebli. Tam smo se zapodili med koruzne storže, jih bolj ali manj spretno potrgali in z delom hitro kon­čali, za kar smo bili nagrajeni z okrepčilom lastnikov koruzne njive Angelce in Janeza Štem­bala. Storže je bilo potrebno še zličkati, zato smo se z rume­nimi darovi jeseni na vozu od­peljali do Zdravjevih, kjer so nas že čakale babice. Njihove spretne roke so nam bile v po­moč predvsem pri vezanju sle­čenih storžev, otroci pa so med ličkanjem v kupu nestrpno iskali 'ta rdeči' storž, ki je nekaj posebnega. Začel se je spuščati mrak, naše opravilo pa se je bliža­lo koncu. Ker smo imeli člani društva v mislih že izvedbo zimske delavnice, smo pohi­teli še z zbiranjem lepih listov ličkanja za izdelavo predpraž­nikov. Za uspešno izvedeno delav­nico se zahvaljujemo Angelci in Janezu Štembalu ter družini Zdravje. Drugo leto pa se spet vidi­mo! Sonja Žagar,Društvo TKŠ Iška vas Meta Jelen Izdelovali smo domače milo J eseni so v Iški vasi boga­to obarvane z različnimi dejavnostmi. Po uspe­šnem kulturnem dogodku ob razstavi smo v soboto zvečer pripravili še delavnico izdelo­vanja domačega mila, ki se je je udeležilo 18 članic. Društvo je povabilo medse Ano Ličina iz zavoda Šola aromaterapija, ki nam je predstavila prednos­ti izdelovanja domačega mila, recepte in na kaj vse moramo biti pazljivi pri tem postopku. Na videz preprosto izdelova­nje mila nam je odprl nov pog­led na naravna mila, s katerimi Pri izdelovanju mila negujemo svoje telo. Po predavanju nas je vodi­la skozi postopek izdelovanja mila, ki smo ga nato vsaka svo­jega odnesle s seboj. Delavni­ca nam je bila zelo všeč, zato smo članice društva predlaga­le, da tako 'žajfasto' delavnico še kdaj ponovimo. Andreja Zdravje Pohod treh cerkva D rugi Pohod treh cer­kva smo organizirali v začetku septembra, 3. 9. 2016, z namenom, da se ob rekreativnem pohodu spre­hodimo tudi skozi zgodovino naših krajev in cerkva. Kakih 40 se nas je zbralo v prelepem sončnem dnevu pri domu na Kureščku in si najprej ogleda­lo cerkev Marije Kraljice miru na Kureščku. Umetnostna zgodovinarka Maja Zupančič nam je najprej povedala ne­kaj o zgodovini cerkve potem smo si ogledali še cerkev ob izčrpnem poročilu o zgodovini in znamenitostih cerkve. Nato smo se mimo Marijinega kam­na in Zapotoka prek Ščurkove­ga grabna spustili na Visoko do cerkvice svetega Nikolaja, verjetno največje kulturne zna­menitosti naših krajev, saj je cerkvica okrašena s freskami Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja. Po izčrpnem preda­vanju o zgodovini cekve in vasice smo krenili na pot proti Golem. Med potjo sta nas pri­jetno presenetila Semičeva z Visokega z izvirnim prigriz­kom. Malo po asfaltu, malo po gozdnih cestah in prek paš­nikov smo prispeli do cerkve svete Marjete na Golem, kjer se je v zgodovini kar veliko dogajalo in Maja je bila res izčrpna. Zaključek je bil na pri­jazni Daretovi jasi sredi gozda v Hrastju, kjer smo pohodnike pogostili z malico in priložno­stnim darilom. Zahvaljujemo se Maji Zu­pančič, 'valvasorki' naših kra­jev, za izčrpno in poučno vode­nje. Hvala ti, Maja, bilo je lepo! Jure Golob Momir Maksimovič Pri romarski cerkvi na Kureščku Skupinska fotografija pri sv. Nikolaju na Visokem V nedeljo, 4. septembra 2016 je v Podmolniku pri Sostrem potekal tradicionalni Konjeniški dan Konjeniški dan v Podmolniku v organizaciji Konjeniškega društva Sostro. To je bila konjeniška prire­ditev, kjer je bilo mogoče na enem mestu videti različne pasme konj, prav tako pa tudi različne spretnosti, v katerih so se konji ter njihovi jezdeci in vozniki tudi pomerili med seboj – spretnostna vožnja enovpreg SHL (konji sloven­ske hladnokrvne pasme), 3. dr­žavno prvenstvo v spretnostni vožnji dvovpreg SHL, dresur­no jahanje lipicanca (prikaz), tekmovanje v spretnostnem jahanju in barrel ( jahanje okoli sodov). Prireditev se je končala s podelitvijo pokalov vsem nagrajenim. Celotno do­gajanje so spremljali strokovni komentarji, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi različne prikaze starih obrti, poveza­nih s konji – v letošnjem letu je bilo prikazano kovanje ko­nja. Med prireditvijo je pote­kala predstavitev sodelujočih društev ter prodaja njihovih pridelkov in izdelkov na stoj­nicah, obiskovalci pa so se lah­ko tudi brezplačno popeljali s konjsko vprego. Na povabilo so se odzvali tudi člani KD Krim. V spret­nostnem jahanju v razredu do 15 let sta prvo in drugo mes­to suvereno zavzeli članici KD Krim Lana Kerin in Maša Škulj, v razredu nad 15 let pa je tretje mesto pripadlo Mateju Rupertu (KD Krim). Čestitke tekmovalcem! KD Krim Pohod v objemu Kureščka Pohodniki skozi vasi v objemu Kureščka V Rogatcu sta Neda in Roman pripravila domač sir in pogačo. li smo se in odšli naprej proti Suši. Ko smo prišli do asfaltne ceste nad Sušo, smo zavili levo proti Golem. Na veliko zado­voljstvo otrok smo šli mimo šole in vrtca. Pri starem gasilskem domu nas je čakala nova dobrodo­šlica in okrepčilo vaške skup­nosti Golo in njen predsednik Jože Ciber nam je zaželel sreč­no pot naprej. Mimo zgornjega rezervoarja za vodo smo odšli proti Podgozdu. Šli smo skozi Gornje Škrilje, za zaselki Tla­ke, Mali Vrhek in Krajček do Podgozda. Tu so nas pričakali z dobrodošlico in okrepčilom. Miro Planinc Kovačevič, pred­sednik vaške skupnosti Pod­gozd, nas je potolažil, da je več kot polovica poti že za nami. Pot smo nadaljevali do vasi Škrilje, kjer nas je pri gasil­skem domu čakala dobrodošli­ca, okrepčilo vaške skupnosti in besede vzpodbude Marinke Plantan. Pot smo nadaljevali do ga- Letovanje v Izoli Upokojensko letovanje v Izoli bo letos od 5. 11. do 12. 11. 2016. Več informacij in prijava na tel. št. 01/28 62 307 ali 041 452 253 – Iva Žagar. N aš tradicionalni druš­tveni pohod, 6. po vrsti, smo uspešno izpeljali v sončni soboti na prvi oktobrski dan. Nameravali smo spoznati in povezati vse vasi in zaselke pod Kureščkom. V ta namen se dogovorimo s predstavniki vaških skupnosti ali društvom, ki deluje v vasi, da pripravi­jo postojanko za pohodnike, predstavijo svojo vas in ponu­dijo domače dobrote. Tako nam je že na samem startu pri vaškem domu v Za­potoku predstavnica Društva Zapotok Darja Mlakar zaže­lela srečno pot. Roman Povše nas je povabil na seminarje silskega doma Golo, kjer smo na hitro obiskali gobarsko razstavo Gobarskega društva Ig in jo nadaljevali skozi Hrastje po stari cesti do Doma na Kureščku in pod njim do Zapotoka. Tu smo pohod končali utru­jeni, vendar zadovoljni, da smo prehodili vso pot skozi naše vasi in zaselke. Vse priznanje otrokom, ki so opravili pot, in staršem, ki so jih spodbujali. Vsi udeleženci so prejeli malico in spominski magne­tek, ki jih bo spominjal na do­živetij poln sončen dan. Od­raslih udeležencev pohoda je bilo 32, 7 je bilo otrok ter en kuža. Ivan Zoran Šimenc Roman Anžič Društvo za turizem kulturo in šport Iška vas vabi majhne in velike OTROKE na noč čarovnic. Vabljeni v petek, 28. 10. 2016, ob 17. uri v Dom krajanov v Iški vasi. za zdravo, uspešno in srečno življenje, ki jih organizira TD Kurešček. Po kolovozih smo prišli do kozolčka sredi naselja, kjer so nas pričakali domačini in nam pripravili prvo dobro­došlico. Pot smo nadaljevali proti Rogatcu, kjer sta nam dobrodošlico pripravila Neda in Roman Anžič. Kar nam je kar prav prišlo, saj nas je čakal najbolj naporen del poti in si­cer spust po mlinarski poti v grapo do Benšetovega mlina in potem navzgor v središče naselja Selnik. Precej ogrete nas je tam čakala nova dobro­došlica. Oddahnili in okrepča­ Govekarjev večer P red poletnimi počitni­cami smo na Govekar­jevem večeru spoznali drugo samostojno pesniško zbirko naše predsednice Alen­ke Jeraj. Zbirka nosi naslov Pri Tebi na Gori, uredila jo je Marjeta Žebovec, založila pa založba Salve. Predvsem gre za duhovne pesmi, veliko jih je o Mariji – Kraljici miru na Kureščku. Kurešček je Alenkina prilju­bljena točka, je vir njenega navdiha in sprostitve, kraj, kjer najde notranji mir. Večer se je nadaljeval z odprtjem razstave akvarel- Pri Tebi na Gori V začetku julija je izšla pesniška zbirka Alen­ke Jeraj z naslovom PriTebi na Gori. Že oprema drob­ne knjige nam razodene, da je to gora Kurešček, kjer kraljuje Kraljica miru. Na prvi in zad­nji strani platnic je fotografija kureške cerkve. Večina obja­vljenih pesmi je posvečena Mariji. V predstavitvi zbirkeje Marjeta Žebovec med dru­gim zapisala: »Prelistali ste pesniško zbirko Alenke Jeraj, v katero je zbrala svoje duhov­ne pesmi. Veliko jih je posve- Na tekmovanje P evke in pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig smo se v začetku junija odpravili v sosednjo Hrvaško in se tam udeležili zborovskega tekmo­vanja, ki je potekalo v Tuhelju. Skozi celotno sezono smo pri­dno vadili program pesmi, ki smo ga na Hrvaškem predsta­vili v zelo močni mednarodni konkurenci kar 25 zborov. Pripravili smo pet pesmi, ki so slogovno različne in primerne za tovrstni dogodek. Posebej lepa je bila uvodna prireditev, kjer je organiza­tor izrazil dobrodošlico vsem nastopajočim in poimensko navedel vsak zbor in zboro­vodjo. Sledilo je tekmovanje, ki smo ga opravili v prvem delu in imeli potem možnost poslušati vse naslednje na­stopajoče. Ob koncu je sledila slovesna razglasitev vseh na-ne likovne skupine DFG Ig na temo Gradovi - stavbe. V akvarelni tehniki smo poslika­li nekaj znanih in nekaj manj poznanih slovenskih gradov: Snežnik, Turjak, Bled … Vsem je uspelo upodobiti čarobnost in skrivnostnost gradov oz. starih stavb, kar pri akvarelni čenih Mariji – Kraljici miru na Kureščku, kamor rada zahaja. Ob marsikaterem obisku pri Njej se ji utrne kakšna pesem in sčasoma se jih nabere za zbirko, ki lahko bralcu pomaga moliti, se poglabljati vase in se zavedati lastne grešnosti in majhnosti, dojeti sočutje, Božjo in Marijino bližino in ljubezen. Pesnica, rojena 1973, je zapo­slena v politiki: deset let je bila poslanka v Državnem zboru, zdaj pa dela v vodstvu Sloven­ske demokratske stranke. /…/ Pesmi v zbirki so preproste, ra­ stopajočih zborov. Ob tem bi se radi zahvali­li vsem podpornikom, ki ste nam omogočili, da smo se lahko udeležili tekmovanja in v tujino ponesli slovensko pe­sem. Hvala za vaš prispevek. Posebna zahvala gre naši korepetitorki Jasni, ki nam je pomagala, da smo se program naučili hitreje. Verjetno se sprašujete, kako smo se odrezali? Zbor se je domov vrnil s priznanjem, zborovodja pa z medaljo. Zato izrekam zahvalo pevkam in pevcem za njihov prispevek, za vse ure njihovega prostega časa, ki jih preživijo na vajah, in tako na kulturnem področju Sodelovanje na tekmovanju so nam s prispevki omogoči­li: Miha Vedral, MVA Ig; Ja­nez Ciber, Ig; Franc Susman, Iška in Toni Žagar, Iška vas. Najlepše se jim zahvaljujemo. tehniki lahko dosežemo s pre­livanjem barv na mokri podla­gi. Mateja Jere Grmek zumljive in hkrati globoko du­hovne. Zadevajo najintimnejše bistvo človeka: odnos do Boga in do samega sebe, s tem pa tudi do sočloveka in družbe. Njene pesmi vsebujejo malo besed, vendar je v njih veliko pomena. Piše v prostem verzu, ki je kratek, asketski.« Častilci Kraljice miru in ljubitelji umetniške besede, ki opeva Marijo, bodo zbirke gotovo veseli. Knjigo Pri Tebi na Gori lahko dobite tudi na Kureščku. Anton Košir predstavljajo Društvo upoko­jencev Ig in Občino Ig. Na vas izjemno ponosen – vaš zboro­vodja Klemen! Klemen Jerinc Jasna Repa 73. Govekarjev večer Ob svetovnem dnevu turizma o pomembni kulturni dediščini Iga V Centru Ig je potekal v ponedeljek, 26. 9. 2016, na predvečer svetov­nega dne turizma 73. Gove­karjev večer. V gosteh sta bila urednica prve slovenske založ­be: Celjske Mohorjeve družbe Alenka Veber in predstavnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU arheolog dr. Anton Ve­lušček. Alenka Veber je najprej predstavila zgodovino Mohor­jeve družbe, ki je skozi 165 let delovanja pomembno vplivala na ohranitev slovenske bese­de in literature v zamejstvu in pri nas. Celjska Mohorjeva družba je izdala ponatis Jal­novih bobrov v novi likovni opremi, obogaten s slovarjem Urednica Alenka Veber arhaičnih avtorjevih besed in s spremno besedo arheologa Antona Veluščka. Pisatelja Janeza Jalna je predstavila z vidika pomembnosti njegove­ga literarnega prispevka slo­venski književnosti in z vidika zgodovinsko-arheološko vero­dostojnega vpletanja vsebin v trilogiji Bobri iz obdobja ko­liščarjev na barju, ki mladega ali odraslega bralca prevzame. Predstavila je tudi knjigo in interaktivni strip Bobri voz, ki z mobilno aplikacijo opisuje, kako so barjanski koliščarji iznašli kolo. Avtor zgodbe in besedila je Miha Čelan, navdih za interaktivni strip pa je našel v Jalnovih Bobrih. Anton Velušček je predsta­vil namen spremnih besed v novi izdaji Bobrov ter se dotak­nil pomembnih imen arheolo­gov, ki so odkrili in raziskovali koliščarska najdišča. Alenka Veber in Anton Velušček sta še poudarila, da imamo na Igu edinstveno priložnost usme­riti obče in kulturno-arhitek­turne in turistične dejavnosti v vsebino daljne zgodovine – arheološko dokazanih najdb iz obdobja koliščarjev. Ižanska kolišča so namreč uvrščena na Seznam svetovne dedišči­ne pri Unescu. Na Igu bi lah­ko nadgradili stalno razstavo o koliščarjih v Mladinskem domu in Koliščarski dan, slo­venska filmska produkcija pa bi lahko ustvarila dobro ko­liščarsko filmsko zgodbo. Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig, ko­ordinatorka in organizatorka Govekarjevih večerov je po­vedala, da so pri snemanju ri­sanega filmu Bobri voz sode­lovali člani dramske skupine društva. Kritično je ocenila, da risani film nekoliko preti­rava v prikazovanju drznosti, nevzgojenosti in intelektualno zavrtih koliščarjev, kot so po predvidevanju v resnici bili. Ker je risani film namenjen prezentaciji po šolah, bodo tako otroci dobili napačen vtis o koliščarjih. Govorimo o koliščarski kulturi, saj so bili prvi poljedelci, metalurgi, gra­ditelji naselij, in ne primitivno ljudstvo. Arheolog Anton Velušček Trilogijo Bobri in interak­tivni strip Bobri voz se lahko naroči v knjigarni Celjske Mo­horjeve družbe. Ob koncu večera je Mate­ja Jere Grmek, vodja likovne skupine Društva Fran Go­vekar, predstavila likovno razstavo slik s Koliščarskega dne. Sedem članov skupine je ustvarjalo na Koliščarskem dnevu, dva pa sta sliki ustvari­la doma. Slike v pretežno reali­stični podobi zgovorno pope­ljejo gledalca skozi barjanski travnik v skrite kotičke barja, od koder nas presenečeno gle­dajo ptice, v večerni zahod. Nekateri avtorji so upodobili koliščarje pri različnih opra­vilih. Slike so ustvarili slikarji v pestrih tehnikah: akrilu na platnu, akrilu na papirju, akva­relu ter mešani tehniki v kom­binaciji slike in skulpture. Sodelovali so: Julijana Per­šič, Marija Žagar, Zmago Wer­bole, Marijana Rous Gojak, Ire­na Gašparič, Marjana Dimec, Irena Brovet Zupančič, Milan Zgonc in Zdenka Vinšek. Razstava bo na ogled v knji­žnici na Igu do 21. 10. 2016. Zdenka Vinšek Vabimo vas na 74. Govekarjev večer v ponedeljek, 24. oktobra, ob 19.00 v Dvorani Centra Ig. Svoje didaktične knjige bo predstavila Viljenka Jalovec. Odprli bomo razstavo slikarjev našega društva z naslovom Jesenski darovi. Vljudno vabljeni! Nekaj za vas, spoštovane dame in dekleta! RADE PREPEVATE? Si želite enkrat tedensko sproščenega druženja? Vas veselijo spevne melodije in pesmi različnih žanrov za različne priložnosti? REŠITEV? PRIDITE, PRISLUHNITE, POSKUSITE! Zabavne in sproščujoče pevske vaje potekajo vsak torek ob 19.00 uri v Centru Ig, 3. nadstropje. Zagotovo je lepše zapeti v družbi. Ženski pevski zbor Ig z zborovodkinjo Kristino Cotič Poučevanje solo petja na Igu V novem šolskem letu se na Igu uvaja novost, ki bo razvnela grla in po­božala uho. Tina Debevec je magistrica solo petja in čla­nica Hišnega ansambla Av­senik. Veliko nastopa in se že celo življenje predaja petju. V zadnjih letih se ukvarja tudi s poučevanjem solo petja. V glasbeni šoli Emil Ada­mič je poleg igranja številnih instrumentov možen vpis tudi na solo petje. Pogoj za učenje je seveda ustrezna glasovna sposobnost. Mutacija je po­memben dejavnik, ki vpliva na zmožnost kakovostne­ga učenja petja. Spodnja še sprejemljiva meja starosti je za deklice 12-13 let, za fante pa od 15. leta dalje. Seveda je vse odvisno od posameznika in njegove telesne razvitosti. K vpisu vabljeni tudi vsi, ki že pojete in si želite zgolj izpiliti svojo vokalno tehniko. Tina Debevec ob klasičnem načinu petja omogoča tudi poučevanje bolj priljubljenih žanrov, kamor spadajo muzi­kal in slovenske popevke. Teh­nika petja ostaja enaka. Ven­dar pa je potrebno izpostaviti, da se le z izbiro klasične smeri solo petja lahko ob koncu leta opravlja izpit za uradno prido­bitev spričevala. Tina Debevec zagovarja trditev, da je resnično dober učitelj le tisti, ki raste in vlaga v svoj napredek. Le tako lahko kakovostno podaja svoje zna­nje naprej na učence. In zato je odločena, da bo še naprej z en­tuziazmom nastopala in pela. Naj prispevek zaključim z mislijo in s tem povabim vse, v katerih želja po petju že dolgo tli, pa se morda ne opogumijo: »Kdor poje, slabo ne misli.« Maja Anžur Kajzer, 070-871-281, Glasbena šola Emil Adamič • KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Nova šola na našem hribu 1. septembra je na Kureščku vrata odprla nova šola – Svobodna waldorfska šola Kurešček. V šolo je vpisanih 32 otrok od 1. do 5. razreda v dveh kombiniranih oddelkih. Najbolj številčni so prvošolci, ki jih je skoraj polovica! Kar 10 jih je iz Visokega, dodatnih 10 pa iz Zapotoka in Golega, ostali so iz okoliških krajev in Ljubljane. P riprave na odprtje šole so bile polne izzivov. Občina je na občinskem svetu avgusta preklicala sklep o oddaji stare vaške šole v Za­potoku in tako šolo tik pred odprtjem soočila z iskanjem novega primernega prostora. Na pomoč nam je priskočila družina Petek in šoli oddala prostore na njihovi kmetiji na Visokem – tako je to postala prva slovenska šola, ki ima prostore na kmetiji. Svobodna waldorfska šola Kurešček deluje pod okriljem Waldorfske šole Maribor, a imajo otroci status šolanja na domu, saj prostori trenutno ne ustrezajo normativom za šole. Tako bo ostalo, dokler šola ne bo dobila vseh potrebnih dovoljenj za odprtje lastnih samostojnih oddelkov oz. po­ družnične šole. Otroci se na Visokem od­lično počutijo. Učenje poteka prek obilo umetniških dejav­nosti, petja, risanja, ustvarja­nja … lepo je biti priča navdu­šenju otroka, ko splete svojo prvo čudežno vrvico, se nauči hoditi s hoduljami ali si prepe­va novo pesmico v nemščini. Otroci veliko časa preživijo zunaj, igrajo se na vaškem igri­šču, igre potekajo na visoških travnikih, večkrat pa so jo tudi že mahnili peš čez gozd do Za­potoka. Vaščani so šolo in ot­roke lepo sprejeli, začela so se prva sodelovanja. Otroci so se že sladkali s hruškami, jabolki in slivami s sosednje kmetije, ki so si jih sami nabrali! Waldorfska šola, kakšna šola pa je to? Waldorfska šola v Sloveniji javnosti še ni dobro poznana, zato se večkrat srečujemo z nepravimi informacijami. Go­vori se, da je to šola za bogate, da je verska šola in da se v tej šoli otroci sploh nič ne nauči­jo. Seveda ni tako. Waldorfska pedagogika iz­haja iz antropozofije oz. nauka o človeku, ki ga je utemeljil av­strijski filozof dr. Rudolf Stei- Na visoških travnikih Marko Privošnik ner in nima verskih, ampak fi­lozofska izhodišča. V ospredje daje celosten razvoj otroka in skladen razvoj glave, srca in rok, saj si želimo razviti člove­ka – samostojnega misleca, ki ima občutek za svet in sočlo­veka ter voljo za ustvarjanje. V waldorfski šoli se zato uči sko­zi umetnost, gibanje, igranje, slikanje, glasbo, ročne spret­nosti in v urniku se poskuša uravnotežiti delovanje glave, rok in srca! Veliko pozornost se name­nja upoštevanju otrokovega razvoja, učitelj poskuša ob pra­vem času in na primeren na­čin predajati otrokom znanje, saj se zaveda, da naredimo na dolgi rok več škode kot koris­ti, če otroku določena znanja predamo prezgodaj. Poudarek se daje temu, da otrok znanje dobro osvoji, da je podano na pravi način in ob pravem času, to pa velikokrat pomeni, da je manj na koncu dejansko več. Zelo pomembno vlogo v šoli igra učitelj, saj se otroci največ učijo prek avtoritete in zgleda, kaj učitelj dela, kako govori, kako to naredi. Po­membno je, da otroci vidijo, da je učitelj dorasel svoji vlogi, da raste in napreduje tudi sam in je tudi tako otrokom za zgled. Šola je plačljiva. Običajna mesečna šolnina je 110 EUR na mesec, kdor ne zmore, lah­ko plača le 80 EUR na mesec. Morda se zdi to komu veliko, a naj povemo, da otroci razen copat in torbe za šolo ne pot­rebujejo skoraj nič drugega – zvezke, učbenike, celo barvice in voščenke dobijo v šoli. V šoli se najdejo starši iz enega in drugega konca premoženj­ske lestvice. Primerna je za vse, ki zmo­rejo videti, da šola s svojo vsebino in načinom spodbu­ja razvoj otrok v odgovorne, ustvarjalne, svobodne in zrele odrasle. Ko sanje postanejo resničnost Na poti do vaškega izvira sem se večkrat ustavila pri stari zapuščeni šoli. Sanjarila in razmišljala sem, kako lepo bi bilo imeti tukaj šolo, na na­šem hribu, v tem prekrasnem naravnem okolju nad meglo, med gozdovi in travniki. Pa ne čisto navadno šolo, ampak takšno, kjer bi otroci preživeli več časa zunaj, kjer bi se učili od narave in tudi drug od dru­gega. Takšno šolo, kjer bi bili učitelji s svojo lastno avtorite­to in z veseljem do poučevanja otrokom zgled in navdih. Šolo, kjer bi se upošteval otrokov razvoj in njegove posebnosti, šolo, kjer bi se razvijal cel ot­rok, telesno, duševno in du­hovno, in ne samo njegov ra­zum, šolo, kjer bi se otroci učili sodelovanja in ne tekmovanja. Te sanje so se letos sep­tembra uresničile. Pot do cilja ni bila vedno najlažja, a od sa­mega začetka je bilo tu véde­nje, da smo na pravi poti. Ve­liko lepih trenutkov je že bilo, še več jih prihaja. Naj podelim nekaj teh trenutkov z vami. V razredu Thomas Richard Vpis za to šolsko leto je končan, vpisanih je maksimalno število otrok, zbiramo pa že prijave za vpis v šolskem letu 2016/17. Novembra začenjamo s srečanji za starše bodočih prvošolcev in ostalih zainteresiranih staršev. Predvidena so 4 mesečna srečanja od novembra do februarja, kjer bomo podali vse potrebne informacije o šoli in waldorfski pedago­giki. Prvo srečanje bo 17. novembra ob 18h v prostorih šole, Visoko 4. Več informacij na www.swsk.si. Prvi je bil dvig vseh zelenih kartonov na občinski seji maja letos, ko je bila soglasno pod­prta namera o podpori šole in namen o oddaji stare šole v Zapotoku. Ganljivo je bilo videti, kako je bil premagan strah pred novim in neznanim, kako nam je bila dana mož­nost, da ustvarimo nekaj dob­rega za naše otroke. Čeprav je bila avgusta podpora občine šoli preklicana, verjamem, da bo kmalu prepoznan pomen in vrednost te šole tudi za obči­no. Drugi je bil zaključek ene od predstavitev šole, kjer nas je s svojo prisotnostjo počas­til Miha Pogačnik, izvrsten violinist, med drugim tudi kulturni ambasador Slovenije, nam približal mali delček kla­sične glasbe in nam pokazal, kaj pomeni aktivno poslušan­je … Tretji vtis je rdeča prepro­ga pred novo šolo, v ozadju otroško petje in naši otroci, ki jih učitelj vabi v šolo. Težko opisljivo, do solz ganljivo in nepozabno. Urška Kotnik Vabilo k izobraževanju za waldorfske pedagoge 14. oktobra začenjamo s triletnim izobraževanjem za učitelje waldorfske pedagogike. Več informacij na www.swsk.si. Mostiščar 07 | Oktober 2016 Vtisi letne šole v naravi v Pacugu (junij 2016) V spomin se mi je vtisnilo nekaj stvari. Ure pla­vanja, pri katerih smo se zelo veliko naučili. Zanimive Strunjanske soline, ki so sestavljene iz manjših bazenov in so opremljene s tablami, na katerih je napisana njihova zgodovina. Izlet z lad­jico do Pirana, na katerem so nam sledile ptice, veter je pihljal in imeli smo poučen ogled mes­ta. V Pacugu sem bila že velikokrat, vendar mi je bilo letos najlepše. (Eva Grebenc, 4. a) V letošnji šoli v naravi se je zgodilo zelo ve­liko zanimivih in zabavnih stvari. Pacug si bom najbolj zapomnila po lepi plaži, dobri hrani in druženju s prijateljicami. Še posebno pa po nogometnih tekmah. (Zoja Šauer, 4. c) V spominu mi je ostalo supanje. Je zelo eno­stavno. Poleg tega pa tudi vožnja s kanuji. Imeli smo zelo prijaznega učitelja, pri katerem smo imeli veliko prostega časa. V sredo smo imeli igre na obali. Zelo smo se zabavali. Obi­skali smo muzej školjk in Piranski akvarij. Pog­ledali smo si Strunjanske soline. Imeli smo se zelo lepo. (Beno Lunder, 4. a) V spominu mi je najbolj ostalo, ko je prišel pesnik. Prinesel je pesmice, pravljice in morsko sol. (Lana Milešević, 4. b) V Pacugu je bilo zelo fino. Najbolj mi je v spominu ostalo supanje in izlet z barko do Pirana. Obiskali smo akvarij, jedli sladoled in si ogledali razstavo školjk. Videli smo največjo školjko na svetu. Med urami plavanja smo ime­li tudi veliko dejavnosti, na primer potapljanje, supanje, jadranje in kajakarjenje. V Strunjan Pohod na (carsko) Sarsko K omaj sem čakal, da pride dan, ko bomo s šolo odšli na Sarsko, ker tam še nikoli nisem bil. Ime vasi mi je bilo zanimivo, saj sem učiteljico Anito razumel, da gremo na Carsko. Pot do tja je bila zelo naporna. Vodila nas je skozi gozd, kjer smo med potjo videli konje. Pri cerkvi smo imeli malico, ki mi je zelo tek­nila, saj sem bil kar malo utrujen. Na poti domov smo se zelo zabavali, saj je bila pot navzdol in smo imeli več energije za zaba­vo. Med potjo proti šoli smo bili vsi zelo žejni in smo komaj zdržali naporno pot. V šoli smo se malce odpočili ter pojedli odlično kosilo – čufte in pire krompir, kar je moja najljubša jed. V podaljšanem biva­nju smo narisali risbe z motivi iz Sarske­ga. Športni dan mi je bil res CARSKI. Nik Mahkovec, 4. c smo si šli ogledat soline in se kopat na bližnjo plažo. Zadnji večer nas je čakalo presenečenje, žur do 22.00. Skupaj z vsemi smo se ogromno zabavali. Fantje so igrali nogomet. Imeli smo tudi zdravnika, ki je imel različne vloge, od ple­salca do gusarja. (Lara Comino, 4. c) V tej šoli v naravi sem se naučila veliko o morju in morski obali. Naučili smo se raz­ličnih veščin plavanja. Včasih pa smo se lahko tudi sami pozabavali. Imeli smo super učitelji­ce in učitelje, ki so nas vse to naučili. Zato ne morem reči drugega kot: Meni najboljša šola v naravi do zdaj! V šoli v naravi bilo je lepo, komaj čakam, da vsem povem to. (Kaja Ciber, 4. c) Morje Morje je slano, mokro, šumeče, prijetno, barvasto, hrepeneče. V morju je melodija, ki požene ti krila. Vsak dan, vsako noč slišiš glas tresoč. Glas morja, ki se prebuja. (Polona Pusar, 4. a) Morje Modro morje valovi, nad njem pa bel galeb leti. Na nebu močno sonce sije, zvečer pa se za morje skrije. (Tea Rupert, 4. b) Morje Valovi na morju se kotalijo, sidra v pristanišču kar mrgolijo. Plavalcev v vodi nikoli ne zmanjka, meduza pa čaka to zaspanko. (Martin Drnovšek, 4. b) Morje je prekrasno Morje je prekrasno, pa tudi zelo strastno. Ko v barki zibljem se, daleč me nese. Na morju dolgčas ni, ker plavamo mi vsi. (Urban Rebolj, 4. b) Mostiščar 07 | Oktober S konjički v Iški vintgar Z mini konjsko vprego na pot ... Tina Kušar N a OŠ Ig imamo same vrle hišnike! Hišnik Ci­ril na našo podružnico vsak dan pripelje malico in po­zneje še kosilo ter skrbi za peč, da nam je toplo, kadar je zunaj mraz. Hišnika Andrej in Matej nam kosita, popravljata in ure­jata, kar je potrebno. Z gospo Suzano skrbijo, da je naša čas­titljiva šolska stavba, ki šteje že blizu 120 let, kakor lepa gospo­dična na začetku Iške vasi. Zahvaljujoč našima hišni­koma Andreju in Mateju smoimeli učenci PŠ Iška vas na mali šmaren nepozaben športni dan s konjički in piknikom v Iškem vintgarju. Prva polovica učen­cev (letos nas je 18) se je zjutraj odpravila peš od šole proti Iš­kemu vintgarju, druga polovica pa se je ponosno peljala z voz­kom, v katerega sta bila vpre­žena konjička hišnika Mateja. Poleg konjičkov je tekel žrebi­ček, ki smo ga imeli na vajetih in je zelo pridno spremljal svo­ja starša. Malo pred domom v Iškem vintgarju nas je že čakal hišnik Andrej, ki je razpostavil gasilske klopi, zanetil ogenj ter nam spekel hrenovke in čevap­čiče. Naše učiteljice Dominika, Tina in Marjana so bile v vlogi natakaric in so nam stregle. Po Račke in Miške se predstavijo Z zadnjimi toplimi žarki smo na prvi dan novega šolskega leta v skupino Račke in Miške skupno spre­jeli 26 malih nadobudnežev s starši. Dobra polovica jih je z uvajanjem začela v sep­tembru, nekaj pa se jih bo v pravljični igralnici pridružilo pozneje. Po nekaj dneh uvaja­nja s prisotnostjo staršev, smo kmalu ostali sami in začeli pot k samostojnosti. Še vedno po­točimo kakšno solzico, vendar smo že prave pogumne Račke in Miške. Raziskujemo igralni­co, nove igrače in našo z jesen­skim soncem obsijano teraso. Navdušeni smo nad vožnjo z vozički, ki jih naše vzgojitelji­ce imenujejo kar 'avtobuski'. Ko se vozimo, kar pozabimo na dude, saj z nasmeški na ustni­cah duda pač pade iz ust. Bili smo tudi že v telovadnici, kjer smo se igrali z velikoooo žo­gami. Bile so velike in majhne, mehke in trše, enobarvne in pisane, vsekakor zelo zani­mive. Ker se imamo v vrtcu z vsakim dnem lepše in se bomo s pomočjo Andreje in Špele ter Amadeje, Tine in Anite veliko naučili, radovedno hi­timo naproti novim izzivom. Vzgojiteljice pa si želimo, da bo leto predvsem čim bolj zdravo, igralnici pa polni vese­lja, pesmi in plesa ter ustvar­janja. Na športnem dnevu Dominika Jereb Skrt imenitni malici je hišnik Matej osedlal enega konjička in ga vodil, da smo ga jezdili, kobili­co in žrebička pa smo vodili po travniku, da sta se pasla (včasih sta tudi onadva nas vodila). Ko­njičke smo božali in jim iz Iške prinašali vodo, ki so jo vztrajno polivali, ker so stopali v vedro. Naša Iška ni bila več poletno topla in razen učiteljice, ki je šla iskat žogo, nismo zabred­li vanjo. Smo si pa v njej umili roke pred jedjo in po jedi ter pri tem našli potočnega raka, ki ni kazal znakov življenja, zato smo si ga lahko podrobno ogledali. Pred odhodom smo pojedli še en obrok dobrot z žara in zele­njavo, pospravili za seboj in se odpravili nazaj proti šoli – eni peš, drugi na vozku s konjički. Za ta čudovit športni dan se najlepše zahvaljujemo obe­ma hišnikoma, gospe ravnate­ljici, ki nam ju je 'posodila' za cel dan, ter našim kuharicam, ki so nam priskrbele hrano za piknik. Hvala lepa in upamo, da bomo 'konjski dan' lahko še kdaj ponovili! Več fotografij si lahko ogledate v spletni galeri­ji naše podružnice. Učenci in učiteljicePŠ Iška vas Poljubčke pošiljamo, Račke in Miške Izlet z vlakom na kmetijo P a smo le dočakali torek, 10. 5. 2016, ko so se Ka­ pljice skupaj s starši in vzgojiteljicama odpravile na izlet z vlakom! Z vlakom smo se s Škofljice odpeljali v Žalno na ekološko kmetijo Pucihar. Po kratkem sprehodu od žele­zniške postaje do kmetije nas je prijazno sprejela gospoda­rica Ivanka Pucihar. Postregla nam je z domačimi piškoti, pe­civom in domačim jabolčnim sokom ter povedala nekaj be­sed o kmetiji. Ko smo se okrepčali, smo hitro odšli raziskovat, kaj vse se skriva na kmetiji. Najprej so nas pozdravile kokoške in mucki, dve kozici in koklja s čisto majhnimi piščančki. Videli smo tudi konje in dva žrebička ter eno kravo in dva telička. Živali smo hranili s kruhom in koruzo, jih lepo bo­žali in male piščančke pesto­vali v rokah. Otroci so ob hra- Bibe prvič v vrtcu S eptembra smo se Bibe v enoti Hribček znašle na čisto posebnem do­živetju: večina nas je prvič prestopila prag vrtca. Najprej s starši, potem pa čedalje več sami z vzgojiteljicami smo se začeli uvajati v vrtec. Zdaj je za nami že cel mesec prilaga­janja na novo okolje in dne­ve že preživljamo nasmejani, veseli ter razigrani. Vse nas njenju in božanju živali zelo uživali. Za fante pa so bili se­veda najbolj zanimivi traktorji in kmetijski stroji. Za konec nam je gospa Ivanka postregla še z eko ma­lico: domač kruh iz krušne peči, skutni namaz z drobnja­kom, skutni namaz z jabolki, namaz z maslom in medom ter jabolčni sok. Utrujeni smo se peš odpra­vili do železniške postaje v Žalni in se z vlakom odpeljali nazaj do Škofljice. Otroci so v vožnji z vlakom zelo uživali in z velikim zanimanjem opazo­vali naravo, ki je drvela mimo nas. Vsi skupaj smo preživeli lepo popoldne v naravi. Tea Vidic Članek nam je vrtec žal pos­redoval z veliko zamudo, a ga vendarle objavljamo, da vidite kako je bilo na tem zanimivem izletu. Uredništvo Mostiščarja zanima, spoznali smo že igri­šče, okolico vrtca, otroke iz drugih skupin in njihove igral­nice ter vse vzgojiteljice vrtca. Kljub kakšni solzici, ki jo tako spustimo le še sem in tja, pa z veseljem pridobivamo nove izkušnje. Skupina Bibe, enota Hribček Nove Kapljice V enoto Mavrica je s 1. septembrom letos pri­ kapljalo 9 Kapljic, ki že ponosno in veselega obra­za vkorakamo v igralnico. Po zajtrku zvedavo raziskujemo igralnico in igrače v njej, po malici pa se odpravimo na sprehod z vozički. Zelo uživa­mo v vožnji po okolici vrtca, najlepše pa se imamo, ko nas Maja in Urša odpeljeta k vodi, kjer nas že čakajo račke, da jim natrosimo koščke kruha. V prihodnjih tednih bodo k nam prikapljale še tri Kapljice. Zelo se že veselimo, da bodo tudi oni z nami uživali v vrtčevskih dogodivščinah. Kapljice z Majo in Uršo Dolina Drage in opekarstvo Opekarna Draga je dajala delo domačinom in okoličanom Zelo zgovoren je bil naš sogovornik Bogdan Primc, sin opekarniškega delavca Franca Primca. Rojen je leta 1934 v Dragi št. 35. Bil je trgovec in čebelar, včlanjen v Čebelarsko društvo Ig. V opekarni je delal v času počitnic ob svojem očetu Francu Primcu, ki je leta 1958 imenovan za direktorja Opekarne Draga. Vaša hiša stoji na robu ob­močja, ki je pripadalo Ope­karni Draga, na katerem so stali opekarniški objekti z glinokopi vred. Zbrali smo številne podatke o proizvo­dnji opeke v dolini Drage, pogrešamo pa podatke o opekarstvu in izdelavi ope­ke v tej dolini pred obema svetovnima vojnama. Kaj bi nam o tem obdobju opekarstva v dolini Drage lahko povedali vi? Res je. Iz starejšega ob­dobja tudi nam domačinom in opekarniškim delavcem ni veliko znanega. Ostanke sta­re tradicionalne opekarske dejavnosti sledimo ob kolovo­zni poti od naše hiše proti rib­niku Rakovnik. Ves ta ravni teren je zdaj pokrit z več deset metrov visokim gozdom. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje na tej površini ni bilo gozda, saj je to bila takrat travnata po­vršina z redkim grmičevjem leske, gabra in krhlike. Sredi omenjene gozdne poti je ne­koč stala poljska opekarna, ki jo je postavil italijanski ope­karnar Angelo Aita s svojim delovodjem Alojzijem Comi­no. Od te opekarne so bili v mojih mlajših časih ohranjeni le kvadratni tloris temeljev opekarniške peči, ostanki zidu iz domačih zidakov, sre­diščna jama in kupčki zložene opeke. Glino so Aitini delav­ci kopali v jamah nedaleč od opekarne. V opekarni je sprva delalo 10 do 15 delavcev itali­janskega porekla iz kraja Buja v Furlaniji Julijski krajini. Vsa opravila pri izdelavi opeke so opravljali pred opekarno na prostem. Aitina poljska ope­karna je bila narejena na za­četku 20. stoletja. Jože Jeršin (drugi z leve) je rojen 1939 v najstarejši hišina Pijavi Gorici (danes Želi­meljska c. 10). Po poklicu je šofer, mesar ter zagnan in us­pešen balinar. Dobre dve leti je bil sezonsko zaposlen kot opekarniški delavec v Dragi. Delal je v glinokopu in žgalni peči. Jože Jeršin je bil v letih 1957 in 1958 sezonsko zapo­slen v Opekarni Draga. Po vojni se je gradnja tako javnih kot zasebnih objektov silno razmahnila. Vse vrste opeke so se prodajale kot za med. Pomanjkanje opeke je zaradi prevelikega povpraševanja bilo tolikšno, da so opeko dobivala samo podjetja in le redke fizične osebe. Ker pa je primanjkovalo delovne sile, so v opekarni uvedli predno­stni sistem, po katerem je bil vsak delavec po dveh letih zvestobe upravičen do naku­pa gradbenega materiala. Z uvedbo prednostne liste sta bili uspešno rešeni dve pere­či vprašanji: že kronično po­manjkanje delavcev v opekar­ni in dostop posameznikov do gradbenega materiala, ki ga je potrebovala vsaka domačija. Ker smo pri nas doma zidali hišo, sem se podobno kot ne­kateri drugi sovaščani zapos­lil v opekarni za določen čas dveh let. Začel sem v glinoko­pu, nato pa sem ringal v paru z Rašidom Bekanovičem v krož­ni peči. Po dveh letih trdega dela v opekarni sem prišel na prednostno listo. S tem sem bil takoj upravičen do nakupa osnovnega gradbenega mate­riala. Kaj je po vašem mnenju povzročilo zapiranje Ope­karne Draga? Mnogim je znana obrazlo­žitev, da je glavni razlog, da je Opekarna Draga za vedno ustavila proizvodnjo opeke, izčrpanost zalog primerne opekarske gline v dolini Dra­ge. Toda po nacionalizaciji se je v časopisu pojavil članek zadnjega lastnika opekarne Ivana Comina, v katerem je ta odločno zanikal to trditev. Bil je prepričan, da je v doli­ni Drage še toliko kakovostne gline za proizvodnjo opeke, da bi iz nje lahko delali še kar nekaj let štiri vrste opeke. Jože Jeršin meni da je bil glavni razlog za propad pre­počasen tehnološki razvoj draške opekarne, tako da je po njegovem prepričanju opekarno v dolini Drage za­dušila konkurenca iz sosešči­ne, predvsem pa opekarna na Viču. Alojz Škrjanec je rojen leta 1936 v Kladi pri Igu na doma­čiji Pri Gričarju. Po poklicu je kmetovalec. V opekarni se je zaposlil leta 1958 in si tu nab­ral 3 leta delovne dobe. Začel je v glinokopu potem pa je 'ringal' z lesenimi samokolni­cami. Delal je z Rašidom Be­kanovičem. Ko ste se leta 1957 zapos­lili v Opekarni Draga, ste začeli v glinokopu. Kako je potekalo delo v glinokopu? Delo v glinokopu je bilo najtežje, še posebej pred modernizacijo, ko je bilo iz­ključno ročno. Kopači smo za pridobivanje gline uporab­ljali motike kopače, lopate in krampe. Potrebni sta bili dve vrsti lopat: štiharice ter lopate za rezanje in nakladanje. Prve so imele do 1,5 m dolg lesen ročaj ter ojačan raven jeklen list trikotne oblike (25 x 30 cm). Pred vsakim štihom (re­zom navpično navzdol) je bilo treba lopato namočiti v vedro z vodo, da se ni zlepila z glino. Za vodoravno rezanje gline in nakladanje so služile lopate z navzgor zavihanim listom, da se glina ni stresala. Iz glino­kopa do opekarniške rampe je vodila 'fiksna' ozkotirna že­leznica, po kateri smo delav­ci nakladači dovažali glino v opekarno s štirimi do šestimi vagončki. Za vsakim vagonč­kom sta šla po dva delavca. Po vojni je bila Opekarna Draga reorganizirana in modernizi­rana. V glinokopih so delali težki stroji kopači, tj. bagerji in buldožerji. Najprej so z bul­dožerji odstranili površinsko 35 cm do 50 cm debelo plast sivo rjave humusne prsti, šele potem so nastopili težki stro­ji kopači. Železne vagončke prekucnike je vlekla pozneje do opekarne derezina ali po domače 'trzina'. Pozneje ste delali v krožni peči kot samokolničar ('ringar'), s posebno sa­mokolnico ste odvažali žgano opeko v skladišče ali naravnost kupcem, ki so s svojimi vozovi čakali pred opekarno! 'Ringarji' in kurjači ste imeli poseben urnik? 'Ringarji' smo z lesenimi 'karjolami' dovažali opeko di­rektno kupcem, ki so v koloni čakali z različnimi vozovi (na šine, dere, gumarji) in vprega­mi (kravja, volovska, konjska) pred opekarno. Od leta 1960 naprej sta opeko dostavljala kupcem tudi dva privatna pre­voznika s tovornjakoma, ki ju je najela opekarna. Opeko sta dostavljala samo ljubljanskim in bolj oddaljenim kupcem. 'Ringarji' in kurjači smo imeli poseben delovni urnik. Zaradi vročine iz peči smo za­čenjali svoj delavnik zelo zgo­daj ob treh ali štirih zjutraj in končali, ko je bil določen del peči prazen in drugi del peči napolnjen. To je bilo ob deveti ali deseti uri dopoldne. Potem smo opravljali druga dela, kot so razna čiščenja, vožnje s ka­mionom ipd. Se spomnite kakšne anekdote iz opekarne, ki je povezana z Opekarno, uslužbenci, delavci ali vašimi podizvajalci? Delavcem opekarne v Dra­gi se nam je najbolj vtisnila v spomin anekdota o furmanu Gašperju. Za prevažanje opeč­nih izdelkov in premoga smo imeli v opekarni podizvajalce. Opeko so razvažali furmani in kamionarji. Po Dragi je kroži­la hudomušna anekdota, da je furman Gašper s svojimi konji 'šimelni' vsakokrat vozil naenkrat 1300 'ceglov', na ka­ Prihodnjič: Tehnološki razvoj mion, ki ga je upravljal šofer Opekarne Draga Stojaković, pa so naenkrat lahko naložili največ 1.200 zi­ dakov. Stevo Dozet, doktor geologije Ižanski sejem, sobota 17. september 2016 Člani ČD Ig na odprtju sejma I žanski sejem že kar nekaj let velja za eno od večjih prireditev v občini in pri­vablja vsako leto več razstav­ljavcev. Namen sejma je oživiti tovrstna druženja ljudi, ponu­diti možnost društvom in po­sameznikom, da se predstavijo in prikažejo svoje delo in seve­da ohranjati vez s preteklostjo, nekdanjim življenjem na vasi in ohraniti tovrstno izročilo prihodnjim rodovom. Ižanski sejem je tudi letos privabil prek 50 različnih razstavljav­cev. Na sejemsko dogajanje poskušamo poleg domačih društev vključiti predvsem rokodelce in razstavljavce z iz­delki domače obrti, predvsem pa je merilo to, da so izdelki slovenskih izdelovalcev. Do neke mere nam je letos to tudi uspelo. Lepo vreme nam je dalo možnost, da smo stojnice lahko razporedili po obeh par­kiriščih okrog občine in je vse skupaj delovalo kot ena velika tržnica. Žal pa nam je proti po­poldnevu vreme malo zagodlo, začelo je namreč deževati. Začetek sejma je, tako kot vsa leta do zdaj, napovedal prihod članov Čebelarske­ga društva Ig s praporom in čebelarsko himno v ozadju. Otvoritveni nagovor pa je imel župan Janez Cimperman. V sklopu sejma so se vrsti- Zmagovalca pokala Šefla le otroške delavnice, ki jih je pripravilo Društvo za sožitje z naravo, predstavili so se čla­ni Karate-do kluba Shotokan pod vodstvom Mateja Kabaja, otroke je navduševal čarodej Roman Frelih s predstavo in animacijo z modelirnimi ba­loni, Društvo Zapotok je pos­tavilo plezalno steno, svojo predstavitev pa je imelo tudiŠportno društvo za bejzbol in softball Barje. V popoldanskih urah je se­jemsko dogajanje popestril KD Mokrc z nastopom potujo­čih gledališčnikov s predstavo Slovenske balade in romance režiserke Ljerke Belak. Dru­štvo Fran Govekar Ig je imelo v času sejma tudi voden ogled koliščarske razstave v Mladin­skem domu na Igu. Gobarsko mikološko društvo Ig je na sej­mu pripravilo razstavo gob in pokušnjo jedi iz njih. Upamo, da ni nihče ostal lačen, kajti jedi so bile zelo okusne. Popestritev sejma je bilo tudi tekmovanje v pripravi jedi na žlico pokal Šefla, ki ga organizira Društvo 21. marec ob pomoči sponzorjev: Občine Ig, Komet bara, Vaškega sveta Ig in Mesarstva Blatnik. Kuha­ti so začeli že dopoldne pod strogim nadzorom strokovne komisije, ki so jo sestavljali Dragica Ajdovec, Mitja Kosec, Andrej Logar in Natalija Ker­čon. Po koncu kuhanja je komi­sija ocenila jedi in razglasila rezultate: • 1. mesto: Primož Petelin iz Tomišlja in Marjan Murake­zi iz Kota • 2. mesto: Jože Ciber in Jože Ciber iz Iške Loke • 3. mesto: Anton Žagar iz Iške vasi in Rado Vidra iz Ljubljane Tudi letos smo se vsi orga­nizatorji tako sejma, razstave kot pokala Šefla potrudili, da so se udeleženci dobro poču­tili, da so uživali v dobrih je­deh in številnih stojnicah. Za predstavitev stojnic in pove­zovanje na sejmu je poskrbela Andreja Zdravje. V imenu občine se zahva­ljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi sejma. Vsem, ki ste se ali se niste udeležili letošnje prireditve, pa kličemo na snidenje pri­hodnje leto. Marica Zupan Matjaž Zupan, Mestna info točka, Ivan Majc s. p., Gregor Bolha Fotoreportažo s sejma si lahko ogledate na zadnji stra­ni Mostiščarja. Kolesarsko vandranje po Daljnem vzhodu V nedeljo, osmega maja letos sem imel let prek Pekinga v južnokorej­ski Busan. Pot je trajala dobrih 13 ur, torej dokaj hitro. Ravno to je bila težava, da nisem ob prihodu na letališče dobil ne torb in ne kolesa. Sicer bi se­del na kolo in se odpeljal proti mestu. Tako sem šel z avtobu­som, torbe in kolo so mi do­stavili pozno zvečer v hotel. Sledilo je novo razočaranje, saj je iz škatle odpadla matica za prednje kolo in nisem mogel sestaviti kolesa. Dan zatem sem v kolesarski trgovini ku­pil novo matico. Naslednje dni sem malo kolesaril le po mestu in okolici. Ogledal sem si nekaj znamenitosti, denimo stadion svetovnega prvenstva. Okopal sem se tudi na plaži Haeundae. V soboto zvečer, šesti dan, sem s trajektom zapustil Bu­san in tudi Južno Korejo. Po osmih urah sem v nedeljo zjutraj prispel na Japonsko, v luko Fukuoka, in bil takoj pre­senečen, saj nisem vedel, da se uporablja levi vozni pas. No, zame ni bilo težav, kolesaril sem po približno 20 državah, ki uporabljajo levi vozni pas. Imel sem težave s fotoapara­tom, ki se je pokvaril. Odko­lesaril sem do mesta Kitakyu­shu in tako sklenil prvi teden. Velemesta in promet Ponedeljek, 16. maj, je bil ves dan deževen in nisem sedel na kolo. Še naprej sem imel težave s fotoaparatom in v mestu Kitakyushu sem obi­skal nekaj servisov, a brez us­peha. Naslednji dan sem mes­to zapustil in tudi otok Kjušu ter skozi tunel prikolesaril na največji japonski otok Honšu ter spal na plaži. V sredo sem prikolesaril v Hirošimo in še pravočasno našel Canonov servis (pol ure pred zaprtjem). Predolgo bi moral čakati na popravilo in bilo bi predrago, zato sem naslednji dan ku­pil poceni rabljen fotoaparat. Nato sem obiskal spominski park. Mesto je seveda najbolj znano po atomski bombi iz leta 1945 in obiskal sem ga de-vet dni pred ameriškim pred­sednikom. V petek sem pres­pal v cerkvi Jezusovega duha, ki je posebna veja krščanstva. Večino tega dne in delno v soboto sem ves čas kolesaril ob morju, a okopati se nisem mogel, ker je v okolici preveč industrije. Končno sem se na kratko okopal v nedeljo in pri­kolesaril v drugo največje ja­ponsko mesto Osaka, ki ima s širšo okolico 19 milijonov pre­bivalcev. 25. maja sem se mimogre­de ustavil v mestu Suzuka in si ogledal dirkališče, ki vsako leto gosti eno bolj priljublje­nih dirk formule ena. Prikole­saril sem v še eno velemesto – Nagoya, ki je tretje največje na Japonskem in ima s širšo oko­lico 9 milijonov prebivalcev. Kot marsikje na Japonskem je bilo težko najti prosto sobo, ker je premalo hotelov oziro­ma jih v predmestjih sploh ni. Poleg tega je bilo v bližini sre­čanje vseh največjih svetovnih voditeljev držav in so bili ho­teli zasedeni s spremljevalnim osebjem. V mestu je bil zaradi tega poostren nadzor. Razoča­ran sem bil tudi nad njihovim cestnim oziroma prometnim režimom, saj za kolesarje ni dobro poskrbljeno – kolesar­ske steze so na slabo vzdrže­vanih pločnikih, ceste ozke in prometne, semaforjev pa je veliko preveč. Okopal sem se v Pacifiku, kjer so bili močni in veliki va­lovi. No, ni bilo tako hudo kot na nekaterih drugih koncih sveta (Avstralija, Madagaskar, Mehika …). Lahko rečem, da sem postal že strokovnjak za plavanje v nevarnih valovih, saj sem se v vseh treh oceanih okopal že nekajkrat. Nasled­nji dan je bil oblačen s slabo vidljivostjo, občasno je rahlo rosilo, zato sem bil nejevoljen, ker nisem mogel videti gore Fudži. To je bil razlog, da sem se malo obotavljal in nisem že­lel kolesariti predaleč, da ne bi dan zatem zamudil veličastne­ga pogleda. Zjutraj in čez dan je bilo lepo vreme in končno sem lahko videl to znamenito goro – najvišji japonski vrh, vi­sok 3.776 metrov. Največje mesto na svetu in draginja V ponedeljek, 30. maja, sem kolesaril skozi še eno mili­jonsko velemesto Yokohama in proti večeru prikolesaril v še mnogo večje mesto Tokio, japonsko prestolnico, ki je naj­večje mesto na svetu – širša okolica oziroma metropolitan­sko območje ima 37 milijonov prebivalcev, samo mesto pa slabih 14 milijonov. Po nekate­rih statistikah je največje mes­to Ciudad de Mexico. Pri meni ni dileme, kolesaril sem skozi obe velemesti. Za začetek sem obiskal fri­zerski salon in samo za striže­nje odštel 42 evrov – Japonska je zelo draga in cene so visoke za vse usluge. Oglasil sem se na slovenskem veleposlani­štvu, kjer so me pričakovali in me lepo sprejeli, zlasti na­mestnik veleposlanice Oto Pungartnik. Seveda tudi ve­leposlanica Simona Leskovar – podpisal sem se na njeno slovensko zastavo s sloven­skimi športniki, ki so obiskali Japonsko, kar si štejem v čast. Ogledal sem si nekaj zname­nitosti, denimo največji pre-hod za pešce na svetu Shibuya – v enem dnevu ga prečka pol milijona ljudi. Obiskal sem Tokyo tower, ki je podoben Ei­fflovemu stolpu. Ker me je čas priganjal, sem se od Tokia do Morioke peljal z vlakom. Lepote narave in težke razmere Četrtkovo dopoldne v Mo­rioki je bilo deževno in hladno – 14 stopinj, zato nisem takoj sedel na kolo, pač pa pozno popoldne kljub dežju; pozneje se je vreme izboljšalo. V so­boto me je čakala peklenska, najtežja etapa na poti – 1.520 metrov višinske razlike in dol­ga le 83 kilometrov. Že prvi klanec do lepega jezera Towa­da je bil težak, a vsaj vreme je bilo v redu. Nato so me skozi gozd ob številnih slapovih ob­časno spremljale plohe in pred začetkom drugega vzpona, ki je bil še težji od prvega, se je močno ulilo. Vzpon na prelaz Hakkoda je bil dolg 15 kilome­trov, naklon tudi do 17-odsto­ten, povprečno pa 10. Na vrhu je močno pihalo v prsi in bilo je 10 stopinj. Nisem vedel, kaj naj storim, saj sem bil premra­žen in premočen, v bližini pa niti metra strehe. Počasi sem se spustil proti dolini in na srečo tri kilometre nižje zagle­dal hotel. Naslednji dan je bilo lepo vreme in spustil sem se do mesta Aomori, kjer je tra­jektna luka. Zapustil sem največji ja­ponski otok Honšu in začel kolesariti po otoku Hokaido. Predzadnji dan mi je končno uspelo premagati magičnih 200 kilometrov tudi na Ja­ponskem. Prikolesaril sem do končne točke na poti, dvo­milijonskega mesta Sapporo. Glede na to, da sem dal kolo v škatlo, sem se želel od mesta do letališča peljati z vlakom in to so mi zagotovili, ko sem poklical na železniško postajo. Ko sem prišel tja, me s kole­som niso pustili na vlak. Šel sem s taksijem in odštel 100 evrov ter zamudil letalo. Že plačano karto sem moral kupi­ti na novo in plačati 800 evrov – že tako imam bolj malo de­narja, potem pa še ta udarec. Poleg tega sem moral na novi let čakati en dan, tako da sem se v domovino vrnil v petek, 10. junija. Skupaj sem prekole­saril 2.066 kilometrov in pre­magal 12.090 metrov višinske razlike. Kolesaril sem skozi 10 novih milijonskih velemest na Japonskem. Šestič sem kole­saril po azijskih cestah. Za konec naj ponovim svoj rek izpred nekaj let: »Veliko je velikih mest, a nobeno ni tako veliko, da bi se izgubil v njem.« V njih prikolesarim večinoma zvečer, kajti luči velemest me vedno znova posrkajo vase. Aleš Juvanc Pokrovitelji: Petrol, ORF-slovenski spored, Zeliščarstvo Mar­šič, Aerodrom Ljubljana, Chemoplast, Mizarstvo Bartol, Pre­vozi Petrič, Pro cond, Diem, Klima Župevec, Gostilna Gerbec, Gostilna Strah, Emonska klet, Frks, Parketarstvo Hrovat, KTM servis Jamnik Kolesarsko vandranje po Južni Koreji in Japonski 26. oktober ob 19. uri, Knjižnica Ig Aleš Juvanc je letošnjega maja poletel na jug korejskega polotoka in nekaj dni kolesaril po mestu Busan in okolici. Z ladjo se je zapeljal na jug Japonske ter kolesaril proti severu skozi Hirošimo, Osako in Suzuko. Prikolesaril je v Tokio, največje mesto na svetu, s hitrim vlakom je pot nadaljeval do Morioke in kolesarsko pot po enem mesecu sklenil na severu Japonske v mestu Sapporo. Potopisno predavanje o Sahari Anton Brancelj je na in kopensko živalstvo v in ob svoji tretji poti v Sa­ redkih gueltah, izvirih in jeze­ haro med 7. in 18. fe­ rih v osrednjem delu države, bruarjem 2016 obiskal najbolj ki so ostanki nekdaj obširnih zahodno saharsko državo – Is­ rečnih sistemov, a so zaradi lamsko republiko Mavretani­ klimatskih sprememb presah­ jo. Zaradi spleta (političnih) nili oz. so se skrčili pred okoli okoliščin je država razmeroma 6.000 leti. slabo poznana, čeprav so ne­ Čeprav raziskave podze­ kateri njeni predeli zelo zani­ mne favne niso prinesle po­ mivi. Med kratkim obiskom je zitivnih rezultatov, pa so bila s sopotnikoma raziskoval pre­ spoznanja o obstoju bogatih dele v osrednjem delu države, populacij rib, dvoživk in plazil­ v širši okolici mesta Tidjiki. cev v majhnih tolmunih sredi Mini biološko ekspedicijo peščenih sipin, ki so preživele so sestavljali specialist za ribe, 6.000 let puščavskih razmer, dvoživke in plazilce, specia­ pravi 'znanstveni šok' za pre- list za saharski zooplankton in kačje pastirje ter avtor pre­davanja, sicer specializiran na podzemno favno. Namen odprave je bil raziskati vodno davatelja. Vrhunec je bil opa­zovanje izolirane populacije nilskih krokodilov sredi ma­vretanske puščave, sicer okoli 4.500 km oddaljene od reke Nil. In na koncu je sledil še kratek obisk spodnjega toka reke Senegal, ki je pomembna postaja ptic selivk na njihovi poti med Evropo in Afriko. Občina Ig Mostiščar 07 | Oktober 2016 Državno prvenstvo veterank in veteranov Na prvenstvu v Kopru P GD Golo tekmuje tudi v veteranskih discipli­nah – imamo moško in žensko ekipo. Moška nastopa že dalj časa tako na občinskem kot regijskem tekmovanju, letos pa smo se udeležili tudi dveh tekmovanj v okviru GZS v Oplotnici in Gaberkah.Ženska ekipa nastopa tretje leto. Ne bi rad prizadel moških, vendar moram to žensko ekipo izpostaviti. Tudi ženske so se letos udeležile tekmovanj v Oplotnici in Gaberkah. Na tekmovanjih, ki jih organizira GZS, nasto­pajo ekipe, ki so v Sloveniji v samem vrhu. Od njih se imaš kaj naučiti, kar se tiče tehnike in trikov, ki jih uporabljajo za čim hitrejšo izvedbo vaje, če­sar v knjižici o pravilih gasil­sko športnih disciplin ni. Zakaj smo se odločili, da se udeležimo tekmovanj, ki jih organizira GZS (teh tekmo­ vanj je sedem)? Tako moška kot ženska ekipa smo na me­dobčinskem tekmovanju osvo­jili drugo mesto, zato smo se prijavili na regijsko, ki je bilo lani v Tacnu. Tam smo moški osvojili peto mesto, ženske pa drugo in s tem možnost nasto­pa na državnem prvenstvu, ki je bilo letos v Kopru. Za lažje razumevanje: prve tri ekipe se lahko prijavijo na višjo stopnjo tekmovanja (medobčinsko, re­gijsko, državno). Ob prvem nastopu v Oplo­tnici smo bili tako moški kot ženske kar malo razočarani, ker nismo dosegli boljšega rezultata. Vendar so nas ko­legi iz Grosuplja, Ponove vasi – špica ekipi, ženske iz Polja, Gaberk, podučili, da je potreb­no dolgo in vztrajno delati (te ekipe tekmujejo že 16-20 let, 6 mesecev pred tekmovanjem 2x na teden). V Gaberkah smo se že bolje odrezali. Ženska ekipa veterank PGD Golo Počasi pa se je bližal tudi 11. junij – državno prvenstvo čla­nov, članic, veteranov in vete­rank v Kopru. Pri pripravah na tekmovanje nam je pomagal kolega iz PGD Študa, Igor Co­larič z zanimivimi nasveti. Po-leg tega nam je pred državnim prvenstvom pomagala Vesna Podlipec v sodelovanju z dr­žavnimi prvakinjami iz PGD Polje pri Vodicah, kjer smo se seznanili s kriteriji sojenja. Zahvaliti se moram tudi do-mačemu društvu – vodstvu za razumevanje za to tekmovanje, še posebno Jožetu Virantu. Tekmovanje v Kopru je bilo zelo lepo organizirano. Pote­kalo je na stadionu Bonifika, na umetni travi in ravnini, če­sar tu v hribih nimamo. Barve GZ Ig so zastopale veteranke Golega in Škrilj. Ko smo se pri­javljali komisiji za tekmovanje, se je takoj zataknilo: čevlji rja­vi in sivi, namesto črni (čevlje si kupi vsak sam), a barva ne vpliva na tekmovanje. Tu nam je priskočil na pomoč Andrej Auber iz GZ Ig in prepričal sodnike, da so nas spustili na tekmovanje, s tem pa vnesli še dodatno nervozo, ki je vedno prisotna ob takih tekmovanjih. Ženske kot ženske se niso dale motiti in so svoje delo oddela­le suvereno. Na koncu so bile 29. od skupnih 51. Problem takih tekmovanj je, da moraš počakati do konca, drugače te diskvalificirajo, kar se nam je zgodilo v Oplotnici. Tako smo v Kopru počakali na konec tekmovanja, kjer je sledil zbor vseh nastopajočih (okrog 5000) in podelitev po­kalov in medalj. Za nas je bilo to še en čudovit in nepozaben dogodek in nova izkušnja. Srečko Mavec, PDG Golo Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Za vsa dodatna pojasnila smo vam dostopni Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 na naslednjih številkah: Župan 01/280-23-02 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Mostiščar 07 | Oktober PGD Iška Loka državni podprvaki Ekipa z mentorjem Državni prvaki 2016 v gasilski orientaciji z namestnikom predsednika GZ Slovenije Jankom Cerkevnikom V soboto, 17. 9. 2016, smo se z ekipo pionirjev PGD Iška Loka udele­žili državnega tekmovanja v gasilski orientaciji, ki je po­tekalo v GZ Zgornjesavinjske doline, na Golteh. Z ekipo pionirk sosednjega društva smo se z avtobusom že navsezgodaj odpeljali pro­ti Goltem. Tekmovanja se je udeležilo skupno 186 ekip pio­nirjev in pionirk, mladincev in mladink ter pripravnikov in pripravnic. Ekipe so morale v čim krajšem času, le s pomoč­jo karte in kompasa preteči ali prehoditi pot, vmes najti kon­trolne točke in na njih opraviti določeno nalogo. Prvo kon­trolno točko, vajo z vedrovko je ekipa opravila zunaj proge na spodnji postaji nihalke, po končani vaji pa smo se z žič­nico odpeljali na vrh – Golte, kjer je potekal drugi del tek­movanja. Proga za pionirje je bila dolga pribl. 2.000 m in imela še preostale 3 kontrol­ne točke – topografske znake, spretnostno vezanje vozlov in praktično vajo iz orientacije. Kljub megli in slabim vremen­skim razmeram se naša ekipa ni predala, ampak pokazala veliko znanja in tekmovalnosti ostalim ekipam. V konkurenci 32 najboljših ekip pionirjev iz Drugo srečanje gasilskih vozil Scania P rostovoljno gasilsko društvo Šoštanj-mesto je v petek, 19. avgusta 2016, organiziralo 2. srečanje gasilskih vozil Scania iz celot­ne Slovenije. Prvo takšno sre­čanje je prevzelo lansko leto PGD Ribno pri Bledu. Ker ima PGD Tomišelj ga­silsko vozilo Scania, smo se udeležili tega srečanje tudi mi. Ob 13. uri se je začel zbor in pozdrav vseh udeležencev. Spregovorili so: predsednik PGD Šoštanj-mesto, župan občine Šoštanj, predstavnik Scanie za Slovenijo in drugi. Po pozdravu je bila pogostitev, da smo dobili moč za nadaljnje delo. celotne Slovenije je dosegla odlično drugo mesto. Medalje in pokal za osvojen uspeh jim je podelil namestnik predse­dnika Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkevnik. Po končani slovesni podelitvi in skupnem fotografiranju najboljših ekip smo se z nihalno žičnico po­dali na spodnjo postajo in se nato z avtobusom odpeljali proti domu. Kljub utrujenosti smo se domov odpravili veseli in po­nosni na doseženi rezultat. Letošnje leto smo končali z izjemnim uspehom, saj je bila to naša druga udeležba na ga­silskem državnem tekmovanju letos, na kar smo še posebej ponosni. Hvala mentorju ekipe Pri­možu Pintariču, da je posvetil veliko prostega časa mladim gasilcem, in pa seveda po­sebna hvala ekipi pionirjev – Anžeju Pintariču, Aljažu Smo­letu in Davidu Železniku, da lahko skupaj pišemo zgodovi­no Prostovoljnega gasilskega društva Iška Loka. Ponosni smo na vas! Mateja Kramar Ob 14. uri je potekal voden ogled PGD Šoštanj-mesto, Termoelektrarne Šoštanj in Muzeja usnjarstva Šoštanj. V Termoelektrarni T6 smo si v celoti ogledali proces delo­vanja od začetka do konca. Z dvigalom smo se dvignili 127 m visoko do razgledne plošča­di, od koder je prečudovit raz­gled na mesto Šoštanj in njeno okolico. Sledil je ogled Muzeja usnjarstva Šoštanj. Od nekda­nje največje tovarne usnja v Evropi je danes ostal le še mu­zej. Zaradi usnjarne je Šoštanj dobil tudi železnico. Ob 16. uri je bila panoram­ska vožnja z gasilskimi vozili Scania s prižganimi modrimi lučmi in sirenami proti To-šča, kjer smo gasilska vozila polščici do športnega letali-postavili v vrsto na pristajal- ni stezi za skupno fotografijo. Pilot nas je s svojim letalom v nizkem letu pozdravljal in s tem še polepšal dogajanje. Pot smo nadaljevali skozi Velenje, seveda s prižganimi lučmi in sirenami vse do Velenjskega jezera, pri katerem smo po­novno parkirali vozila v pol­krogu in se fotografirali z avto lestvijo. Ob 18. uri smo se vsi vrnili na parkirni prostor pred gasilskim domom v Šoštanju na ogled obiskovalcem ter si izmenjali mnenja in izkušnje. Ob 19. uri je bil konec sre­čanja s pogostitvijo vseh ude­ležencev, nato pa je sledila še gasilska veselica z bogatim srečelovom. Letošnjega sreča­nja gasilskih vozil Scania se je udeležilo 13 vozil. Jože Krašovec, tajnik PGD Tomišelj Ogled Termoelektrarne Šoštanj • ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Skok s poletnih dni in uživanja v naravi v športne vode dvoran in telovadnic Č lani Društva UZRI se znamo lotiti zadeve. Začenja se sezona naše nevsakdanje vadbe. Spet se bomo ob pomoči stolov, pa­lic, žogic, elastičnih trakov in plastenk razgibavali, skr­beli za mikro gibe in vplivali na dihanje. Uzrli evritmijske gibe, prevetrili zdravilni chi gong, izvedli tai chi formo, se seznanili z osnovami pilatesa, seznanili z novimi tehnika­mi vabe in se ukvarjali tudi s čisto navadno telovadbo za hrbtenico in celo telo. Skratka. Uporabljali desno in levo mož­gansko polovico ter povezave in seveda uporabljali nič. Se veselim, zato vas kot vadite­ljica in terapevtka vabim po novo energijo in druženje. Zanimivost: Vemo, da nam možgani omogočajo različne povezave, zaznave in opravila, pomagajo, da se zavemo sebe, zaznamo sebe in svoje okolje. Možgani so dejavni tudi, ka­ dar čutimo, doživljamo, vidi­ mo, vonjamo, tipamo, slišimo, pomnimo, razmišljamo, se učimo, komuniciramo z dru­ gimi, vadimo, delamo, se ima­ mo radi, se veselimo ali smo žalostni in v težavah, vedno se odzivamo – možgani so dina­ mični in so nosilci psihičnih funkcij. Ker vse analiziramo, nam to omogoča 7 predelov razdelitev naših možganov s svojimi določenimi poveza­vami (aksoni). Veliko od teh vaj smo že izvajali na vadbi in ugotavljali, kako to občutimo sami in koliko časa traja dobro počutje po vadbi. Poglejmo, kaj pomeni čla­nek oziroma vabilo, ki ga be­remo, za naše možgane – ena od oblik: Zdaj boste prebrali: Vsak torek se dobimo oblečeni v športni opremi z armaflexom, nogavicami in odejo ob 18.30 uri v OŠ Ig v Mali dvorani. V možganih se zgodi naslednje: informacija gre v čelni reženj, torej nekam za notranji del čela, občutki in informacije potujejo naprej v pariatalni del (torej na stranski del glave ob ušesih), informacije se us­pešno povezujejo, saj ta tekst beremo naprej. Tako velevajo možgani. Na lokaciji Ig, Turjak in Ljubljana, kjer tudi potekajo vadbe (hitro pomislimo, kje je to, kaj smo tam delali oziroma ali smo tam že kdaj bili, ali bi tisto, kar imamo planirano, iz­pustili ali bi to izpustili, ali je to dovolj blizu našega doma, ali se bomo zvečer še lahko s čim ukvarjali) in ob kateri uri (seveda z očmi preverimo, ali nismo informacije mogoče iz­pustili!). Smo z mislijo na poti in prestopimo v senčni predel možganov, ki je v predelu od roba glave od oči od ušesnega dela. Tu se premlevajo naše misli in naš spomin. Zdaj in­formacije potujejo na zatilni del glave, kjer se dogaja opisa­na interpretacija in naše pove­zave s tem, kaj vemo od prej in kako bo vse skupaj potekalo. Ker možgani hočejo primerja­vo, besedilo beremo dalje. Ampak tu se bomo ustavili in se več pogovorili na sreča­njih ob ponedeljkih, torkih in sredah. Vsi člani društva UZRI se veselimo srečanja. Kje se dogaja v naših možganih, iz­veste na vadbi! Vaja izvedba: sprostimo se in ležimo na hrbtu, ponovi­mo: dihamo s pljuči, dihamo s trebušno prepono in diha­mo s trebuhom. Začnemo z iztezanjem hrbtenice, z noga­mi na sedalu stola, počasi se začnemo gibati in dvigujemo boke, kolikor visoko lahko, spustimo na podlago, ponovi­mo vsaj 8x. Težja varianta: s petami se opremo na rob sto­la in dvigujemo stegnjen trup in nogi. Gib zadržimo v obeh primerih, štejemo, kolikor zdržimo. Spustimo na podlago in ponovimo vajo. Pazimo, da ne premaknemo stola in izgu­bimo ravnotežja. Primaknemo noge k sebi jih objamemo, se zanihamo levo in desno, na­daljujemo tako, da ob stolu stegnemo nogi na levi strani in ponovno potegnemo nase ter spet stegnemo ob desni strani stola in jih stegnemo. Ponovimo vsaj 8x na vsako stran. Tudi tukaj zadržimo gib in štejemo, dokler zdržimo. Na koncu se sprostimo z naučeno vajo meditacije. Vsakodnev­no podaljšanje take vaje nam okrepi stegenske, hrbtne in trebušne mišice. Vse kombina­cije vplivajo na boljše počutje in nam dajo moč pri vsako­dnevnih opravilih. Za vadbo ni zadržkov in starostnih ome­jitev. Vabljeni! Sprejemamo nove članice in člane. Tina Sešek, 041 745 363, vaditeljica in terapevtka Seminarji na Golem Z a nami je že prvi semi­nar dr. Ostana, ki nas bo ponovno obiskal 2. 11., ob 17.00 v Kulturni dvorani na Golem, s predavanjem Belja­kovine za življenje in smrt. Mi pa se do takrat že pripravljamo na naslednje predavatelje, ki nam bodo razkrivali skrivnos­ti uspešnega, zadovoljnega in zdravega življenja. V sredo, 19. 10. 2016, ob 19.00 bomo gostili Andrejo Verovšek, ki nam bo razkri­la skrivnost 'vrelca mladosti'. Andreja je ljubiteljska učite­ljica tibetanskih vaj, ki jih že leta redno izvaja in raziskuje ter uči ljudi, ki se z njimi prvič srečajo ali imajo pri njihovem izvajanju težave. Predstavila nam bo pet tibetanskih vaj ali tibetanskih obredov, ki pospe­šijo pretok življenjske energije skozi telo in nam pomagajo, da se že po kratkem času počuti­mo kot prerojeni. Na praktič­nem predavanju bomo izvede­li, kako se pripraviti, kako vaje izvajati, kakšne učinke imajo vaje na telo in na kaj moramo biti pozorni. Predavanje ne bo samo teoretično, ampak tudi praktično, zato pridite na sre­čanje v oblačilih, ki vam bodo dovoljevala tudi malo telovad­be in raztezanja. Vaje so pri­merne za vse starosti. V sredo, 26. 10. 2016 ob 19.00, pa bo gostja večera naša sovaščanka Saša Einsiedler. Saše se mnogi spominjate s televizije, skoraj 30 let je že, odkar je vodila svojo prvo od­dajo. Zadnja leta pa veliko pre­dava in ima delavnice v Slove­niji ter tujini na temo osebne uspešnosti, samopodobe ter komunikacije. Z veseljem se je odzvala našemu vabilu in prip­ravila bo predavanje z naslo­vom Ste obkroženi s težavnimi sogovorniki? Saša, o čem boš govorila na svojem večeru? Zelo veliko predavanj in delavnic imam tudi v večjih podjetjih in vedno znova me ljudje sprašujejo, kako ravnati s težavnimi sogovorniki. Vsi Aromaterapija v jesenskem času Melani Kovač Knjižnica Ig sreda 19. oktober ob 18.00 Jeseni si z eteričnimi olji lahko pomagamo tako pri težavah z gripo in prehladi kot tudi preventivno pri krepitvi imunskega sistema, pri dvigu ravni energije, koncentracije, izboljšanju splošnega počutja. Govorili bomo o tem, kaj so eterična olja, kakšne so njihove lastnosti, kako jih varno uporabljamo, in teorijo podkrepili s praktičnimi primeri. smo se kdaj že znašli v situa­ciji, ko se po pogovoru z ne­kom nismo počutili dobro, ko smo se razjezili, bili prizadeti … Včasih nekateri ljudje svoje tegobe pač enostavno stresejo na nas, mi pa ne vemo, kako naj ravnamo. Zato sem se od­ločila, da govorim o tej temati­ki, saj je tudi zelo koristna. V kakšnem smislu? Vsi tisti, ki imamo v svoji službi opravka z ljudmi, vemo, kako pomembno je znati pre­poznati sogovornika in njegov namen. Ko komunikacija po­staja napeta, je dobro poznati tehnike, kako najprej umirimo sebe, potem sogovornika. So besede, ki jih pri razburjenem sogovorniku ne smemo upo­rabiti, in so druge, ki delujejo blagodejno. Že samo nekaj hitrih napotkov nam lahko po­maga, da nimamo katastrofal­nega dne … Enako pa se vam lahko zgodi, da vam gre vaš sodelavec ali sodelavka na živce. V službi preživimo zelo veliko časa in škoda je, da smo osem ur slabe volje zaradi ne­koga, ker s tem največ škode naredimo sebi. Saša, hvala za tvojo pri­pravljenost, da brezplačno de­liš svoje bogato znanje z nami! Vsekakor se nam obetajo zanimive in poučne delavnice. Pridite in ne bo vam žal! Roman Povše Aleksander Lilik, Tatjana Splichal Mostiščar 07 | Oktober 2016 Markova pot do naslova državnega prvaka L etošnje poletne počitni­ce so vozniki kartov pre­živeli v kombinezonih in pod čeladami namesto v ko­palkah. Spremljalo jih je vroče poletje in veliko 'švica' ter dol­gi dnevi napornih treningov. Dirka na Vranskem V nedeljo, 17. julija, je na poligonu varne vožnje AMZS na Vranskem potekala 4. tek­ma za državno in 5. dirka za pokalno prvenstvo Sportstil. Steza je dolga 1.050 metrov. Po nedeljskem jutranjem trenin­gu se je na briefingu (sestanek pred dirko, kjer tekmovalci dobijo podrobnejše informa­cije o poteku dirke) zbralo 92 prijavljenih tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije ter celo Bosne in Herce­govine, Ukrajine ter Švedske, ki so poslušali še zadnja navo­dila direktorja in tehničnega komisarja. Na kvalifikacijah je Mark Škulj osvojil šele peto mesto in tako startal s pete startne pozicije. V finalni dirki pa je v seštevku pokalnega prvenstva osvojil tretje mesto in prav tako tretje mesto za državno prvenstvo, s tem pa kar lepo število točk za DP in Sportstil Cup. Seveda so k uspehu pri­pomogli njegovi navijači, ki so uživali v lepem sončnem vre­menu in zanimivih vožnjah. Dirka v Avstriji Naslednja dirka za Sportstil Cup 2016 je potekala 6. avgu­sta na dirkališču Speed World v avstrijskem Brucku. Na kva­lifikacijah je Mark dosegel tretji čas, za drugo uvrščenim je zaostajal za 8 stotink, za pr­vim pa 39 stotink. Na predfi­nalni dirki se je uvrsti na tret­je mesto in tudi finalno dirko končal na tretjem mestu. Dirka v Italiji V Čedadu v Italiji sta bili v nedeljo, 21. avgusta 2016, na sporedu predzadnji dirki dr­žavnega in pokalnega prven­stva v kartingu. Po sobotnem deževno oblačno sončnem tre­ningu smo v nedeljo čakali, s čim nam bo postreglo vreme. Dirka je bila odpeljana v su­hem, podelitev pa je bila poš­teno mokra. V R3 (razred Rotax Max Ju­nior od 11 do 16 let) je kvalifi­kacije odpeljalo prvih pet tek­movalcev v isti sekundi. Boj v predfinalu je Marku prinesel prvo mesto za DP in drugo za Sportstil Cup. V finalu pa so se tekmovalci čisto premešali, a Marku je uspelo privoziti 2. mesto v obeh prvenstvih. Napeto vse do zadnje tekme Še zadnja tekma za državno prvenstvo in Sportstil Cup v kartingu za sezono 2016, in si­cer na Hrvaškem, Novi Marof. Napetost raste! Mark je imel na treningih odlične čase. Čakamo, kaj nam bo prinesla dirka, zmagovalna stopnička je še odprta … Vremenoslovci napovedujejo deževen vikend. Ali bo to edina dežna dirka v tej sezoni? Petkovi treningi so potekali pod žgočim son­cem, sobota je prinesla oboje, dopoldan suho, popoldan dež. Tako so dirkači odpeljali tudi moker trening. Nedelja. Kaj bo prinesla? Mark se na kvalifikacijah ni odrezal najbolje. Mehaniku je povedal, da mora spremeni­ti nastavitve in da mu gokart drsi. Predfinalna dirka. Napetost raste, Mark pa preseneti. V cilj se pripelje prvi za državno pr­venstvo in drugi za Sportstil Cup (to prvenstvo prinaša kar­to za Rotax Grand Finals, ki bo letos v italijanskem Sarnu od 15.–22. oktobra). Finale. Mark starta z druge startne pozicije. Dirka je vse­skozi napeta, polna prehite­vanj, dotikov. V zadnjem krogu pa se Mark prebije v ospredje in skozi ciljno črto pripelje prvi. Zmaga! Lovor! Naslov državnega prvaka! Naslov pr­vaka Sportstil Cupa! Vse to v kategoriji Rotax Max Junior (125 ccm kart, starost med 11 in 16 let v Sloveniji). Nepopi­sno veselje v taboru in med Markovimi navijači! Veselje v Markovih očeh! Osvojena tudi karta za Rotax Grand Finals, ki se ga Mark žal ne more udele­žiti, ker so letos v pravilniku spremenili starostno mejo za R3 Max Junior na 13–16 let. Mark, iskrene čestitke! V prihodnjem letu pa še eno us­pešno sezono, da se boš lahko kosal s svetovnimi kartisti! Slovenski film Nika je bil prvič predstavljen slovenski javnosti na Fe­stivalu slovenskega filma v Portorožu, 16. 9. 2016, premierno je bil predva­jan v ljubljanskem Kolo­seju v soboto, 1. oktobra, v kinu pa je na sporedu od 6. 10. dalje. Režiser filma je Slobodan Maksi­mović. Vonj po bencinu, cviljenje gum, glas mo­torjev in Nika, grška bo­ginja zmage! Če te je to prepričalo, potem je to pravi film zate! V njem nastopa tudi letošnji dr­žavni prvak Mark Škulj v kartu številka 377. Iskrena hvala vsem, ki pod-pirate Marka, še posebej pa: Ovitek d. o. o., Anton Šušteršič s. p., Kreja-ing d. o. o., Vacuus d. o. o., Boštjan Škulj, Rok Be­kanovič, Beluks d. o. o., dedi Cveto, ata Jože in mama Dani. AMD Hajdina Mojca Škulj Intervju z Markom Škuljem M ark Škulj, učenec 7. razreda OŠ Ig, je skromen in preprost fant iz Iške vasi, ki se razgo­vori šele pri opisu treningov, tekem in njegovemu gokartu. Se veliko smeji in je bolj red­kobeseden. Mark, postal si državni prvak v gokartu v razredu Rotax Max Junior, ob tem pa si bil uspešen tudi v po­kalnem prvenstvu Sportstil Cup. Ali si ponosen na dosežen uspeh? Ja, sem. Koliko tvojih sošolcev pa ve za tvoj uspeh in vožnje, da lahko navijajo zate? Samo najbližji prijatelji. Ali si bil kaj nervozen pred tekmo? Ne, nič. Je bila letos naporna sezona, si imel hudo konkurenco? V začetku smo bili štirje bolj izenačeni, na koncu pa sva bila dva čisto izenačena do zadnje tekme. Kaj pa zdaj, greš naprej na evropsko, svetovno prven­stvo? Ne, sem premlad, ker so spremenili pravila, od 13. leta naprej. Katero opremo potrebuješ? Gokart, čelado, kombine­zon, rokavice, ovratnik, čevlje, gume. Koliko časa že voziš gokart? Štiri leta. Si tudi že prej zmagoval? Zmagal sem letos prvič, lani pa sem bil skoraj vsako tekmo drugi. Ali se ti zdi to nevaren šport? Ne. Kdo je tvoj trener in meha­nik? Ati. Kdaj imaš treninge, koliko kilometrov narediš običaj­ no na en trening? Treninge imam običajno ob sobotah, od marca do konca oktobra, odvisno, kdaj in kje je svetovno prvenstvo. Če je lepo vreme, pa tudi že v zimskih mesecih. Na treningu naredim okoli 200 km, tekme pa so obi- V skromnem nasmehu še pove, da so mu doma pripravi­li dobrodošlico in sprejem. Kot se za državnega prvaka tudi spodobi, zato Marku želimo še veliko uspešno prevoženih kilometrov. Andreja Zdravje garderobe in ne nazadnje dob­rega kosila. O, golaž in polenta pa sta se nam zelo dobro pri­legla! Organizatorji na čelu z bovškim županom Valterjem Mlekužem so zelo profesional­no izpeljali ta dogodek in kapo dol vsem, ki ste nam tekačem pripravili tako doživetje, da smo res uživali v vaši čudoviti naravi čisto na zahodni strani naše Slovenije. Srečno in se vi­dimo prihodnje leto. Za konec pa še samo malo za skomine. V decembru teka­či iz vseh vetrov načrtujemo eno in edinstveno doživetje. Eni so ga že doživeli, drugi pa komaj čakamo. Kaj bo, pa naj ostane presenečenje za dru­gič. Vesna Novak Bovški maraton V nedeljo, 18. 9. 2016, je ponovno po 30 letih potekal bovški mara­ton, ki smo se ga udeležili tudi tekači z Iga in okoliških vasi. Zgodaj zjutraj smo se odpravili z Iga prek Kranjske Gore in Predela do Bovca. Ob koncu prijav nas je bilo prija­vljenih skoraj 1.500 maraton­cev in maratonk. Teka na 8 km se je udeležila Lidija Tro­pe Mrak, polmaraton 21 km pa smo tekli Andreja Sivec, Franci Pavlinjek, Aleš Blažon in moja malenkost. Čestitke vsem tekačem! Malo pred 10.30, ko so ma­žoretke še zadnjič zaplesale, je sledilo skupinsko ogreva­nje, nato pa smo se podali na tek. Start se je začel v središču Bovca. Trasa je potekala skozi čudovito naravo s pogledom na mogočne očake, male vasi­ce in smaragdno reko Sočo ter v družbi prijaznih in prepros­tih ljudi. Na vsakih 5 km je bila vodna postaja, mize pa so se ši­ čajno ob nedeljah. Od česa je odvisen tvoj rezultat? Od pripravljenosti, od tega, koliko sem motiviran, in od pravilno nastavljenega gokarta. Kako si motiviran? Tako, da mislim na progo in to, kdaj bom zaviral, kako bom speljal posamezni ovinek. Ali so stroga pravila? Ne, samo držati se jih je tre­ba. Nas pa tudi tehtajo po tek­mi, teža gokarta in mene ne sme biti manj kot 145 kg. Kako se še pripravljaš na tekme za vzdržljivost, telovadiš? Telovadim, skoraj vsak dan naredim 100 sklec in delam vaje za moč dlani. Pred tabo je zimski letni čas, ko običajno nimaš treningov, kaj boš počel? Krepil mišice in treniral drug šport ... vožnjo s štiriko­lesniki. Kakšne cilj imaš po gokartu? Rally. Hvala, Mark, za pogovor. bile, saj so bile založene s soč­nimi pomarančami, sladkorčki v kocki, čokolado, rozinami, vodo… Pravi užitek je bil teči ob bistri smaragdno zeleno modri Soči pa tudi opazovati kajakaše na reki, ki so po svoje uživali tako kot mi. Žuborenje bistre vode čez skale in skozi korita nas je spremljalo večji del te pustolovščine. Trasa Bo­vec maratona je bila speljana ob vznožju bovških vršacev. Ob progi so nas spremljali prijazni domačini, ki so nese­bično navijali in nas bodrili na teku. Bovška dolina je res nekaj čudovitega, čeprav se je zadnjih 5 km ulilo in je pozneje močno padalo, tako da so bili maratonci premočeni ne samo do kože, ampak do kosti. Vsi skupaj smo kljub dežju neiz­merno uživali, saj je bil dogo­dek in izvedba res na vrhuncu od prejema startnih številk do Judo J udo je olimpijski šport in nastopa kot obramb­na borilna veščina, kjer prek različnih tehnik metov nasprotnika položimo na tla in si s tem priborimo nadzor nad nasprotnikom oziroma ga lahko prek določenih parter­nih tehnik prisilimo k predaji. Udarci so pri judu prepoveda­ni! Za judoista je poleg moči in tehničnega znanja potreb­na tudi določena akrobatska spretnost, zato pri judu velik poudarek dajemo tako gimna­stiki kot atletskim elementom. Ker judo prihaja iz Japonske, že kultura sama daje velik pomen energiji in ravnovesju duha. Ravno tako je po načelih juda za vsakega judoista nujno upoštevanje moralnih vrednot in pravil vedenja v vsakda­njem življenju, kot obvezni, sestavni del juda! Judo se je v zadnjem ob­dobju vse bolj uveljavil tudi v Sloveniji, saj so slovenske judoistke v zadnjih 4 olimpi­jadah vedno prispele domov vsaj z eno kolajno: zlati Ur­ška Žolnir (zlato 2012 in bron 2004) in Tina Trstenjak (zlato 2016), Lucija Polavder (bron 2008) in Ana Velenšek (bron 2016). Moški del jim sicer lepo sledi, a manjka jim le še kolaj­na z olimpijskih iger. Judo za otroke Pri judu se otroci najprej naučijo pravilnih prevalov in padcev, naučijo se različnih vrst osnovnih gibanj plazenja – lazenja. Naučijo se prvih pra­vil, povezanih z judom, nato se prek igre in različnih didaktič­nih pripomočkov naučijo judo tehnik, osnovnih gimnastič­nih elementov (sveča, most, preval, kolo, stoja itd. ...). Za vsakim vadbenim obdobjem (1x letno), z izpitom otroci napredujejo na višjo stopnjo pasu, ki so določeni z barvami, kar pa je pogojeno tudi z otro­kovo starostjo. Judo tudi letos na OŠ Ig Društvo Mala šola juda, ki že leta, s kakšno prekinitvijo vmes, deluje na OŠ Ig, za vaše otroke tudi letos organizira vadbo juda za 1. triado. Termin je ob sredah in petkih od 14.15 do 15.00 v stekleni avli šole, vadbo bo vodila mojstrica juda in bivša reprezentantka Janja Lamut. Mlajše otroke trenerka prevzame v razredu in jih pri­pelje tudi nazaj, starejši otroci pridejo sami. • PLANINSKI KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// PD Krim sodeluje v Planinskem orientacijskem tekmovanju M ladinski odsek PD Krim je v sezoni 2015/16 z eno ekipo prvič sodeloval v Planinskem orientacijskem tekmovanju (POT), ki ga organizira Mla­dinska komisija Planinske zveze Slovenije. Gre za ori­entacijska tekmovanja, ki so namenjena (v glavnem) mla­dim v različnih starostnih skupinah. Od osnovnošolcev, srednješolcev, mladincev pa vse do veteranov, najmlajši osnovnošolski otroci pa lahko s starši tekmujejo v družinski kategoriji. Od preostalih ori­entacijskih tekmovanj se razli­kujejo po tem, da pri udeležen­cih preverjajo tudi planinska znanja in veščine. Tako morajo tekmovalci za dobro uvrstitev obvladati izdelovanje voz­lov, nudenje prve pomoči ter dobro poznati gorsko rastlin­stvo in živalstvo. Poznavanje osnovnošolskega zemljepisa je samoumevno, koristi pa tudi poznavanje slovenske planin­ske zgodovine. Tekmovanje je organizirano v več področnih lig, ki pokrivajo celo Slovenijo. Ekipa PD Krim, na primer, tek­muje v Gorenjsko-dolenjski ligi, najboljše ekipe iz vsake lige pa na koncu šolskega leta sodelujejo v finalu – Sloven­skem planinskem orientacij­skem tekmovanju. V minuli sezoni je naša eki­pa v Gorenjsko-dolenjski ligi zasedla solidno drugo mesto. Ker gre za ekipna tekmovanja, kjer ekipa šteje 3–5 tekmoval­cev, v PD Krim potrebujemo nove tekmovalce vseh starosti, ki so sposobni 3–5 ur zmerne hoje. Naš cilj je sestaviti dve ali tri ekipe, ki bodo na orien­tacijskih tekmovanjih zastopa­le PD Krim. Pogoj za sodelo­ Janja Lamut, Mala šola juda vanje je seveda članstvo v PD Krim. Za več informacij piši­te na elektronski naslov miropk@siol.net ali pokli­čite na 031/719-974. Nova sezona se začne oktobra. Miro Planinc-Kovačevič, Mladinski odsek PD Krim PRIHAJA EAS KOLIN Interesno združenje Naša Lavrica vabi na ogled humoreske AGATA avtorice Zdenke Gačnik. Spremljamo dogodke enega dne v življenju upokojene učiteljice Agate, ki so včasih veseli, drugič žalostni pa tudi zaskrbljujoči. Kako pa si pomagamo, ko začne po Abrahamu pešati spomin … Vabljeni v soboto, 22. oktobra 2016, ob 19. uri v dvorano Gasilskega doma Iška vas na urico smeha, plesa in … Vstopnina: 3 € GOVEJA OKROGLA ČREVA: 40/43 – 11,10 EUR/30 m; 43/46 – 12,90 EUR/30 m SVINJSKA TANKA ČREVA: 30/32 – 19,00 EUR/92 m; 32/34 – 18 EUR/92 m 34/36 – 2,80 EUR/20 m; 34/36 – 16,00 EUR/92 m +40 – 13,00 EUR/92 m RITNIKI 1,5 m – 2,00 EUR/kos DANKE 1,80 EUR/kos GOVEJA RAVNA ZA SALAME . 60-65 – 12,00 EUR/10 m UMETNI OVITKI ZA SALAME . 50,55 – 0,20 EUR/kos; . 60,65 – 0,20 EUR/kos OVitek d. o. o. Telefon: 01/286-46-52 GSM: 041/656-100, 031/640-099 Zabrv 16, 1292 Ig Prisotni smo vsak delovnik od 9. do 13. ure, od 9. 11. 2016 do 25. 1. 2017 tudi ob sredah med 16. in 18. uro ter ob sobotah med 8.30 in 9.30. Za nakup nad 100 EUR nudimo 5 % popust. Družina z dvema otrokoma iščemo prostor pod soncem. Naja­memo ali kupimo manjši bivalni vikend. Sončna, mirna lokacija, z možnostjo vrta zaželeni. Kontakt: Tanja, 051/640-209 Oglašujte v Mostiščarju Vabimo podjetja in samostojne podjetnike, da se z ogla­som predstavijo v Mostiščarju. Postanite prepoznavni - glasilo Mostiščar brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Ig. Ugodne cene oglasov! Oglas vam brezplačno oblikujemo. Informacije na: mostiscar@obcina-ig.si Mostiščar 07 | Oktober 2016 Foto: Profimedia september­december 2016 | št. 21, leto 6| cena: 3,09 € EVAPORIT - oborina, ki nastane pri izhlapevanju, SALERNO - mesto ob Tirenskem morju v južni Italiji, ŠMARATA - vas v Loški dolini Mostiščar 07 | Oktober 33 . ZAHVALE ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// V spomin VID GRADIŠAR - VINKO (31. 5. 1928–10. 9. 2016) So ljudje, ki jih hitro sprejmemo v svoje življenje in tudi hitro odidejo iz njega. Neka­teri pa s svojimi pobudami, delom in ravna­njem pustijo neizbrisne sledi v svojem okolju in vtise v zavesti ljudi. Med take ljudi sodi Vid Gradišar - Vinko. Vinko se je rodil leta 1928 v Škriljah nad Igom kot zadnji otrok v številni Gradišerjevi družini. Njegova otroška razpo­sajenost se je za čas vojnih dni spremenila v odgovorno vlogo malega partizana – kurirja. V to ga je popeljala starejša sestra Angela, saj sta skupaj pridno zbirala hrano, oblačila, sanite­to in drugo ter dostavljala partizanom Mokrške čete. Njegova prizadevnost in odgovornost ga je leta 1943 pripeljala v SKOJ, kjer je prevzel delo predsednika mladincev podmokrških vasi. Kljub aktivnostim proti agresorju je bil z družino, prijatelji in vaščani pregnan iz doma v Škriljah, saj so vas dvakrat požgali. Prvič spomladi 1942, so se s hribov preselili v Iško vas, in leto pozneje, ko so zatočišče dobili v Kotu. V času pregnanstva iz doma so se podnevi vračali delat na polja in obnavljat požgane domove. Po vojni je oblekel uniformo in začel opravljati delo miličnika po različnih krajih, končal pa v Brdih, kjer je ostal in si ustva­ril družino. Poleg službe, ki je bila v tistem času zelo zahtevna in stresna, je Vinko kmalu prodrl v vse pore družbeno-politič­nega življenja in povsod pustil viden pečat. Njegovo vsestran­sko aktivno delo ni ostalo neopaženo, saj je prejel številna pri­znanja, plakete, medalje in pohvale: Orden za vojne zasluge s srebrnima mečema, Medaljo za delo, Medaljo zaslug za narod, Plaketo Janka Premrla Vojka, Srebrno medaljo zaslug za varnost organov za notranje zadeve, Plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. Odmev Mokrca – društvo za ohranjanje iz­ročil in vrednot NOB – mu je podelilo priznanje častnega čla­na in uspešno uveljavljanje vrednot NOB slovenskega naro­da, letos spomladi pa je prejel Srebrno plaketo ZZB Slovenije. Rad je prihajal nazaj pod Mokrc, kjer se je sestajal s svojim prija­telji iz otroštva, se je udeleževal spominskih prireditev in se sre­čeval s svojimi sorodniki in prijatelji. Veliko mu je pomenilo, da se je ohranjala dediščina, s katero se je srečaval kot mlad kurir. Vid, zelo smo ti hvaležni za tvojo pomoč in vso pripravlje­nost, ki si nam jo namenil pri obnovi te dediščine, tako Peteli­novih dolin kot grobnice na Golem, ki si jih vsako leto ob dnevu umrlih tudi obiskal. Marina Plantan, Društvo Odmev Mokrca Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. Z AHV AL A MARIJA REBOLJ, roj. Petrič, iz Drage (1926–2016) Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice se iz srca zahvaljujemo vsem: sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove svete maše. Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravnici ge. Mariji Štefančič, dr. med., sestrama iz ižanske ambulante ter patronažni sestri ge. Mateji za pomoč v času bolezni, župniku g. Jožetu Pozdercu za spoštljiv obred s sveto mašo, bogoslovcu g. Primožu Megliču za sodelovanje pri obredu, ge. Silvi Dolinšek za pomoč pred pogrebom in članom Pogrebnega zavoda Vrhovec za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni V spomin JOŽETU GERMEKU (1924-2016) V soboto, 16. julija, smo se na pokopališču Kurešček poslovili od našega člana Jožeta Germeka z Visokega. V imenu vaščanov in društev se je od njega poslovil njegov prijatelj in sovaščan Zvonimir Poznik. Rodil se je pred 92 leti kot tretji od štirih sinov očetu Ja­nezu in materi Ani. Oče je odšel na delo v Ameriko, da je laž­je preživljal številno družino. Jože se je zato lahko izučil za krojača in se že kot vajenec seznanil z naprednimi idejami delavskega gibanja. Po italijanski okupaciji je z več sovaščani odšel v partiza­ne. Že leta 1942 je bil mitraljezec v Šercerjevi četi in pozneje v Kočevskem odredu. Po zajetju Italijanov je bil interniran v Italiji. Po kapitulaciji Italije se je vrnil domov in se takoj pri­ključil 10. Ljubljanski brigadi, ki je bila ustanovljena na Go­lem, in postal obveščevalec. Leta 1944 so ga zajeli Nemci in internirali v Mauthausnu. Tik pred koncem vojne se je vrnil domov in se priključil enotam KNJOJ-a, kjer je bil do 1947. leta. V letih povojne obnove je aktivno sodeloval pri izgradnji električnega in cestnega omrežja in kot dolgoletni občinski odbornik veliko prispeval k napredku naših vasi. Bil je član ZZB NOV, član domoljubnega društva Odmev Mokrca, ki mu je nesebično prispeval pomoč – les za obnovo objekta v Spo­minskem parku Petelinove doline in častni član lovske dru­žine Škofljica. Za svoje aktivno delovanje je prejel več odlikovanj. Marjana Rojec, Društvo Odmev Mokrca . ZAHVALE ///////////////////////////////////// Z AHV AL A MILAN TAHIROVIČ, stanujoč v Podkraju 108, Ig (6. 4. 1940–29. 6. 2016) Domači pokojnega Milana Tahiroviča se zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od pokojnika in mu izkazali spoštovanje, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje, maše za pokojnega. Iskrena hvala tudi PGD Tomišelj, da so ga pospremili na zadnjo pot v prezgodnji grob (neozdravljiva bolezen nam ga je prezgodaj vzela). Oče je bil aktivni dolgoletni prostovoljni gasilec in je tudi prejel številna odlikovanja za svoje delo. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali pri pripravi na njegovo zadnjo pot. Hvala tudi Jožetu Krašovcu za ganljiv govor, hvala našemu župniku Jožetu Razingerju za ganljiv obred in sveto mašo. In hvala pogrebnemu zavodu Vrhovec za organiziranje pogreba. Za vedno bo ostal v naših srcih in vedno ga bomo pogrešali. Žena Marija, hčerka Marjana, vnuki Dejan, Tadej in Jan in vsi njegovi. Žal zahvala za Milana Tahiroviča, ki so jo svojci po pošti posla­li na naš naslov, ni prispela do roka uredništva, zato jo objavljamo z zamudo. Svojcem se opravičujemo za neljub zaplet. Uredništvo Mostiščarja ///////////////// KOLEDAR PRIREDITEV • OKTOBER 7. Pozdrav jesenskim kmečkim opravilom Društvo Zapotok Predavanje Andreje Verovšek o tibetanskih vajah TD Kurešček Dream in English – The Butterfly MKL – Knjižnica Ig Predavanje Aromaterapija v jesenskem času MKL – Knjižnica Ig Humoreska Agata Interesno združenje Naša Lavrica 74. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig Predavanje Saše Einsiedler Ste obkroženi s težavnimi sogovorniki? TD Kurešček Potopisno predavanje Kolesarsko vandranje po Južni Koreji in Japonski MKL – Knjižnica Ig Potopisno predavanje Med mavretanskimi puščavskimi sipinami na lovu za vodnimi živalmi Občina Ig Noč čarovnic Društvo TKŠ Iška vas NOVEMBER Ura pravljic – O srajci srečnega človeka MKL – Knjižnica Ig Predavanje Beljakovine za življenje in smrt TD Kurešček Dream in English – Get Ready! MKL – Knjižnica Ig Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Mostiščar 07 | Oktober