Posamezne številke i Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* izhaja vsak dan, razve* nedelje io praznikov, ob 18. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10*—, za ino-semstvo D 18*—, dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10*—* inserati po dojjovoru. Naroča se pri opravi »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica štev. 4, hete: IH. fc*—V »o-,. PoIfn!iii~hIaZafia v IhBVinJ. \BO Maribor, torek 28. novembra 1922. Posamezne številke: Navadne Din —~*75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO .c n«lwj. v Mari-jj bom, Jurčičeva ul. št 4» L nad-5 atropje. Telefon intorurb. št 27(V k UPRAVA se nahaja v Jurčičevi alici st 4, pritličje, desno. Telo* fou št 24. — SHS postnooekovdi račun štev. 11.787. Na naročila brez Henari* se m •aira, — Rokopisi se n« vračajo- Številka; 270. Urednik „Tabora“ v razgovoru z narodnim poslancem dr. Kukovcem. Naš urednik je stavil na demokrat-' poslanca dr. Kukovca o položaju skte-ra vprašanja, in je dobil sledeča, j^nnniva pojasnila: i'~' Pretekli teden se je tolikokrat pi-a;° Pogajanju ministerskega pred-eunika Nikolo Pasica, z vodjo kleri-a nega kluba dr. Korošca, da Vas P.1'G'si;ti izjave, kaj je na stvari. — Če je vodil g. Pašič, kar jo dogna razgovoro z dr. Korošcem zaradi stopa njegovega kluba 25 mož v via-V]’ 68 nreni zdi gotovo, da je zadeva a ^esua za obe strani. Za nas slovenist0 .^okrate, ki smo v načelni deset-borbi s klerikalizmom, je to po-= panje, ne čudite se tem mojim od-lun besedam, veliko zadoščenje. Če Jle vstopiti v vlado naše države pod va i dstvom Nikole Pašiča tudi ju-ie 1 ?,vanski klub, je s tem potrjeno, da • n la prava tudi naša pot, ki smo do-bIo* tako vlado, akoravno je ?voVCiU opozicija sipala ogenj in i>o na nas zaradi tega. rit• aS^ 'i® vendar centralist, ustva-mio!3 ,u.stave’ dr. Korošec pa avtono- razd-maV|rda;r -ne more v Vlad0’ ki bi ~T jf oven go. mi&t P rk N°r°šee bode ostal avtono-b°,d6 razdelil Slovenilo in rveliko « menda že pred 1. decembrom kalni ptUiPane’ a vendar lahko kleri-kor s0 v vladi Pašiča, ka- -desetlof SKl mbnistri na Dunaju sedeli Oddal? ^ V v^a!^b skupaj z Nemci. da v s? Wane državnopravne izjave, L ‘“*j° načelno stališče, in šlo je. brni d! y.Zr°k verjeti, da je tega speso-ter, 1c^i klerikalni klub in jaz bi mu »a ne očital. Midva z dr. Korošcem b‘f j26 sedela skupaj v eni vladi, pa jo .11 dr. Korošec takrat na, stališču, da j^anio Slovenci vzroka dovolj, da pod-^djanio koncentracijsko vlado, dokler ava ni utrjena glede moj na zunaj, h smo danes že daleč čez tako stanje? ig. Tedaj seveda gre samostojna ^Petijska stranka s slovenskimi de-0krati vred iz vlade! y, 'r To bi ne bilo absolutno potrebno. ado svojega naroda podpirati, ni- v iovn^6la fdu®;^u v naprej obsojati. De-,/ra^ 1 program, sedanje vlade, ki je tnejv?’ Za^®va splošna vprašanja, kterih toea V df1 nuj'na* Načelna nasprotja J{a 1 demokrati in klerikalci niso toii-da bi se ti zakoni ne mogli skupno * ®,ieti, tudi politika prehrane in va- mojem mnenju ni ovira. Nagi. Italiji je vstop vsake hrvaške 8*ovenske stranke v centralno vla-^ ojačen je. Tudi revež dinar bodo na j^bgodno reagiral. Draginja je istota-Vg*.1?1'33] večjega ali manjšega požrtvo-vbia Undstva in njegovih strank za v državi. Očita se Vam, da ste pretekli t’e-k0 ^Pet glasovali pri uradniškem za-j.ajU zoper naziv jugoslovanske na-ter pristali na vladni predlog bot °~bTvatskos!ovenske« narodnosti k, Pugoj 7.a sprejetje v državno služ- brkT volilci vedo, da sem jaz pre-'lugoslovan od mojih mladih 'udi ni tekst zakona, o kterem go-^ - Po mojem okusu. Vendar je po v okusu zakon sam, ki naj reši ®lov ° vprašanje. Priznanje jugo-br -nstva v zakonih države bi bila do-slvar, ki pa lažjo čaka na rešitev ba?uš slovenski in hrvatski državni na,-na uzakonitev svojih ize-•Uili pravic in — dolžnosti. igv~T Narodni socijalci in Pavnlliar-1 Vam tudi očitajo, da se he za* Mednarodna situacija. Dr. Ninčičev sestanek z dr. Bencšem. izjave v Parizu. —- Iiatisanne, 26. novembra. (Izvirno.) Jugoslovenslci minister zunanjih zadev dr. Nimčič je naglasil v neki svoji izjavi glede vprašanja morskih ožin: Treba je vztrajati na zahtevi, da morajo ožine biti popolnoma, proste za vse trgovinsko brodovje. — Nadalje je izjavil, da so komentarji, ki se širijo z ozirom na njegov sestanek z dr. Benc-šom, docela izmišljeni. Ta sestanek je bil dogovorjen že v Beogradu na zadnjem sestanku obeh ministrov. Dr. Ninčič se sestane z dr. Benešcm v ne-kem švicarskem mestu, da nadaljuje politična posvetovanja, ker se je pokazalo, da je ta metoda najuspešnejša. Mi nister di*. Ninčič zanika, da bi obstojal Balkanski blok. Odposlanstva balkanskih držav so sicer med selx>j v najboljših odnošajih, vendar pa ima vsako od njih popolnoma proste roke. Pariz, 36. novembra- (Izbirno.) »Eoho Nazionale« objavlja intorcriew s češkoslovaškim ministrom zunanjih zadev dr. Benešem, ki je predvčerajšnjim dospel v Pariz, da sprejme doktorsko diplomo socbonnske univerze. Dr. Beneš je dejal med drugim: češkoslovaška ni direktno interesiraua na dogodkih na bližnjem Vzhodu, vezana pa je z pogodbami z Jugoslavijo in Romunijo. Romunski, jugoslovanski in grški zastopniki v Lausanni 60 rav-nokar pogajajo glede skupnega nastopa proti Turčiji; ta pogajanja so so — Belbanskega bloka ni. — Beneševe Nova vlada na Grškem. začela že povodom Politisovega obiska v Beogradu. Češkoslovaška bo podpirala stališče svojili zaveznikov, sama pa ne bo dajala v nobeno smer in.ieija-tive. — O reparacijskih zadevah je dejal: Pred .enim letom jo bilo reipara-cijsko vprašanje šo dokaj nejasno, letos je vse odvisno od konference v Bruselju. Potrebno je, da se marka v najkrajšem času stabilizira. To pa je mogoče le na ta način, če so bodo zavezniki zedinili za enotno postopanje nupram Nemčiji. — V na da lin m delu se je dr. Beneš dotaknil tudi odnošajev do Poljske, ki so dobri in ki bodo postali po odstranitvi javorinskega spora še ožji, kot so bili doslej. — Fašistov sko vlado v Italiji smatra dr. Beneš za notranjo zadevo Italije; ne veruje, da bi s tem bila ogrožena rspall-ska pogodba. — Končno je izjavil o razmerju z Madžarsko: Odnošaji med našo državo in Madžarsko so so izboljšali. Če bo nedavno sklenjena trgovska pogodba zbližala gospodarske interese obeh držav, smemo upati, da bodo odstranjena tudi politična .nasprotja, ki še danes ločijo oba naroda, tembolj, ker habsburško vprašanje ne obstoja več in nadvojvoda Jožef no želi drugega kot da njegova domovina srečno prebije vse težave povojnega časa. Atene, 26. novembra. Polkovnik Gonatos je sestavil novo vlado. Zagrebška visokošolska mladina Je po večini jugoslovenskega duha. Zagreb, 27. novembra. 'Izvirno.) Včeraj so se vršili na tukajšnji univerzi volitve odbora jugoslovenskega podpornega društva. Od 1680 vpisanih slušateljev je glasovalo 1108. Izid volitev jo bil sledeči: Nadstrankarski akade-mični klub Janušič, ki je kooperiral s »Triglavom«, je dobil 437 glasov. Lista hrvatskega bloka jo dobila 297 glasov, demokratska »Jugoslavija« 164, jugosloveusko katoliško podporno društvo Domogoj 87 glasov, jugoslovanska Razmejitev z Romunije. Beograd, 27. novembra. (Izvirno.) V pondeljek se sestane naša in romunska razmejitvena komisija v selu Knludjerovo in Kosiču. Glavni namen sestanka je rešitev nastalega razmejitvenega spona. Romunski delegat polkovnik Krilesku je izjavil na-pram novinarjem, da romunska delegacija ne soglaša s tem, da bi Romunija odstopila Odos in še nekatere druge vasi, za to pa dobila samo Zorboljo. Če na tem sestanku ne bo dosežen sporazum, se bo zadeva predložila mednarodni komisiji v Temešvaru, ki bo o tem odločala. Okoli1 agrarne reforme. Beograd, 27. nov. (Izv.) Včeraj je ministreki predsednik Bašič sprejel ministra Krsto Miletiča, ki mu jo re-feriral o agrarnem zakonu in o poteku pogajanj z agrarnim odborom. Mednarodni šahovski turnir. D u n a j, 26. nov. Danes se je igralo 11. kolo: Dozdaj nepremagana mojstra Tartakover in Wolf sta bila danes tepena Stanje: IVolf, 8. Rubinstein S, Tartakover 7>?, Aljehin 7’4, Maroezy 6H, Retti 5K, Spielmann 5k?, Tarrasch 514, Samisch 4, Vukovič 3, Konig I. temoeli iu Taicaes hi. neodvisna nacionalna, omladlna skupno z jugoslovanskim kmečkim klubom 71 glasov, komunisti pa 57 glasov. Večina se je izrekla tudi za to, da se sprejme slušatelje višje pedagoške šole kot redne člane. Takoj nato je pristopilo k društvu 72 slušateljev pedagoške šole, ki bodo jutri glasovali. Radi tega gornji podatki še niso definitivni, četudi ni pričakovati več posebnih iz-prememb. , , vzamete za zedinjeno Slovenijo, ko vendar naši neodrešeni bratje to zelo želijo. = Tudi mene je zanimalo izvedeti o j tem mnenje Slovencev onstran mejo in te dni sem prosil v Beogradu odličnega slovenskega prvaka iz Trsta, naj mi odkrito pove mnenje političnih kro-gov jugoslovanskih izven mej Jugoslavije v tern oziru. Odgovor je bil: Mi smo boljši demokrati nego Vi v Jugoslaviji. Toda nisem čul še enega glasu, ki bi pričakoval kaj od močne Slovenije, vsak misli pri nas le na močno Jugoslavijo, ki je naš up. Močna Hr-vatska ali Slovenija pa ni v vsakem slučaju jamstvo močne državne skupnosti, akoravno je od ljudi j odvisno in ne od oblike. Zaradi nas tržaških Slovanov je pa Velika Srbija jednako dobro došla, kakor Jugoslavija, če jo le vidimo mogočno in složno Kdor v polemiki porablja nas neodrešene Slovence, stori to samovoljno. Plebiscit bi imel nasproten uspeh. — Kaj pravite o dogodkih v Ljubljani? = Ljubljana ima veliko gospodarsko bodočnost, ker jo zasluži vsled naprednosti svojega meščanstva. Občinske volitve 8. decembra bodo značilen mejnik v povojnem razvoju Ljubljane. Po 3. decembra bode konec prerekanju, kdo je bil premalo upoštevan, odlikovan ali na časti prikrajšan. Poskus reakcije bode definitivno odbit. Dobro je, da so se duhovi ločili. Za prvašfvo ni več terena. To bode pokazala slika, občinskega odbora ljubljanskega. Dr. Lukinič na potovanja. Beograd, 27. nov. (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Edo Lukinič je včeraj odpotoval v Karlovec. Pogajanja v Carigradu. C a r ig r a d, 26. nov. Dogovori med Redif-pašo in generali zaveznikov so v zadnjih točkah glede stališča zavezniških čet do nove turške uprave vedla k sporazumu. Stavka berlinskih gledaliških igralcev. Berlin, 26. nov. Glasom vesti časopisov se je stavka berlinskih gledaliških i*-alcev danes še poostrila. Večt- gledališč je zaprta. Računa se z daljšim trajanjem stavke. BORZA1. Curih, 27. novembra. (Izvirno.) Prediborza. Pariz 38.40. Zagreb 1.80, London 24,16, Benlin 0.07 tri osminke, Praga 18.95, Italija 25.60, dolarji 537, Dunaj 0.0075, žig. krone 0.0076, Budimpešta 0.2275, Varšava 0.035, Sofija 3.95, Bukarešta 3.45. Cenj, n aro? n fkom naznanjamo, da »mo današnji številki priložili položnice. Politične vesti. * K razkolu v Hrvatskem bloku, katerega. najvažnejša posledica je izključitev Frankovcev iz bloka, je treba še pripomniti: Radič piše v zadnji številki »Slob. Doma«, da je general Sarko-tič poslal frankovcem pismo, v kate-i nem jim naznanja, da je prišel čas, da se Hrvatska osvobodi od srbskega jarma. Mussolini ji bo nudil vso pomoč, Madžari pa so voljni priznati Hrvatom, vse pravice, samo če Hrvati izstopijo iz sedanje države in pristopijo k personalni uniji z Madžarsko. Ta intriga frankovskih zastopnikov v inozemstvu je bila samemu Radiču preveč; tnVp vsaj zatrjujejo v svojem članku. Čudimo se le, dafomu čačele presedati pilule, ki jih je več ko tri leta mirno požiral, ne da bi škodovale njegovemu »čovočansko-republifcanskemu« želodcu. Toda Radič v isti sapi, ko pobija frankovsko monarhistično madžarsko-italijansko politiko, govori o nekem medlem sporazumu med Hrvatsko in Srbijo, ne da bi bil opazil, da eaplja po priliki v enakem blatu kot njegovi frankovski ex-zavezniki: Sporazum med Hrvatsko in Srbijo je že od 1. 1918 perfektna stvar. Bržkone bo treba še najmanj 4 leta, da se Radič otrese frankovskega blata in spozna v lučii jasnih dejstev povsem novo fazo srbskega, hrvatskega in slovenskega nacionalnega razvoja; jugosloveusko fazo kot negacijo velikohrvatske in veliko* srbske politike. Zdi se, da se Radič polagoma vendarle približuje k spoznanju stan ega Svatopluka, da so zvezane palice močnejše nego vsaka posebej. Kakor sicer ne zaupamo Radičevemu1 »spreobrnjenju«, pa vidimo v izločitvi! in izolaciji frankovcev znamenje, da proces političnega in nacionalnega čiščenja v pravi jugoslovenski smeri napreduje leto za letom bolj. * Drzna Mussolinijeva izjava proti M”8'oslavij i.. — Četrtkova beograjska »Politika«^ je objavila razgovor svoje* ga dopisnika A. Milosavljeviča z Mussolinijem. V razgovoru je najznačilnejši pasus, v katerem se Mussolini ( BEran % »T5B0 E« postavlja na stran naših plemenski H separatistov. Mussolini je odvrnil na vprašanje: kako politiko nameravate voditi napram Jugoslaviji! — Nasproti Srbiji vedno isto, prijateljsko politiko. Kar se pa tiče Jugoslavije, bodo naši odnošaji dobri. Potrudili se bomo razčistiti vse kar nas razdvaja in bp-mo to tudi razčistili, zlasti če bo Srbija krenila po pravi poti, ki jo je začrtala usoda, ta pot — v geograf ionom smislu — pa no pelje k Jadranskemu morju, marveč na Egejsko morje. Zakaj v srbski zgodovini ni bilo nikdar dragega pravca kot pot v Macedomijo.« — Dopisnik ga je opozoril, da Srbije več ni in da so Srbi del enega naroda, nakar jo Mussolini odgovoril: »Da, toda simpatije niso povsod iste. Na prvem mestu so pri meni Srbi, šele zatem Hrvati in končno Slovenci. Simpatijam pa no morete ukazovati...« Ta Mussolinijeva izjava je jasen dokaz, da so fašistov-eka vlada vmešava v naše notranje razmere, in drznost, s katero podaja to izjavo odgovorni predstavite!j rimske vlade, jo jasno znamenje, s kom imamo opravka. Mussolinijevo izjavo je treba najodločneje zavrniti; predvsem pa je to dolžnost opozičnega tiska, če mu je ostala le še trohica državljanske morala V Mussolinijevi izjavi se poznajo kremplji italijanskega imperija-lizma, ki si hoče zasužnjiti najprej Slovence im na to Hrvate, Srbe pa odriniti na Egejsko morje. Vedeli smo, da se v tem praven suče italijanska politika, noben italijanski državnik pa še ni podal tako nesramne izjave. Evo, gg. separatisti: Mussolini zopet potrjuje, da Slovence, Hrvate in tudi Srbe v novih zgodovinskih razmerah Ščiti in brani edinole ideja državnega in narodnega jedinstva ter na nji sloneča politično-vojaška organizacija; brez nje smo plm močnejših... Dnevna kronika. — Proslava L decembra v Ljubljani. V proslavo 1. decembra priredi ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani koncert s sodelovanjem godbe dravske divizije in vseh ljubljanskih pevskih društev. Po koncertu prosta zabava. — Smrtna kosa. V Lehnu pri Ribnici na Poh. je 25. novembra umrla v naj,lepših letih posestnica Ida Rebernik p. d. Koper. N. v m. p! — Vlom v Križevcih. V noči od 17. ha 18. novembra so neznani storilci v-lomili v neko trgovino v Križevcih ter odnesli 48 bal manufaktura ega blaga v vrednosti nad 100.000 K. Vlomilci so vdrli skozi streho ter jo tudi na tej poti odkurili. Zasledovanje je ostalo doslej brezuspešno. — Vzroki, da dinar zopet pada. Zagrebška »Rijoč« prinaša razgovor PIVKO: ČehosBovaško SokoBstvo . v dobi 1862-1922. (Dalje). 12. Kmalu so čutili potrebo enotnega dela. Pomanjkanje vaditeliev je zahtevalo skupno vaditeljsko šolo. Septembra 1863 je bil prvi vaditeljski tečaj, ki bi se bil vršil vsako leto, toda policija, jih ni dovolila. Pomagali so si s tem, da so pošiljali iz Prage izvežba-ne vaditelje raznim društvom. 13. julija 1864 je bila prva skupna telovadna slavnost v Eutni Gori, katere so se udeležila društva Praga, Kutna Gora, Kolin, Pardubice in Po-debrady. Istega leta je prevzel občni zbor »Praškega telovadnega društva« ime «Sokol« in sicer na predlog Em. Tonnerja, čaš, Jugoslovani nazivajo tako svoje junake. 14. Dne 15. novembra 1865 je umrl brvi sokolski starosta, Jindrich Fiig-ner, vzor skromnega, do k rajno« ti požrtvovalnega človeka, ki je izražal so-kplslm gesta v dejanjih. Svoje premoženje jo dal Sokolu. Praškemu Sokolu je zgradil krasno stavbo, s katero se jo močno zadolžil. Stavba je prošla v last društva leta 1866. Fvigner je izhajal iz stare praško trgovske družino. Oče ga je poslal mladega v svet, da bi videl trgovska mesta in trgovski promet. Tako je prišel v Trst. kot dvajsetleten Politično obzorje. Madžarska propaganda v inozemstvu. V češkoslovašksm parlamentu je slovaški poslanec Igor Hrušcvsky povedal nekatere zanimive podatke, ki kažejo, kaj delajo Madžari, da bi rešili svojo staro j predprevratno Ogrsko in s katerimi sredstvi ogrožajo mir v Srednji Evropi. Iz, njegovega govora podajamo kratek izvleček: Ccnrala madžarske propagande je organizacija »Magyar nemzeti szoves-zeg«. Smer propagande je integracija tisočletne madžarske narodne države sv. Šefana od Karpat do Adrije ter razširjanje irredente na Madžarskem in v okoliških deželah. Zveza izdaja propagandne tiskovine in zbira denarna sredstva za izvedbo svojih propagandnih načrtov. Pritiska na bogate ljudi, zlasti na Žide, da jo podpirajo z večjimi prispevki, sicer pa prireja tudi koncerte itd. V zadnjih letih si je zveza izbrala za svoj cilj Anglijo,! kjer se ji je posrečilo pridobiti mnogo do-;' brili prijateljev. Glavni propagator mad-j žarskih teženj je lord Newton, kateremu" je Zveza poklonila zlato medajlo, obsega- ‘ jočo 63 zrnc zemlje iz vsake posamezne; županije bivše Ogrske. Lord Nev/ton je; oseben prijatelj mnogih madžarskih ari- , stokratov. ! Zveza je omogočila, da študira v Ox-jj fordu v Angliji znatno število madžarskih j visokošolcev. Na tej univerzi je bila osno-,, vana liga za samoodločbo Madžarovi (The Oxford League for Hungarian Self-jj determination). To akcijo podpirajo mno-jj ge madžarske občine in druge korporaci-j je.' Mali občini Sreghalon in Verzto sta, darovali po 100.000 K za razširjanje iredentistične misli. Oxfordska liga izdaja angleško revijo »Chaius«. Med prijatelje Madžarov se štejejo številni angleški aristokrati. Dobro zapisani so tudi v uredništvih nekaterih listov. Za najbližjo dobo pripravljajo madžarsko etnografično razstavo v Londonu. Zveza bo nadalje izdajala informa-: svojega dopisnika z g. Plavšidoui o vzrokih, da dinar na curiški borzi zopet pada. G. Plavšič jo izjavil med dragim: Gospodarski krogi so se zarotili proti dinarju. Ni drage pomoči, kakor da se uporabijo najstrožji ukrepi in izvrže ebzemplame kazni, ki obstojajo v globah obenem z zaporom. Za časa moje odsotnosti v inozemstvu so domači gospodarski krogi, zlasti banke, izigravali vse obstoječe naredbe in izvrševali strašne kontraakcije, o katerih imam že podatke in bom nastopil z vso brezobzirnostjo. G. Plavšič je še zlasti tožil o velikem številu bančnih uradnikov, ki so mu bili prijavljeni in ki vrše nakup izvoznih čekov v verižni trgovini. Te uradnike čaka zapor. Vse moje delo za reguliranje prometa z devizami in valutami je bilo med mojo tivni dnevnik v francoskem jeziku, katerega uredništvo je prevzel Felix de Gerando. Madžarska vlada podpira z vsemi sredstvi delovanje iredentistične zveze; celo carinska oblast ji gre na roko pri odpošiljanju propagandnih predmetov v inozemstvo. Zveza šteje čez pol milijona rednih članov. Njeno geslo je: »Nem, nem, soha!« (Ne, ne, nikdar!) Posebna iredentistična zastava je shranjena v glavnem oltarju katoliške bazilike v Budimpešti. V letu 1920 je Zveza razposlala 50.000 brošur in 300.000 letakov v tujih jezikih. Njeni posebni in stalni agenti obiskujejo vse evropske države. Posebna Zveza je bila ustanovljena za Slovaško, za Sedmograško in za Banat. Te Zveze so zo ki izvira iz nizkotnih dobičkarju11 n menov. Treba pa je, da tudi poljec.e sv ministrstvo podpira delovanje lina. enega in socialnega ministrstva za 1 boljšanjo valute in znižanje dragrM Le na ta način bo mogoče zaceliti d® • ki so jih našemu narodnemu gospo, a stvu zadale velike izpremembo vojoi in prvih povojnih let. — Most Selnica-Ruše. Dolina nad Mariborom ima vso predpogoj®*. ® so lahko razvije v bogato industrij.8,1 ozemlje. To so opazili že Avstruci , zato tudi pričeli graditi veliko e tnamo v Fali, ki naj bi oskrbovati ceno obratno silo že obstoječa ,ova niška podjetja ter pospeševala snov« nje novih. Priključitev tega n.ai5.e5fl slovenskega ozemlja k Jugoslaviji « ta načrt zanje sicer uničila, zato P. smo dobili ključ v roke mi sami 511 ^ bilo škorla, če no hi izrabili k®*? ® ki leže danes še mrtvi, ki bi pa lahko prinašali veliko koristi. 1- ^ je neobhodno pričeti misliti na jo« se izrabi falsko elektriko. Ta ^ - . na, ki proizvaja lahko do 60.000 ' skih sil električne moči je dan skoro docela neizrabljena. Glavna, vira, da se industrija no more faZ . tako kakor bi se lahko pa leži ” prometnih težkočah levega brega ^1 ne. Po dolini teče sicer železnica, ^ za levi breg je ta železnica sk