fopska in V njej tudi ju- ijlovanska elita kotalkarjev. P delež pri tem bcxio imeli ifliačini. -V- EVROPA PLEŠE jradicionalni mednarodni jsni turnir pod naslovom yropa pleše« bo letos v Ve- yu 17. in 18. julija. Med jboljšlmi plesalci iz Ev- pe in seveda Jugoslovani jta tudi domačina Drofe- [-Sulek. -v- 0 NOVIH ČLANOV ZVEZE , KOMUNISTOV prganizacija Zveze komuni- jv v velenjski občini je te j dobila štirideset novih kiov, Po večini mladih. Ob jejemu so pripravili lep ijtumi program. -v- AZEN, CESTA . . . \l Velenju te dni hitijo, da čim prej uredili okolico inpijskega bazena; naanenu ga namreč radi predali v jetku julija. Ta dela oprav- ijo s prostovoljnimi akci- ni. akrati začenjajo z deli pri faltiranju ceste v Podkraj 1 Velenju. Tudi pri teh de- , bodo pomagali prosto- Ijci. —v- ŽALEC SEMINAR ZA SEKRETARJE ZK linuli petek je občinska iferenca ZK Žalec pripra- i seminar za sekretarje ovnih organizacij in akti- r ZK. V prvem delu so bi- iBunanja in notranja poli- la vprašanja, v drugem pa pregledali potek uresniče- >ja sklepov 17. seje pred- tetva CK ZKJ, XX. seje ZKS in 20. seje občinske- komiteja na območju ob- e Žalec. DESETA OBLETNICA 'trojno indiistrijsko pod- le SIP Šempeter praznuje Kiilja 10. obletnico obsto- V okviru praznovanja bo- 1 drugim sindikalna orga- icija pripravila avto rally progi Šempeter—črna— 'vograd — Velenje — Šem- MLADINA POMAGA Andražu nad Polzelo so tekli mesec pričeli z grad- vodovoda. Pri akciji jim pomagala do sedaj tudi ki je že sama pri- opravila okoli 850 de- Üh ur. ^"nagati jim nameravajo ^Sraditve vodovoda. Tav— TUDI O HITRI CESTI Jutri bo v 2alcu redna seja občinske skupščine, kjer bodo poleg akcijske- ga programa skupščine za uresničevanje nalog eko- nomske politike in stabi- lizacije obravnavali tudi predlog o gradnji hitre ce- ste skozi žalsko področje, ki sta ga občini posredo- vala občinska konferenca SZDL in kmetijski kombi-^ nat Hmezad Žalec- Odbor-; niki se bodo na isti seji| seznanili tudi s problema-^ tiko zaposlovanja in var-i stva pri delu ter proble-1 . matiko s področja inšpek-i cije dela, razprava pa bo^ pokazala tudi, če se od-j borniki strinjajo s spre- jetjem nekaterih odlokov.j Poleg informacije o popisuj prebivalstva ter odborni.f i ških vprašanj bodo še od- ^ ločali o letošnjih občin-, skih nagradah. Po predlo- ' gu bodo podelili eno na-; grado posamezniku in dve^ skupinam. Nagrade bodol slovesno izročili na osred-i nji proslavi občinskegal praznika v Galiciji. aIA. . ^ laško OBČINSKA UPRAVA Z LOPATAMI IN KRAMPI Ureditvena komunalna de- la v Jurkloštru, kjer se bo prihodnji teden odvijalo naj- prireditev ob občinskem prazniku, potrebujejo delov- nih rok. Domačini, ki so v preteklih tednih veliko dela- li, zlasti pri postavljanju dro. gov za telefon in drugih op- ravilih,* so številčno prešibki, zlasti, ker tudi kmečka dela v teiii času terjajo delovnih rok. Da bi do praznika bilo vse lepo urejeno, so kolek- tivi priskočili na pomoč tudi kot prostovoljni delavci. Ta- po je v torek odšla na udar- niško delo v Jurklošter sko- raj vsa »posadka« Oibčinske uprave, čez trideset uslužben. cev in med njimi tudi pred- sednik občinske skupščine. RAZSTAVA V MUZEJU v laški muzejski zbirki je te dni celjski muzej NOV raz- stavil gradivo, predvsem pa slike in ^zgodovinske doku- mente o frankoiovskem zlo- činu. Po grafikah otrok o XIV. diviziji je ta razstava letos že druga tovrstna pri- reditev v laški muzejski zbir- ki, ki tako razširja svoje poslanstvo. UČITELJI, UČENCI IN GOLDONI v osnovni šoli v Rimskih Toplicah postaja že tradicio- nalno, da vsaj enkrat na leto. navadno ob zaključku šol- skega leta, oprizorijo kakšno odrsko delo. Ker pa so letos segli po zahtevni Goldonijevi komediji, »Slugi dveh gospo- dov«, so se integrirali otroci in učitelji ne samo v pogle- du režije, scenarija in podob- nih opravil, marveč tudi kot igralci. I • ЈШ SLOVENSKE KONJICE OCENA AKTIVNOSTI KOMUNISTOV Minulo soboto so se zbrali člani Občinsike konference ZKS Slovenske Konjice na redni 6. seji. Analizirali so aktivnost komimistov in nji- hovo pripravljenost za druž- beno delovanje. Ocena aktiv- nosti je temeljila na ugotovit- vah posebne ankete, ki je bi- la opravljena med celotnim članstvom v občini. Referen- ta sta bila Filip Beškovnik, predsednik komisije za orga- niziranost in razvoj ZK ter Jure Pokom, predsednik ka- drovske komisije. Poročilo o aktivnosti občinske organiza- cije ZK po 17. seji Predsed- stva ZKJ je podal sekretar komiteja občinske organizaci- je Franc Ban. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE I Oba zbora občinske skup- _ •ščine Slovenske Konjice sta I se minuli torek sestala nal redni seji. Poleg vrste vpra- šanj s področja financ in I proračvma, komunale in ur- • banizma, šolstva prosvete in kulture ter drugih, so odbor- I niki obravnavali tudi poroči- I 10 občinskega javnega tožilca, občinskega sodnika za pre- I krške in občinskega javne- I ga pravobranilca. Odborniki obeh zborov so se pred polet- I nimi počitnicami tokrat zbra- I 11 poslednjič na seji. O posa- meznih vprašanjih, obravna- I vanih na seji, bomo še poro- I čali. UPOKOJENSKI I IZLETI I Društvo upokojencev v Slo- venskih Konjicah pripravlja | za svoje člane v mesecu ju- I liju dva enodnevna izleta. 6. julija bodo organizirali izlet • na Reko, Sušak in Trst, I Koncem течеса julija, toč- neje 30. julija pa jih bo pot I zanesla preko Koroške. O- I biskali bodo Celovec, Pli- iberk, Gospo Sveto in Be- • Ijak. V obeh primerih bo od- I hod posebnega avtobusa ob 3 zjutraj izpred avtobusne • postaje v Slovenskih Konji- I can. SREČANJE: PESNIK - PRLEK Anton Pevec Rojen je bil 16. januarja 1946 v vasi Lačaves v Sloven- skih goricah. Bil je tihe, ven- dar nemirne narave — bil je tesar, miličnik in zdaj je vra- tar pri celjskem »Merxu«. Srečala sva se v pisarni. Pri- šel je z zajetnim snopom že objavljenih in neobjavljenih pesmi, skoraj plaho. Skupaj sva bežno prebirala rime in tudi take v stilu modernejših pesmi — brez poudarjenih ne- poudarjenüi zlogov. Posebno všeč mi je bila pesem »Prlek«: Makar fčosik tu v nevihti strela vudre, gda grmi — rado zrose, jiva žito v redi drži. ^tokar fčosik tu sunce vzimi skoron nigdor ne posija, si lehko kolja nasekaš, narežeš metlijar. Makar fčosik tu tudi škriple no dojde žmeče — srce mojo za inozemstvom ne trep>eče. Rad bi pisal, mnogo pisal, je dejal. Rad bi se ves razdal, rad bi izdal svoje pesmi. Do- slej jih je izdajal v gla\Tiem v Kmečkem glasu. Na ski-i- vaj kuje svoje pesmi že od letia 1962, vendar jih je dolgo skrival in zaklepal v omaro. Prva njegova pesem je bila »žalost«. Sploh lahko zapi- šem, da je to pesnik razpolo- ženja in trenutnih čustev. Njegova tiha želja je, da bi postal sodelavec celjskih »O- brazov«. še vedno išče svoj izraz, toda mislim, da se ne motim, če zapišem, da je nje- gova iskrenost, nepokvarje- nost, izvirnost in prisrčnost prav tam, kjer je začel. Ce želiš biti za vsako ceno »so- doben» in se umetno izogibaš rim, ker je to »nesodobno«, se kaj rado zgodi, da posta- neš »pesnik brez srca«. Ni moj namen ocenjevati njego- vih pesmi — to bodo storili drugi — moj namen je pred- staviti pesnika in človeka An- tona Pevca. Ta prispevelc naj bo le droben kamen k zgrad- bi spoznavanja pesnika, kine najde prave poti v javnost, kar vsekakor zasluži. Trenutek Vejica na španskem bezgu še drhti: v toplem zraku, valovanju, v neopaznem trepetanju — majhen, bel golob na češnjo odleti Sam sebe Imenuje naivec. Ce je temu tako, bo razsodil čas. Poznamo tudi v pesništ- vu naivce? Doslej je izšlo 10 njegovih črtic in 34 pesmi. Vse v »Kmečkem glasu«. Ali bo našel svoj »dom« v »Ob- razih« — po zagotovilu glav- nega urednika: bo. »Solza« Iz globin si-ca se je Po obrazu čudno svetla potočila. Vsa plaha, nepričakovana, v svojo usodo mirno vdana se je v brazdi lica drobna potopila. Kot vsak, ki še ne zaupa popolnoma v svoj »prav«, taK j"e tudi naš pesnik Anton Pe- vec. Morda mu to пегааршгје izvira iz njemu lastne narave, morda je to rezultat premajh- nega stika s kulturnim živ- ljenjem, lahko pa mu kdo to tudi vcepi. Kdo ve? »Senca v duši« Oče je odšel v tujino, ko sem majhen bil. Mati je hodila v dnino, da sem kruh dobil. Potlej sem živino pasel ter piščalke si rezljal . .. In tako sem velik zrasel, pravi fant postal ... Dušo sem zaprl pred svetom, v srcu nosil sem gorje; tiho plakal za očetom, ker ne ve za me . ..! Skromne vrstice, ki bi naj predstavile pesnika Antona Pevca iz Celja, naj bodo vzpodbuda in prispevek k sa- mozavesti. Srečanje z njim mi je nedvomno pomenilo ve- liko: takih ljudi, skromnih, v svojem bistvu poStenih, lite- rarno nepokvarjenih in ust- varjalnih je med nami malo — veliko prem.alo. Štefan žviželj fki doli- zve- ^^nco in ^^spravo '^iskoval- ^^ksnega ^ rimske '^^nskega o ^ slasti J^ii, in dovolj V tem je govorila tudi o rimski ce- sti, omenjala njene dimenzije itd. Pa je prav te podatke preslišal pred- sednik celjske turistične zveze Rado Jenko. Zato je vpadel v besedo in vprašal: »Oprostite, koliko metrov je bila ši- roka rimska cesta, ki je peljala tod mimo?« »Devet!« je odvrnila tov. Kolškova. »To si moram zapomniti in poi-edati nekaterim urbanistom!« NJIHOVA KRI REŠUJE ŽIVLJENJA Na srečanju krvodajalcev iz. Celja, ki je bilo minuli petek, so se srečali vsi tisti, ki so doslej darovali svojo kri najmanj petkrat. Ljudje različnih poklicev so to, raz- ličnih starosti in vendar jih druži skupno humano dejanje, dajanje krvi. Mnogi med njimi so prejeli priznanja, ki pa so samo zunaniji odraz iX)zornosti do ljudi, ki s svojim nesebičnim ravnanjem vsakodnevno rešujejo številna življe, nja. Nekaterim med njimi smo ix)Stavili vprašanja, zakaj so postali krvodajalci, kako se počutijo, ko dajejo kri in nasploh kaj sodijo o krvodajalstvu. Takole so nam odgo- vorili: VERA dr. PETRIŠIC, nev- ropsihiater iz celjske bolnice: Prvič sem dala kri, ko sem bila še študeniika, skupaj s svojo kolegico. Doslej sem darovala kri desetkrat in če bo potrebno bom to" storila tudi v bodoče. Predsodki, ki jih imajo nekateri so popol- noma odveč, to niiti ni hudo nevarno, kot nepoučeno govo- re nekateri. Mislim, da bá se krvodajalcem morali pridru- žiti predvsem mladi ljudje. FRANC ES, delavec Iz Emo: Neposreden povod, da sem postal krvodajalec je bila pri- jateljeva prometna nesreča, ker bi izgubil življenje, da ni dobil ransfuzije. Doslej sem dal kri petkrat in krvodaja- lec bom ostal tudi v bodoče. Med krvodajalce bi se v več- jem obsegu vsekakor morali vključevati tudi mladi ljudje. Večkrat sem se vprašal, kdo bo dobil mojo kn, pa to ni važno, pač tisti, ki je bo po- treben! LUCKA BELAK, ftiviija iz ITopra: desetkrat sem že dala kri in zavest, da pomagam so- ljudem me bo vodila tudi v I bodoče, saj nameravam osta -ti še naprej med rednimi kr- vodajalci. Vedno, kadar dam Ikri, sem vesela, zadovoljna in tudi ponosna, ker vem da s tem pomagam ljudem, ki jim (darovana kri pomeni vrnitev v normalno življenje, želela bi, da bi se naše vrste še po- I množile, predvsem z mladimi krvodajalci. IVANKA ŠARANI, delavka iz Aera: Prvič sem dala kri pred osmimi letd in od takrat do danes že 52 krat. Tudi sa- ma sem, ko sem bila bolna, dobila kri, enako moj sinko, to je še zlasti vplivalo name, da sedaj tudi jaz pomagam drugim. Vsi zdravi ljudje bi morali dati kri, to sploh ni težko, nasprotno zadovoljstvo, ki ga človek občuti pri tem, ko pomaga drugim je nenado mestljivo. še bom dajala kri! I BISERKA UDOVIC, šivilja iz Topra: Ce bi moj brat, ki I je bil poklicni šofer ob nesre- či dobil pravočasno transfu- zijo, bi še danes živel. Ravno I zaradi tega sem postala krvo- dajalka in doslej sem dala kri že 25 krat in ne mislim še nehati, šoferji in sploh ude- I leženci v prometu bi morali I več razmišljati o pomenu da- janja krvi in tudi sami bi mo- I rali postati krvodajalci. Za- ivest, da pomagaS drugim, je I lepa! Verjetno bi dobili mnogo podobnih odgovorov, če nam bi možnosti dopuščale in bi se lahko pogovarjali z vsemi. I to brez predsodkov in vsi si žele, da bi se njihove številne Vsi se zadevajo pomembnosti dajanja krvi, vsi opravljajo vrste še povečale z novimi krvodajalci. Boste eden novih I morda postali tudi vi, ki ste ta trenutek prebrali te vrstice? Zavest, da rešujete življenja, vas bo navdala z neizmernim notranjim zadovoljstvom! I B. Strmčnik