Štev. 2.
•V
V Mariboru 8. januar ja 1885
Tečaj XIX.
Ust ljudstvu v poduk.
*h.ijs *»ak četrtek in velja s požtnino vred in v Mariboru a ^ožisja-njam na dom » eelo leto 3 £ld., tn pol leta 1 srl<i. 60 kr.-"(petrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oi>rarnlšttn v dijaškem se.k„.iiSčn (Snabenceminar). — Deležniki tiakGvneftn nrnStv» rloMvafo list brat posebne, n&ročnme
1'osamesne liste prodaja knjiffar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila s« plačuje cd navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr.
dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr
Bismark v Trstn.
Nemško-prajzovski višji minister ali kan-celar Bismark išče izdelkom nemškega obrta, fabrik in industrije na vse strani sveta potov : odpreti in kupcev najti. Pograbi tudi v drugih delih sveta zemlje, kder in kolikor le more.
1 Tako širi čast in veljavo nemštva. pa tudi gmotni blagor podpira. Nedavno so novine objavile novico, da je mogočnega kancelarja začel v oči zbadati tudi naš Trst. Namei'ava namreč tam ustanoviti z nemškim denarjem in z nemškimi ljudmi posebno nemško-prajzovsko parobrodno društvo — „deutsehe Dampfschifffarth Gesell-scbaft", — ki bi naj sčasoma prevažanje blaga po Jadranskem morji spravila v prajzovske roke in oblast. Ako se to zgodi, bilo bi nam v ne-čast, škodo in nevarnost.
Od Devina doKotoraje vse Primorje naše avstrijsko, prebivamo ¡Slovenci in Hrvati. Y Jadranskem morji imamo torej prvenstvo. Prajz j nima uiti peščice lastne zemlje tam. Ako se torej tujec ondi šopiriti začne ter nas v stran poriva, nam gotovo to ne more biti v čast. Prevažanje blaga po morji daje veliko zaslužka, redi in bogati vse Primorje. Če sedaj tujci vse to na-se spravijo, koliko oškodovanje bodemo trpeli! Uže sedaj čutimo prav nemilo slabo gospodarstvo pri našem avstrijskem Lloidu ali parobrodnem društvu. Vrinoli so se namreč v vodstvo tega društva skoro sami Judi. čeravno ' smo uže milijonov v podporo žrtvovali, propada društvo, a Judi se bogatijo. Ako se vrine še tujec Prajz, uničeno je društvo v kratkem, a s tem avstrijsko trgovinsko mornarstvo. Naposled ! Bismarkovo trgovinsko podjetje v Trfetu ni brez političnega pomena. To kaže uže prošnja Wiir-temberške trgovske zbornice, ki je prosila v Berolinu podpore v Trstu „kamor (namreč proti ! Trstu) nas vleče zemljepisna lega, zgodovinska preteklost in politična skupnost" (Oha!) in izrek Bismarkov 1. 1866: Triest bleibt unter alien Umstanden ein deutscher Hafen. S tem se
tuje dežele minister vtika v naše zadeve, daje pogum našim prusakom, neti narodne prepire in nadelava pot — vojski. Da Bismark v Trst sili, to je vsakako sumljivo ; če se ustanovi tam še prajzovska naselbina s parobrodnim društvom, bo to nam v nečast, škodo in hudo nevarnost. Želeti je torej, da se to zabrani. Naj se društvo Lloid izpiplje Judom in vrne Avstriji in jenemu mornarstvu v Jadranskem morji!	Desterniški.
Zgodovina štajerskih Slovencev.
Naše ljudstvo, tudi na kmetih, kaj rado prebira zgodovinske knjige. Krempeljnove: Dogodivščine štajerske zemlje so ob svojem časi šle od roke v roko in veliko pripomogle, da je narod se zavedati pričel. Toda v teku 40 let je slovstvo toliko napredovalo, slovenščina se ugladila in razvila, da bi trebalo Krempelna zelo prenarediti ali novo zgodovinsko knjigo izdati. Zgodilo se je poslednje. G. Ivan La-pajne, bivši nadučitelj v Ljutomeru, sedaj meščanske šole ravnatelj in c. k. šolski nadzornik v Krškem ob Savi, spisal, založil in izdal je pri bukvarji R. Milici v Ljubljani novo zgodovino štajerskih Slovencev.
Matica slovenska je uže pred 15 leti na-merjavala izdati podobno delo pa ni dobila pisateljev, dokler se ni oglasil g. Lapajne. Začel je 1. 1880 gradivo zbirati. Podpirali so ga gospodje: Majciger, Ripšl, Macun, Šumi, Jamšek, Karba, zlasti pa D. Trstenjak, M. Slekovec, dr. Kos in J. Močnik, ki so rokopis pregledali in popravili. Knjiga, v velikej osmerki, šteje 320 stranij. Ako pomislimo, da g. pisatelj ni imel velikih knjigarn na razpolago, sam tudi po poklici ni zgodovinar, ampak bolj zasebni častilec zgodovine, moramo se res čuditi srečnemu vspehu štiriletnega truda. V gladkej, lehkoumljivej slovenščini beremo tukaj spisane zgodovinske dogodke, ki se nanašajo na štajerske Slovence od najstarših časov do najno-•kvene priloge" kot prilogo.
vejše dobe. Vsebina je tako razvrstena: Stari vek, Srednji vek, Novi vek, tukaj ob konci dodjana je tudi cerkvena zgodovina, kulturna zgodovina in šolstvo štajerskih Slovencev, nekateri imenitni štajerski Slovenci v novem veku, Štajerski nemški učenjaki, Razne nezgode pa tudi vesele prigodbe, Zgodovina mest in trgov.
Vse je s Čudovito marljivostjo zbrano in spretno razloženo. Da je marsikaj pomanjkljivega, to priznava g. pisatelj sam. Zato prosi naj mu čitatelji dopošljejo svoje opomnje in popravke, da se porabijo za mogoči drugi natis!
Prepuščajoč podrobnejo oceno strokovnjakom dobro nam došle knjige izrekamo g. pisatelju najiskrenejšo zahvalo za njegovo požrtvovalno, neumorno domoljubje.	>
Knjigo pa priporočamo ljubljenim rojakom, naj jo kupujejo in širijo mej narod. Veliko bo koristila. Cena vezanemu iztisu je 1 fl. 20 kr. pri g. pisatelji v Krškem ob Savi, Gurkfeld.
Desterniški.
Gospodarske stvari.
Laneno seme kot živinska klaja.
Namesto preš ali prge se na mnogih krajih pitanim volom tudi laneno seme s pridom poklada. Slasti se taka krma priporoča v drugi ali tretji pitani dobi, ko gre najbolj na to, da se krma kolikor mogoče bogata na masti napravi in da se živini prebavljanje in oddiha-vanje polajša in da se tako že bolj opitana goveda bolezni obvarujejo. Laneno seme jejo goveda v veči meri in bolj rada ko druga oJjnata semena. Laneno seme pospešuje prebavljanje sirovega proteina t. j. jajčnega beljaka, pomno-žuje izporabljenje drugih krminih delkov in pohitruje prijemanje na teži. Živina z lanenim semenom pre ne izgubi niti veselja do jedi niti si ne pokvari lahko želodca, če se ji tudi po-prek nekoliko več krme poklada, da prej odebelijo. Že trideset let sem, tako pripoveduje neki pitavec goveje živine, pokladam svojim pi-tovnim govedom (600 kil žive teže) na glavo in dan s prva bolj veliko-obsežno pozneje bolj redivno rezanje z 80 litrov tropin iz žganja-rije poparjeno zraven treh kil drobljanca po l/6 pa tudi po 1 kilo moke iz lanenega semena z najboljšim vspehom. Laneno seme se prav previdno v krušni peči posuši in potem v stopah ali kaki posebni za to pripravljeni mašini v tenko moko razdrobi. Ta moka se trikrat na dan v kadi z vrelimi žganjskimi tropinami popari, z drobljanci na enak način poparjenimi pomeša, razhladi, se s poparjenim rezanjem zmeša in tako pitavni živini trikrat na dan položi. Po mislih skušenih angleških pitavcev
se brez lanenega semena krepko in okusno še opitati ne dajo.
Pomoček proti driski pri teletih.
Brž ko se driska pri teletu pojavi, daje se bolenemu teletu večkrat na dan vode, v kteri se je akacijino pei\je ali pa tudi akacijini les delj časa kuhalo. Najbolje so mladike vej, ki niso še prestare. Ta voda se daje bolenemu teletu, dokler ozdravi. Tudi klistire iz te vode dobro delujejo. V veči meri pomaga ta voda tudi vsaki drugi veči živini v jednakem slučaji. Driska pri teletih je tako pogostna in tr1 vratna bolezen, da je vsako sredstvo, o kterem se izv6, dobro došlo in pozornosti vsakega živinorejca vredno, in sicer toliko bolj, kolikor različnejše so oblike tega bolenja in kolikor manj se je dosedaj našlo sredstvo, ki bi v vsakem slučaji zanesljivo pomagalo.
Dobra pijača bolenikom in zdravim.
Vzemi sive rajnete, razreži jih s kožo vred in semensko hišico tako da so drobljanci na centimeter debeli. Teh krhljev se nareže v čajino ponvico toliko, da je ponvica za dva dela polna. Če se pijača do večera pripraviti hoče, tako je treba jabelčne krhlje že o poldne z vrelo vodo popariti. Na to se ponvica, seveda mora ta biti glinena ali parcelanasta, nikakor pa plehasta, polna z vodo nalije in v pečni cevi do večera stati pusti najmanj 6 ur. Pred pitjem privzame se nekoliko sladkorja in to je pijača boljša od vsakega dragega čaja. Ko se je vsa pijača raz jabelčnih drobljancev popila, se zopet na novo vode na nje nalije in drugi naliv, ki je do prihodnjega večera v topli pečni cevi stal, je skoraj ravno tako dober, kakor prvi.
Vrednost sena kot krme v primeri z drugimi krm i nami.
Na Angleškem so v poslednjem času poskušali in sledeče našli: 100 kil sena ima toliko krmine vrednosti v sebi, kolikor ¿75 zelene turšične slame, 400 kil zelene detelje, 442 ržene slame, 360 pšenične slame, 160 ovsene slame, 1*0 ječmene slame, 153 grahovne slame, 300 ajdove slame, 400 suhe turšične slame, '200 ajdove slame, 175 kil surovega krompirja, 500 kil strnišne repe, 300 kil korenja, 54 kil rži, 46 kil pšenice, 59 ovsa, 45 grašne in bobove soršice ali mešanice, 64 kil ajde, 57 turšice, 65 pšeničnih otrobi, 167 kil rezi iz pšenične, grahove in ovsene slame, 59 lanenega semena in 330 kil repe.
Sejmi. 12. jan. Planina, Nova cerkva, 15. jan. Gradec, 17. jan. Kapela v brežiškem okraji, sv. Peter pri Radgoni, Petrovče, Til-mič pri Lipnici
Dopisi.
Od sv. Martina na Pohorji. III. (Sad nemško-liberalnega šnntanja). Obkoljenima ^žandarjema priskočijo: Anton Trglec, Franc Žigart( Lovro Ačko in odbijejo drulial. Sedaj hitita žandarja po Štefana Vrečkota, ki v Spesovi krčmi za mizo sedi; branijo ga: Jan. Vrečko,y Brentuša, Hochler,' Koren, Potočnik; žandar Štrucelj potegne mizo na stran in ugrabi Štefana, a v tem hipu ga Janez Vrečko od zaja oklene, da se žandar ne more genoti ne; v tej sili ugrizne žandar Vrečkota v roko, ga otrese s sebe in pehne z bajonetom v bedro, jednako tudi Hochlerja; druge odvrne žandar Belšak z bajonetom, na kar Štefana Vrečkota primeta in iz krčme ženeta mej groznim upit-jem zdivjane druhali, Majal hoče z nožem nad žandarja Belšeka pa je z bajonetom odbit; naposled vrže se blizu pokopališča Štefan Vrečko na tla kričajoč: „prekleta poba, sedaj bom z nožem začel". Toda s pomočjo župana Pristov-šeka iz Kalš izvijeta mu nož, roki vkleneta in potem v Slov. Bistrico odženeta. V ta nem-čurski „hauptkvartir" pritisne tudi župan Anton Vrečko. Tukaj mu župan Formacher svetuje tožbo vložiti zoper žandarja. Tožbo napiše okrajnega zastopa tajnik Rasvvoschegg, prepiše pa Stigerjev komij.
(Dalje prihodnjič )
Od Hoč. (Šulvereinsko šolo) so tujci vrinoli Razvanjčanom s pomočjo nekojih zaslepljenih Slovencev. Za ovo šolo imajo poseben krajni šolski svet; načelnik mu je tujec For-ster, doma iz Saksonskega, imajoč neko službo na južnej železnici, njegova žena pa poseda gruntič tukaj; šolski ogleda pa je mariborski Bankalari. Bila je nedavno seja, da se določi za 100 slovenskih otrok, nemški so le 8, ki pa tudi slovenski znajo, v katerem jeziku bi se naj poučevalo. Forster predlaga: Unterrichts-sprache deutsch; Bankalari pa meni, da tako učitelj ničesar ne opravi; katehet č. g Šalamon trdi, da mora biti poučni jezik za slovensko tlečo slovensk, nemški jezik pa se naj pravilno uči kot poučni predmet; naposled obvelja učitelja Hariha predlog (možje nekje od Velikovca prišel): „Unterrichtssprache deutsch, mit Zu-kilfenahme des Slovenischen". G-. kateket stori protinasvet upirajoč se na § 21 in 22. drž. šol. ostave, katera velja tudi za Razvanjsko šolo, er je javna ter zahteva, da se otroci slovenski poučujejo, ker so Slovenci, da bodo slovenski katekizem citati znali, sicer ni mogoče katekizma učiti. Sedaj ima okrajni šolski svet razsoditi. Hočkega šolskega sveta načelnik Novak vabi k sejam ude ob nedeljah, kedar duhovnik priti ne more. Vkljub temu pa je kazen 2 fl. zaukazal plačati katehetu, ki ni mogel priti. Ta se je dalje pritožil.
Iz Brežic. (Posojilnica v Pišecah) imela je 28. pretečenega meseca prvi občni zbor. Pri pregledu računa videlo se je, da je mlada posojilnica v prvem polletji krepko delovala, imela je 17.121 gl. prometa. Posojevala je denar delomo v domači fari, deloma v sosednih, celo v kozjanskem okraji, kar je že „Zadruga" hvalevredno priznala. Cisti dohodek se je primerno razdelil; porabilo se je 420 gl. za rezervni fond, da dobi posojilnica z svojo „posebno rezervo" trdno podlago, dalo se je nekaj podpore šoli v Pišecah in nakupilo srček „Narod. doma".
Jz Šinarije p vi Jelšah. (Čitalnica — častna uda.) Leto dni že obstoji tukajšnja „Narodna Čitalnica". Vsak začetek je težek, in Čitalnico na noge spraviti v malem trgu tudi ni lahko. Vender se nadejamo, da je naše bralno društvo zdaj na trdnih nogah: to kaže prvič število udov (122) in drugič pa jako po-voljno poročilo našega društvenega „financ-ministra", ki nam je pokazal in povedal, da imi blagajnica naša okoli 70 gl. čistega prebitka. Bog daj, da bi mogli tudi tak<5 naprej delovati, da dosežemo zmerom bolj namen, ki ga imamo pred seboj: „Širiti narodno zavest, ogrevati se za mili naš jezik, vzpodbujati se vzajemno za obrano narodnih pravic in zabavati se na pošten način z branjem časopisov, narodnimi veselicami. — Dn£ 26. decembra smo imeli občni zbor in pri tem smo imenovali za častna uda svoja velečastita gospoda Božidarja Raiča in dr. Lavos-lava Gregoreca, neumorna in neustrašena
Srvoboritelja za narodne pravice naše! Bodi ima to imenovanje kot skromen izraz globokega spoštovanja in velike hvaležnosti.
Iz Ptuj a. (Gospodarska poddruž-nica ptujska,) kateri je zloglasni politični postopač ptujski nedavno vTagesposti „nedelavnost in nebrižnost" očital, imela je 4. decembra pr. 1. svojo sejo v prostorih Muršečeve gostilnice. Udeležba bila je osobito od meščanov zel6 mno-gobrojna in se ukrenilo kar utegne vse spodnje-štajerske stanovalce, zlasti one iz ptujskega, zanimati. Uže lansko leto je poddružnica ptujska za svoj prihranjeni denar v obližji mesta primerno zemljišče kupila v namen ustanoviti drevesnico za ptujski okraj, iz katere bodo posestniki in prebivalci tega okraja dobivali po najnižji ceni požlahtnena dnevesca krajevnim razmeram najugodnejših in najprimernejših sort. Učitelj K. je prostovoljno s pomočjo stalnega delavca, katerega bo podružnica plačevala, prevzel vodstvo in oskrbovanje drevesnice. Z drevesnico bo v tesni zvezi praktičen pouk v sadjarstvu in kmetijstvu sploh kajti vseh ime-nitnejših opravil v drevesnici se bodo udeleževali šoli odrasli mladeniči iz ptujske okolice, da se na ta način izgoje umni sadjerejci in kmetje sploh. Da sadjarstvo našemu zelo ubo-
žanemu kmetu lepe dohodke prinaša ter mu stoterno trud in skrb povrača, so naši kmetje letos dovolj prepričali se. Jednako drevesnico tudi snujejo v Slov. Bistrici za ondotni okraj; gorko bi bilo želeti, da bi še ostale podružnice s pomočjo okrajnih zastopov sadjarstvu toli ugodnega spodnjega Štajerskega enake okrajne drevesnice ustanovile v prid in blaginjo spodnje-štajerskih prebivalcev, v čast in slavo cele dežele. Tudi v Ptuji smo imeli 21. in 22. decembra pr. 1. krasno razstavo ženskih ročnih del, katero je priredila slavnozna zasebna učiteljica te za krasni spol prekoristne in prepotrebne stroke, gos. Kunstek-ova. Razstavo obiskujoče občinstvo je občudovalo jrekrasne izdelke nežnih rok, priznavalo soglasno sovršenost in umeteljnost razstavljenih proizvodov ter izreklo željo, naj bi se vsako leto jednake razstave prirejale.
Iz Velenja. (Izredno nesreč.) Ni blizu hiše, katero bi bil lani Bog s tolikimi nesrečami obiskal kakor hišo našega obče sposto-vanjega župana g. Janeza Raka, Bilo je meseca sušca ko mu pogine krava, kojo je par dni po-preje prodal pa še ne oddal, za 135 fL; meseca aprila uide mu 680 litrov najdražje vogerske starine, meseca maja pa mu pogine krasen žrebec vreden okolo 30u fl.; potem pa je bil en čas mir, kajti da je krava povrgla mrtvo tele, druga pa ga ubila so malenkosti, ki se po-gostoraa pripetijo, ali najhujše še čaka. Meseca oktobra zboli in po kratkej pa mukepolnej bolezni umerje mu ljubljenec celega trga, mlajši sin Ivan, ali niso se še solze posušile ko že leži na mrtvaškem odru starejši sin Joško fant čudo bistrega uma in muzikaličnega posluha; ali da je mera trplenja dopolnjena, umerjejo mu dne 5. grudna še dragi oča, obč. sp. Jožef Rak, tržan v Velenji. Rajnki bil je prvi v našem okraji, ki je gojil krasne drevesnice, koje bodo še dolgo pričale koliko trudil se je blagi gospod v povzdigo sadjoreje in sploh kmetijstva. — Bodi mu hvala za vse kar je v korist kmetijstva storil, od nesreč stis-kanemu sinu pa mislim da vsi čislani bralci v duhu pošljete v tolažbo besede pobožnega Joba. Bog je dal, Bog je vzel. pa Bog bo zopet dal.
Iz Ptuja. (Izplačanje obligacij od leta 1809) iz deželnega zaklada v Gradci se vrši po postavi od 10. junija 1884, štev. drž. zak. ¿)7, kakor je „Gospodar" zadnjič omenil. Vsled tega sem dobil od več strani pisma, iz kojih razvidim, da še stranke od omenjenih, od časov francoske vojske izvirajočih, sedaj niso popolnoma podučene. Torej bodi rečeno : Od leta 1797 naprej do leta 1810, ko je francoska vojska našo deželo večkrat in dalje časa oblegala, so bili kmetje prisiljeni, tej vojski vse, kar je potrebovala, da se preživi, privažati; tako so nekteri takrat: par volov, kravo, zrnje itd. nemudoma dati morali. Cez to se njim je izročil
takozvani „Lieferungsschein" in tudi „Kasaa-schein". Taki „Kassaschein-i" se še zdaj pri posameznih strankah nahajajo, so iz debelega papirja in mnogo manjši od sedanje papirne pole. Največ teh kasašajnov je od leta I8u0, 1810 in 1811. Kar pa se štajerskih deželnih obligacij (st. št. Dom. Obligationen) tiče, naznanjam, da je od teh do sedaj deželna zaklada obresti plačevala, ako se je stranka za nje oglasila, ali v največih slučajih se je to iz nevednosti opustilo. Deželne obligacije od leta 1813 so na velikem papirji in brez posebne barve, kakor postavim državne obligacije. V začetku imajo veliki S (steierisch-standisch). Za liefe-rungsscheine, kasašajne in domestikalne obligacije se do sedaj nikdo ni zmenil in se tedaj med starimi pismami nahajajo. Tam se tedaj naj poiščejo in zarad izplačanja ob pravem času pri deželni blagajnici (Landes-Obereinehmeramt) pokažejo. Razun teh obligacij pa še imajo občine „državne obligacije"; take so od leta ln67 do IS80 najprej in imajo podpis: Wien am . . . . 18G7 itd. Fiir die k. k. Direction der Staats-schuld. Na take državne obligacije, od kojih se obresti pri posameznih davkarijah izplačujejo, se v postavi od 10. junija 1884 ni oziralo in se tedaj glavnice glede takih letos ne bodo izplačevale.	Anton Gregorič.
Od sv. Andraža v Slov. gorici. Pred ne-kterim časom sem v „Slov. Gosp." čital, da so se ptujski posilinemci pri seji okrajnega zastopa hudo repenčili, ker so se nekteri udje kmečkega stanu „predrznili" v javni seji „slovenski" go voriti. Štacunar Ekl „so" zarad tega posebno hudi bili in so zahtevali, naj se njim vse po nemškem raztolmači. Na to pa jaz enkrat slučajno v Ptuj pridem in kaj zapazim? Gospod Ekl so pred štacuno možato stali in nam kmetom „cajh" in sukno ponujali, ali to v tako lepem slovenskem jeziku, ka bilo kaj! Ja, če se za ljubi kruh ide, potem je vse drugače; v takem slučaji vsi Ptujčanje dobro slovenski znajo. Mi kmetje pa vse to dobro opazujemo in si le samo take za prijatelje štejemo, kateri tudi takrat slovenski znajo, lcedar gre za naše stare pravice!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Železnico Albrehtovo kupila se je država; sedaj imamo torej uže veliko železnic v oblasti, da lehko vlada upliva na tarife. — Državni zbor snide se 20. t. m. Predložijo mu prošnjo za uravnavo duhovske kongure (plače), katero je podpisalo 6000 duhovnikov. Nove volitve bodo meseca maja, liberalci se uže pripravljajo , zlasti bivši minister Chlumecky krmi na Dunaji časnikarji, 3 Jude, ki pišejo sestavke in jih razpošiljajo, pri nas posebno v Gradec, Maribor in Celje, da se na-
tisnejo in med ljudi poganjajo. — Nemški konservativci v Salcburgu hočejo katoliško vseučilišče , kajti iz sedanjih liberalnih prihaja preveč nevercev; društvo za novo vseučilišče šteje uže 500 udov, pokrovitelj mu je nadškof Salcburški. — Minister Falkenhayn namerava upeljati „kmetske zbornice" podobne trgovinskim. Bog daj, tako pride saj enkrat kmet sam do besede. — Moravski nadškof v Olomuci in škof v Brnu izdala sta lepa pastirska lista, v kterih verne vabiti, naj hvaležno obhajajo lOOOletnico smrti sv. Metoda. — Urednik vla-dinega lista slovenskega v Ljubljani, J. Šuklje, gre kot profesor na Dunaj. — Gimnazija v Žadru, Spljetu postane hrvatska, ital. dijakov je premalo ; pl. Pavič, bivši mariborski okrajni glavar, pustil je službo, ker so Hrvati tako zahtevali. — Na Vogerskem so prijeli v Nitri nekega plemenitaša Byrlija, ker je za 150000 fl. ljudi goljufal s ponarejenjem menjic. — Hrvatski sabor je izvolil regnikolarni odbor, ki bode z vogerskimi poslanci pregledaval nagodbo z Ma-djari od leta 1867.
Vnanje države. Staro leto je za Španijo strašno končalo; potres je mnogo mest, trgov, cerkva razdjal, več tisoč ljudi je mrtvih, cerkve so nekatere v zemljo se pogreznole, da samo zvonikov križ iz tal moli, v mestu Alhami je 1300 hiš razrušenih in 310 ljudi ubitih; podrobnosti še prav znan§ niso; potres se je po dva-do trikrat ponavljal; šibe potresa, reši nas, o Gospod! — Nemški cesar Viljem je novega leta dan generalom rekel, da bo letos mir, ako pa vojska, se na oficirje zanaša; proti Rusiji stavijo Nemci zmiraj več trdnjav in sploh Rusom nagajajo, kder le morejo. Rusi to vedö in tudi storijo nasproti, kar se da; od Saratova do Jeiaterinograda potegnejo v Sibirijo novo železnico, v Kuldži zbirajo vojakov proti Kitajcem in tudi Koreje se hočejo polastiti. — Grki ščujejo Turke zoper slovanske Bolgareda bi ti biLi poklaui ali pa iz Macedonije pobegnoli.
—	V osrednjej Afriki ob reki Kongo osnovali so evropski državniki novo državo, njeni kralj bo belgijskega kralja bratič, ki je še komaj 10 let star, dokler ne doraste , bodo namestniki gospodarili zamorcem v Kongo državi. — Kitajci in Francozi pripravljajo se na nove boje, prvim pošiljajo nemški „liferanti" orožja, streliva itd. — Angleški general Wolseley se je peljal z vojaki po reki Nil na 16 ladijah, da reši Gordona iz Kartuma, ladje so se porušile in sedaj marširajo Angleži mej strašno vročino skoz puščavo v Berber. — Na južno-izhod-njej strani Afrike so Nemci zasedli morsko pristanišče sv. Lucije, a kmalu dojdejo Angleži in preženejo Nemce in potrgajo nemške zastave.
—	V Ameriki je umrl Morsč, ki je izumil telegraf, kakor ga sedaj rabimo. — Naposled bodi še omenjeno, da bodo Rusi tudi obhajali lOOO-
letnico sv. Metoda, iz Moskve pridejo romarji v Velehrad, za priprave je nabranih 6000 ru bljev!
Za poduk In kratek cas.
Trdnjave pod Pohorjem in za Dravo.
III. Te dni sem bil v pohorski Ribnici Čudil sem se, kako izvrstno tam nemški kramljajo, meni je bilo tesno pri serci. Vprašal sem tedaj; ali tukaj ljudje slovenski ne znajo? Odgovorilo se mi je, da. Odgovori na moja štirikratna slovenska vprašanja so bili pa nemški. Bil sem pri odličnem pospodu, želeč z njim v maternem jeziku se razgovarjati. On čisto nemški govori. Bil sem v krčmi, pa slovenski niso hoteli govoriti, ker menda le nemški znajo. Šel sem s pobitim srcem spat. Še nekaj. Tam v nemški Ribnici sem izvedel, da so osnovali nemški šulverein, kateri ima svoj sedež na „Velki" t. j. ondi, kjer se Lukamatija vstavlja. Kakor se je vže bralo, so 14. septembra „šulvereinarji" tam pri Milemotu sejo imeli. Nadpokroviteljstvo šulvereina pa ima Ribnica v rokah. To vse sem izvedel v Ribnici, zatoraj vsak lahko razumi, da mi je bilo tesno pri srci in ne bo se pohujšal, ako mu izpovem, da sem drugo jutro popihal proti domu. Iz vsega sledi pa to: Dokler se bodo učeni in odlični gospodje sramo vali v maternem jeziku govoriti, bo slabo z nami stalo. Jaz sem sicer čul, da se v Ribnici nemški repenčijo, pa vendar verjeti nisem hotel, da bi bila Ribnica v čisto nemško kožo smuknila. Zdaj sem prepričan. Bogu hvala in slovenskim probuditeljem. da ni povsod taka. Da ne bo še kje taka, prosim, naj za brani vsak slovenski domoljub.
Smešnica 2. Malo pahnen grof obišče sosedno grofinjo, ki je ravno pri mizi sedela in za uboge šolarje in šolarice obleko šivala, da jim podari. Grofu se to pod nos pokadi in vpraša: žlahtna gospa, zakaj rajši lepih knjig ne citate namesto da se z iglo ukvarjate,? Gro-finja mu odgovori: zato, ker čujem praviti, da je uže preveč knjig na sveti, nikdar pa ne, da je preveč srajc, nogovic.
Razne stvari
(S v i ti i cesar) so za novo šolsko poslopje v Laporji darovali 200 fl.
(Ptujska čitalnica) priredi veselice 11. in 25. januvarja, 2. 8. in 15. februvarja, vselej ob 8. uri zvečer.
(Javno priznanje.) Šmarijska čitalnica je č g. Božidara Rana in č. g dr. Gre-goreca imenovala za častna uda.
(čitalnica mozirska) ima svoj občni zbor dne 11. t. m. ob 3. popoludne. Spored: 1) govor, 2) račun, 3) volitev, 4) nasveti, 5) zabava s petjem, deklamovanjem in govori.
Odbor.
(Umrl) je knez Adolf Auersperg, bivši liberalni minister.
(Sklali) so blizu sv. Lenarta v Slov. goricah fantje nekega Roberta Riipschlna.
(V Ameriko) potegnola sta dva mladiča iz Ljutomera, ko sta očetu ukradla 115 fl. V Mariboru ju pa vstavi telegraf, 96 fl. še sta imela pri sebi.
(Najlepši slovenski list) je „Slovan" v Ljubljani. Krasna letošnja številka ima lepe podobe: Knezoškof Pogačar, Rojstvo Kristusovo, slika al fresco v novi stolni cerkvi djakovski, Slap Savice, dve šaljivi podobici. Pisava je odlična, politika jedrno slovanska List izhaja 1. in 15. dan vsakega meseca in stane za četrt leta 1 fl. 15 kr. Slovenci, ne bode žal nobenemu, kdor se naroči na ta izvrstni list. Sedaj je v pravem tiru.
(Savinjski Sokol) dobil je nov odbor. Izvoljeni so gospodje: J. Vrankovič, starosta, •T. Pirš, podstarosta, M. Levstik, M. Bunc, R. Skoflek, V. Trobej, odbornik. G. Lipold je zaradi bolehnosti mesto staroste položil. Sokol priredi sv. Metodu v čast ljudsko slavnost v Mozirji.
(Starostno doklado) dobil je učitelj g. Cvirn v Frauheimu.
(Legar v Ribnici) na Pohorji pobral eden dan očeta Miklavca in hčer, tudi Petra Miklavca se je lotil in č. g. kaplana pa uže okrevati . Oča Miklavec bil je dolgoleten naročnik „Slov. Gospodarja", trden Slovenec in več časa župan. Naj počiva v miru.
(G. Ambrož) bivši preganjani profesor v Mariboru, rodom Korošec, in sedaj profesor v Kočevji imenovan je za c. k. šolskega nadzornika.
(Na Prekmurskem) v Soboti začel je izhajati tednik madjarsko slovenski; velja na '/4 leta 75 kr. V prvej številki se priporočuje 40—50 tisoč Slovencem, naj se učijo „vogerski."
(„Popotnik") list za šolo in dom, je kaj vrlo vredovan, zlasti dopali so nam sestavki: „Versko nravna vzgoja v narodni šoli" in „kako se naj budi ljubezen do cesarja, očetnjave, domovine", Izhaja v Leonovej tiskarni v Mariboru 10. in 25. vsaki mesec ter velja za pol leta 1 fl. 60 kr.
(„Ljudske knjižnice") prvi snopič je prišel na svitlo, ali ker do sedaj nismo imeli od c. kr. glavarstva dovoljenja ga naročnikom pošiljati, prosimo naj blagovolijo potrpeti do bodočega tedna. Takrat bo vse v redi!
(Slovenski trgi) ki še ne volijo z mesti, pripravljajo prošnje za to pravico. Treba navesti število prebivalcev, volilcev in znesek
davka vseh katerim županuje tržki župan. Prošnje se izročijo državnim poslancem: dr. Voš-njaku. Rajču, Goedelnu.
(Mariborska čitalnica) priredi vsako soboto večerno zabavo, 14. februarja bode ples.
(V Sevnici) sta bila obsojena Leopold Kuscher na 48 ur, Urša Kuscher na 20 ur zapora, ker sta redarstvo žalila, ko je nemško-liberalni volilni oklic s sten jemalo, Lovro Se-lak pa je bil policijsko odpravljen, v šulverein-skej šoli so trije učitelji pa zelo malo otrok.
(Sprli) so se glavarji nemškega šulve-rereina na Dunaji: Weitlof, Kopp, Menger, Ba-reuther so odboru hrbet pokazali. To utegne celi šulverein zdrobiti.
(Za pogorelce v Trnovcah) darovali so č. g. Anton Pajmon v Novištifti 7 fl., č. g. Sovič v Stopercah 3 fl. 77 kr., neimenovan iz Ptuja 5 fl., č. g. Petan y Venčeslnu 8 fl., nekdo iz Spielfelda 2 fl., č. g, Košar v g. Polskavi 8 fl. 50 kr. iz Monsherga 1 fl. 30 kr., preč. g. kanonik Ivane 7 fl., dvorni kaplan č. g. Zidan-šek 4 fl., č. g. Rath od sv, Lovrenca 3 fl. 40 kr. Bog plati.	G. Cene, župnik.
(Javno zahvalo) izreka slavnej posojilnici v Pišecah, ki je 10 fl. darovala ubogim učencem za obleko in obutev pa vsem, ki so ¿8. pr. m. veselici se udeležili, ki je dala za isto svrho 15 fl. čistega dohodka. Anton Kokot,
nadučitelj.
(Ptujska posojilnica) imela je dec. dohodkov 4926 fl. 32 kr. in 5538 fl. 21 kr. izdatkov, torej prometa 10.464 fl. 53 kr. celo leto pa 107.372 fl. Lehko torej ptujski liberalci obupno piskajo na vse strani. Slava možem slovenskim, ki nam pomagajo v denarnih zadevah na lastne noge !
(Bralno društvo Edinost) v Središči ima 11. jan. t. 1. občni zbor ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih: 1, poročilo vodstva, 2. polaganje računov, 3. volitev predsednika in 6 odbornikov, 4. razni predlogi.
(Cena hmelju) neizpremenjena, vendar kaže se, da bode kupčija zopet živahneja, kar je našim hmeljarjem želeti, ki še imajo okolo 2000 centov hmelja za prodati.
(Vendar enkrat razpisane) so občinske volitve v Ormoži: dne 10. t. m. voli III. red (167 volilcev), 12. jan. II. red (31 volilcev) in I. red (12 volilcev, zadnje volitve so bile 1. 1880., in v Konjicah, kder voli II. red 13. in I. 12. jan. t. 1.
(Novo veteransko društvo) snuje po silinemec Rasvvoschegg v Slov. Bistrici; bržčas hoče le mrežo razpeti za prihodnje volitve; Slovenci se mu torej ne bodo dali uloviti.
(Celovški „Kres") objavlja vi.letošnji številki sestavke, katere so spisali g. Haupt-mann, dr. Stojan, Scheinigg, dr. Sket. g. Funtek, Cilenšek, Rutar itd. List velja 2 fl. za l/2 leta.
Loterijne številke:
V	Trstu 3. januarja 1885: 58, 86. 46, 1, 16
V	Linci „ „	10, 13, 48, 24, 37
Prihodnje srežkanje: 17. januarja 1885.
Štv. I. prinaša to spise: 1. Gorazd: Mi vstajamo! Pesem. 2. Dr. Fr. Detela: Veliki grof. Zgodovinski roman. 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih, 22. Pod hruško. 4. Jos. Starč: Pisma iz Zagreba. IX. 5. J. Stritar: Pravo junaštvo! Podoba iz kmetskega življenja. 6. Ivan Subic: Nekoliko črtic o krvi naši. 7. J, K,: Pastir in vila. Balada. 8. Fr. Wiesthaler: Slavni Slovenci. I. Dr. Janko Zupan. 9. Svojmir: Drobne pesni. 1. 2. 10. Janko Kersnik: Agitator. Roman. 11. Jos. Vesel: „Križanje Krista". 12. Kn jiževna poročila: I. S. R.: Weriand de Graz. 13. Ivan Franke: Umetniške starine na Gorenjskem, 14. *** Petdesetletnica pesmiv„Hoj Slovani". 15. Slovenski glasnik. 16, Janko Kalan: Šah. — „Ljubljanski Zvon" izhaja v mesečnih zvezkih po 4 tiskane pole velike osmerke obsežnih ter stoji za celo leto 4 gld. 00 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Učiteljska služba
na trirazrednici v Cirkovcah, IV. plačilnega razreda je izpraznjena. Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni naj svoje prošnje do 15. febrnarja 1885 pri krajnem šol. svetu vložijo.
Okrajni šolski svet v Ptuji dne 2. januarja 1885.
Predsednik:
1—3	Premergteln.
1—2
Pod jako ugodnimi pogoji se brez odloga daje v najem štacuna za malo trgovino in ko-vačnica z enim ognjem, oboje tik okrajne ceste blizu farne. Več pov6 M. Vranjapeč pošta Velenje. Vprašanju naj se priloži marka za odgovor.
id ležirja
se odda pri farni cerkvi sv. Miliela pri Šošta-nji. Prošniki se imajo do 1. sušca osebno oglasiti pri cerkvenem pred stoj uištvu ter svojo spretnost na orglah in v petji dokazati.
Božidar Poglšck,
1-3	župnik.
Glasnik slov. slovstva.
Spisal Anton Janežič. — Mobko vezan 20 kr.
Blaže in Nežika v nedeljskej soli.
Učiteljem in učeneem v poskušnjo spisal A. Slomšek. III. natis. Mehko vezano 48 kr.
Stric Tomaž ali življenje zamorcev v Amerili.
Za Slovenee izdelal J. B. s 6 podobami. Mehko vezano 30 kr.
Cerkvene pesmi za Šolsko mladež,
drugi zboljšani natis, ker je prvi že močno pošel. Dobivajo se mehkovezane po 8 kr. pri
J. IJEOIV-II,
tiskarji v Mariboru, šolska ulica 2.
2-2
Hranilno in posojilno društvo z neomejenim poroštvom v Ptuji, daje na znanje, da se od zdaj uraduje vsaki
pondeljek, četrtek in petek
predpoldnem od 8. do 12 ure in popoludne od 2. do 6. ure.
Izplačuje se pa le vsaki poncLeljek in Četrtek od 9—12. ure predpoldnem.
Uradnica:
v „Narodnem domu" v pritličji.
Opazka: Hranilne vloge obrestujejo se s 5 •/„ t. j. 5 gld. od 100 gld. na leto in se sprejemajo od vsakega, če je ud društva ali ne.
Denarji pa so izposojujejo po 6 % t. j. 6 gld. od 100 gld. na leto. Natančneja pojasnila dajejo se v navedenih dnevih v uradnici. Tudi društvena pravila dobijo se brezplačno v teh dnevih.
V Ptuji 28. decembra 1884.
RavnateljstTo.
J Priznano nepokvarjene izvrstne J
voščene sveče J
izdelujejo	cf3
bVP. Seemann v Ljubljani .J
JLl«^ «ga ¿i «L	^B^^^i&e&i
Franc swäty.
Ukoristitev vinskih ostankov, fabrika žg '.nie, likere, Franz-žganice in ko-gnaka
v IVI« riboru. Fabrika: v Schmidererjevej ulici št. 3 in 4. Salcga: v Eoroškej ulici štev. 20.
priporoča svojo izvrstno žganico iz muškato-vega tropinovca
s poroštvom za pravo, vleženo blago.
K
Šaljivi list „Jurij s pašo"
nastopi II. tečaj v večji obliki z izbor-nimi podobami ter velja celo leto 3 fl., 7s leta 1 fl. 50 kr., '/4 leta 80 kr. Denar in pisma pošiljajo se na uredništvo „Jurija s pušo" v Trst.	2-3
M
Harmonična zvonila
jarmi vred proti poroštvu, da so dobro vglasbena in iz najfinise robe.
Zvončke za na steno, zvončke za službo v cerkvi, za 3, 4, 5 glasov po 6, 8, 10 fl. eden. Dalje:
Cerkvene svetilnike
lustre, svetilnice, svetilnike za na steno, kanontablice, masivne iz zmesi zlatu podobne po izvrstno okusnih modelih lite, ki se krasno svetijo, kakor bi zlate bile, in so trpežne za več, kakor 100 let, solidno delane n jih po nizkej ceni priporočaj e
Albert Samassa
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja
V Ljubljani.
¡j^S" Podrobne cenilnike dopošilja brezplačno in DČ* franko.
K
HITRI RACUNAR
v katerem se
iznesek vsakoršne kupčije
vže izračunjeno najde, se dobiva v 0
J. Leon-o vi tiskarni
S®-	v Mariboru
šolska ulica, 2.
Iiivnrnn,
ßadgasse Nr. 9, blizo si. cerkve.
privil.
Številnih priznaj!! z» zlite zr«nitro je prlredjenlh *» ogled.
zvonarna in livarna
g. Janeza Dancel-na In sinov
v Mariboru,
zliva posebno izvrstne zvonove in najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli do želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvo-nilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz besemerskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tak6, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese.
Imam tudi harmonična zvonila ali zvončke na prodajI