D. LJ. VITOROVIC: »Za učiteljski sindikat." (Beograd — Štamparija ..TucovMŠ", MakenzijeTa 3 — velja .5 Din). Na letošnjem Učit. kongresu in na skupščini UJU v Beogradu. ie eori označeni tovariš razpečaval svoio omenjeno brošurico. Kdor ie le malo poeledal v to brošuro, ie lahko takoi uvidel vso mizernost naših stanovskib zborovani. Razveseljivo deistvo na letošniem elavnem zborovamu v Beoeradu ie bilo, da polasfoma učiteli.stvo uvideva vso laži-liubezen političnih strank do našega stanu. Učitelistvo polaeoma zapušča mentaliteto. da nas more.io rešiti le. politične stranke. Stanovsk« zavest oriha?a na d®n! In temn se ni čuditi! Vsak pazno motreči učiteli — učiteliica — ie lahko v teku nekai let čutil da nas mečeio politične stranke iz eneea kota v druei. Naša žilavost nosta'a zato čedalip boli neelastična in članstva se opri.iemlie stanovska brezbrižnost. Znak temu žalostnemu stanin so učiteliski klnbi raznih strank. Ta proces na ie bil potreben. Z?odovina ne pozna nikakib skokov in vse mora iti evolucionističnim potom. Brošura tovariša Vitoroviča ie korak naprej. Ona nas pouči. kie tičimo kam bomo zašli. ako ostanemo pri sedaniem našein eibanin in kai lahko dosežemo- ako smo strnieni vsi delavci: manuelni in intelektualni — v eno močno falaneo. Že samo kazalo svedoči. da ip tovariš Vitorovič natančno predelal vse panoee socialnega študiia ter da ima bistre oči za opazovanie. Brošura ie razdeliena na 8 pojrlavij. Preidem k vsebini posameznib poclavij. I. V predgovoru lasno slika naše sedanie žalostno stanie. ko smo postali vsled svoieea neokretneea delovania v iavnosti pooolnoina o^^isni od političnih strank. II. UČITELJSKO SOCIALNO VPRAŠAN.fE. V službi kapitala ie vtse: tisk šolacerkev. In kdo ie ponaiveč temu kriv? Učiteli! On bi moral ljudstvu predočiti vso današnio lažidemokraciio Toda za takn delo nismo usnosoblieni Smo še nestvor. polni lenih fraz in sami sebp povišuiemo. Učitelieva življenska nezmožnost se pa takoi pokaže: primeio p-a v svoie trdne pesti vsi vlastodržci in on pade III. ŠOLA v DANAŠNJI DRUŽBI. Za šolo sp naimani izda in preorosti človek stane državo naimani čeravno ie on naivečii davkoplačevalec. V današnil šoli in Po sedaniem učnem sistemu se odea'aio lp poslušni podaniki na eni stra-» ni, na druei pa brezobzirni izkoriščevalei naroda. Ves šolski sistem ip napačen. Današnii vlastodržci rabiio le poslušno učiteljstvo. IV. UDRUŽEN.IE ALI SINDIKAT? Učiteljstvo ni duhovno preroieno. Naše pravo U-druženie bi se moralo boriti samo za učiteliskp interese Vsp spomenice. vsi predlosri polniio le arhiv ministrstva nrosvete. Postali smo kot državni uradniki odvisni od vladajoče strankc. Proti temn moramo iaviio protestirati Dovoli smo že slabo nlaeani in tlači nas nestalnost v službi itd. Kot državliani na ne moremo služiti državi in strankam. Vsi delavci — manuelni iri intelcktualni — imaio isti zadatek: boriti se proti izkoriščevalcem v .skupnem boiu. Pravo naše. mesto io torei lc v sindikatu. V. KAK^EN SINDIKAT? Ker smo vsi delavci. kateri nrodaiamn svoip moči in sicer eni državi. druei pa tovarnanu. zato ip naš spas v kolektivnem boiu v razredni borbi. Vsi člani sp boriio 7,a dobrobit vseh! To ie civilizatorična moč! Francoski učirelii ima'o žp svoi sindikat. Ko ie bil obiavlien mih manifest. ip izrekel v zbornici tedanii minister orosvete Briand sledeče bcsede: »Pred takim stanipm stvari nič vpp ne pomaeaio ne pretnie np presan.iama!« V inozemstvu '> žp nolno učiteliskih sindikatov. • Sindikat ie šola enersriie in iniciative. V sindikatu >e vsak član — učiteli ali učiteliica — 1p človek. kateremu sp np more ničesar predbacivati. VI. UCITEL.ISKI SINDIKAT IN POLIHKA Tu razpravlia o treh možnostih: a) politična nevtralnost: b) politični doematizem: c) svoboda mišlienia. in prido do 7,akliučka da prave oolitike to se nravi one politike <ki znači obenem delovanip sindikata np moremo noerešati v sindikatu. Politični doematizem. t i. sedanie politično partizanstvo oa ip nemoeoče v sindikatu. V niem vladai orostost mišlienia! VII. UČITELISKI SINDIKAT IN ŠTRAIK. Ta točka ie pa najhuisa! In vendar io ie. tovariš prav dobro noeodil na podlaei vsestranskih elcbokih razmišlianl On trdi. da so štraiki tudi v naših vrstah nuino potrebni. ako hočemo zadobitl svoip ?aženp nravice in če hočemo snraviti šolo na oni nivo kateri ii pripada. Da Da more uspeti naš štraik ip. Dotrebnp naša solidarnost s kmetom in delavcem. Ni na misliti. da ie štraik bistvena lastnost sindikata On ie 1p ultima ratio! Štraiki so že bili ko še ni bilo sluha io sindikatih. VIII. ZAHTEVE SEDAN.rOSTI V tem odstavkn nam predočuie dolžnosti posameznih čtanov v Učiteliskem sindikatu. Resume pa ie: učitelistvo bi same^a sebe spravilo na višinona prostor. ki mn pripad^ v človeški družbi. Doseeli bi ono. 7,a kar se že leta in leta borimo in sicer v stanovskem šolskem in socialnem oziru. Kakor rečeno: brošurico tonlo priDoročam vsemu nčitelistvu- in sicer le v informativnost, ne da bi hotel <s tem reči. Ha <w» nai žp oprimemn novp forme. Tok časa nas bo že se do teea nrisilil. Kmet Herman.