Po pcšti prsjsraan:
u
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 18 , - „ «etrt , , S , 50 , mesec , 2 „ 20„
V upravniatvu prejeman
za
celo leto naprej 20 K —b pol leta „ 10, — , žetrt , , 6 „ - , mesec , 1 »70,
Za pošiljanje na dom 20 h ne mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in inseratt sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi ¡.e De vračajo, nefraukovana pisma ne .'sprejemajo
Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 8.1.. 17.
Izhaja vsak dan. nvzemSi nedelje in praznike, ob pol B. uri popoldne.
Štev. 90«
V Ljubljani, v soboto 20. aprila 1901.
Letnik XXIX.
Dve stranki
Pred kratkim smo v članku »Politika načel in oseb« označili obe sedaj na Kranj skern se bojujoči stranki. Rekli smo, da ka-toliškonarodna stranka je stranka pozitivnega dela, liberalna stranka pa ne dela nič pozi tivnega, ampak samo gleda, kako bi to razdrla, kar stori katoliskonarodna stranka. Li beralna stranka je tudi nezmožna, kaj pozi tivnega, kaj koristnega storiti, ker ji manjka idej in manjka mož, ki bi bili sposobni in požrtvovalni za delo v ljudsko korist
Vzor kranjskega liberalca je dr. Tavčar, in iz njegovega delovanja in iz njegove dekadence se da sklepati na delovanje in na dekadenco vsega kranjskega liberalstva. Med tem, ko so katoliško narodni poslanci premišljevali, kako pomoči kmečkemu stanu, ko so vlagali predloge o zadrugah, o trgovinskih pogodbah, o podporah po potresu prizadetim itd. itd., liberalci niso delali nič druzega, nego le gledali, kako bi podrli to kar hočejo naši dobrega storiti. Tavčar v »Narodu« je še celo vpil, da naši nič koristnega predlagati ne smejo, ker je to le — reklama ! Dokler so bili liberalci v »hrvatsko - sloven skem klubu«, še ta klub nič delovati ni mogel, saj je dr. Ferjančič sam priznal, da so morali v njem ves čas potratiti z debatami o škandalozni pisavi »Siov. Naroda«. ■ Tavčarjev nastop proti predlogu, naj se Ljubljančanom odpiše potresno posojilo, je pa še celo naravnost škodoval njegovim volivcem. Kaj je bilo temu možu mar, kako se naj pomaga po potresu prizadetim? Njega je veliko bolj skrbelo to, da bi dobilo »Vinogradniško društvo« prav visoko kazen--
vreden smoter za poslanca ljubljanskega mesta !
Dan na dan prinese kaj takega. Katol.-narodna stranka je osnovala »Vzajemno zavarovalnico«, da zavaruje domače ljudstvo pri domačem zavodu. Kaj storé liberalci? Napišejo v »Rodoljuba« celo vrsto obrekljivih člankov, razpošiljajo te številke zastopstvom raznih tujih kapitalističnih zavarovalnic, da te ž njimi agitirajo proti domačemu zavodu Koliko Judeževih grošev se dobi za tako delo, pa liberalci ne povedo !
Drug slučaj ! V četrtek so v zbornici katoliško-narodni poslanci stavili nujni predlog, naj se da pomoč prebivalcem ljubljanskega barja. Vsakdo mora priznati, da je to
nujna potreba in vredna, da bi se za njo zmenil tudi poslanec ljubljanskega -mesta, ki ima ljubljansko barje pred nosom. A dr. Tavčarja je vleklo vse veliko bolj k Wolfu in Sohonererju, nego k ljubljanskim barja nom (ki so mimogrede povedano tako pametni, da njega ne volijo), in je glasoval proti nadvojvodi Francu Ferdinandu To je bil čin najgrše nestrpnosti. Vsak f-voboden državljan ima pravico, da pristopi h kateremu koli javnemu občekoristnemu društvu hoče, in nihče mu ne sme kratiti te pravice. Ali edino pri krščanskih društvih členi cesarske hiše ne bi smeli biti? Katol. šolsko društvo ima blag in plemenit namen, ker hoče ljudstvu dati dobrih šol in dobrih učiteljev. Če prevzame nadvojvoda protektorat tega društva, storil je s tem korak, ki ga mora vsak katoličan le odobravati in hvaliti. Dr. Tavčar pa gre na Dunaj in v osupnje nje vseh treznomielečih Slovanov glasuje z Wolfovci proti nadvojvodi!
Poslanec Ljubljane je tudi glasoval protidinastično — to ima sedaj vlada začrtano, in po tem bo uravnavala svoje korake pri raznih prošnjah, ki jih pošiljajo bedni Ljubljančanje na Dunai . . .
Dr. Tavčar je rekel v „Mest. Domu", da bo odslej „samostojno" postopal in ministrom „imponiral". Za to je dobil celo zaupnico. Radovedni smo, če bo dolbil zaupnico tudi od onih, ki bodo čez nekaj let vsled take politike prišli na boben ... Mi bi privoščili Tavčarju veselje, da kaže na Dunaju svoje škornje na kveder, če ne bi šlo to na naš račun.
Vesela novica je prišla včeraj z Dunaja, da je „Slovanski centrum" ponudil „Hrvatskoslovenskemu klubu" združenje S tem korakom so katoliškonarodni poslanci pokazali, kako vstrajni in neupogljivi, a tudi kako obzirni, previdni in taktni da so.
Njih načela in pa natančno poznavanje nravi kranjskih liberalcev jim je ukazovalo, da ne smejo skupaj v en klub z liberalci. Bilo je treba mnogo zatajevanja in krepke volje, da se je ta sklep izvršil. Od naše strani se je ponudila edinost, od katol.-narodne strani so bili povabljeni vsi južni Slovani, da, izključivši le one liberalce, s katerimi sloga ni mogoča, v enem velikem klubu zastopajo svoje volilce. To lojalno ponudbo so odklonili oni poslanci, ki so ustanovili „Hrv.-slov. klub", ker so*7 hoteli
imeti liberalce med sabo. Cela ploha očitanj se je vsula na naše poslance, a oni so stali mirno in nevpogljivo. A uspeh je pokazal, da so imeli naši poslanci že od začetka prav.„Hrv,-slov. klub" je bil prisiljen iznebiti se liberalcev.
Sedaj bi bilo treba, da „Hrv.-slov. klub" prvi stopi k „Slov. centru" in mu ponudi združitev, ker jo je bil prej odklonil. A naši poslanci so tu pokazali v interesu javnega blagra večjo prijenljivost, nego se je mogla zahtevati od njih: ponudili so v drugič roko v spravo in v združitev.
Ta korak mora vsakoga prepričati, da so puhli izgovori, ki ves razpor pripisujejo le „klerikalni trmoglavosti, vladoželjnosti". Mi moramo priznati, da zaslužijo kat.-narodni poslanci za svoje vedenje vse priznanje in gorko zahvalo svojih volivcev.
Tu torej vidite dve stranki: Tam je razdirajoči element, „der Geist, der stets verneint", tam so možje, ki zaradi svoje pristnoliberalne nravi niti parlamentarne strehe ne dobe in so zaigrali še ta ugled, kar so ga imeli, ko so šli na Dunaj — tu pa vidite delegacijo, ki dela mirno in stvarno, ki nastopa neupogljivo in pre-j vidno, ki si pridobiva ugled in ki — zmaguje.
Interpelacija
poslanca dr. Šustersiča in tovarišev na Nj. ekscelenco g. domobranskega ministra.
Ob zadnjih državnozborskih volitvah meseca novembra in decembra se je opazovalo na raznih krajih vojvodine Kranjske pristransko postopanje c. kr. orožništva. Vo-livno gibanje jo bilo jako strastno, prišlo je cesto na mnogoštevilnih volivnih shodih do burnih prizorov, in zato je bilo mnogokrat treba, da je poseglo vmes orožništvo. Ob nekaterih takih priložnostih se je opazovalo, da c. kr. orožništvo ni nepristransko izvrševalo svojo dolžnost, ampak se je postavilo popolnoma v službo takozvane »narodno napredne« stranke. To kažeta posebno dva dogodka:
Na 8. dec. 1900 je bil sklican shod ka-toliškonarodnih volivcev v Starem trgu pri Ložu. Kot zborovališče so bili določeni prostori Btarotrškega konsumnega društva. Ti prostori so na privatnem posestvu gdčne Zofije Veselove v Starem trgu. Ko se je imel shod pričeti, sešlo se je na posesti gdč.
Veselove pred zborovališčem precejšnje šte vilo pristašev narodnonapredne stranke, ki so razgrajali in vpili in so si hoteli s silo priboriti vstop na zborovališče. Vstop se jim je zabranil, ker je bil shod namenjen le za katoliškonarodne volivce, in množica se je resno pozvala, naj zapusti zasebno posest, ker nima pravice, da je tam.
Ker se množica ni zmenila za ta poziv, peljala se je posestnica v Lož in rekvirirala žandarmerijo. Orožništvo je prišlo, a ni hotelo nikakor odstraniti množice, ki je silovito vdrla na tujo posest. Orožništvo se je v tem oziru zmenilo ravno tako malo za prošnje posestnice gdčne Veselove, kakor za poziv župana g. Ponude. Postavilo se je le pred zborovalisčfe in je preprečilo nadaljne direktne silovitosti. Pri tej priložnosti so se zgodile imetju gdčne Veselove razne poškodbe, pri katerih je c. kr. orožništvo so-krivo, ker ni hotelo izpolniti svoje dolžnosti, ki je zahtevala, da bo tuji vsiljenci odstranijo s posesti gdčne Veselove. Za nazore c. kr. orožništva v Ložu je značilno to: Ko je ta zadeva ob priliki neke tiskovne pravdo prišla pred sodišče v razgovor, jo orožništvo v svojem pismenem poročilu na očitanje, zakaj da ni odstranilo silovito vdrle množice s privatne posesti gdčne Veselove in tako branilo mirno posest in imetje, predrzno odgovorilo : »da oiožničtvo ni v službi klerikalne stranke«.
Velika večina prebivalstva v Starem trgu in okolici je bila ogorčena vsled tega nečuveno nemarnega obnašanja orožnikov, ki je naravnost pospeševalo najpredrznejše nasilje.
Ravno nasprotno se je obnašalo orožništvo pri nekem drugem shodu, ki ga je narodnonapredna stranka sklicala v Trebnjem. Ta shod se je sklical kot splošno pristopen. Zato so se katoliškonarodni volivci na napovedano uro sešli v veliki večini v Trebnjem pred zborovališčem. Ko je pa narodnonapredna stranka videla, da se utegne volivni shod za njo klavrno končati, rekvirirala je žandarmerijo. Orožniki so obstopili hišo, v kateri so je imelo vršiti zborovanje, in branili s silo katoliškonarodnim volivcem vstop na zborovališče, dasi so se kat. narodni volivci obnašali čisto mirno in dostojno. Značilno je, da Be je branil vstop celo trebanjskemu županu kot pristašu katoliškonarodne stranko.
LISTEK.
Astronomična politika in politična astronomija.
Neprestano napreduje znanost. Kamor je bilo še pred petimi leti, da celo še lani nemogoče prodreti človeškemu umu, tja dospe morda že letos. Na svetove, kamor ne more stopiti človeška noga, gleda naše oko s pomočjo priprav, ki jih je iznašel človeški um. Z zvezdami, ki migljajo na nočnem nebu, ne pečajo se samo pesniki v svoji domišljiji, marveč tudi učenjaki s treznim razumom. Že so začeli nekateri domnevati da imajo zvezde svoje prebivavce. Dolgo že modrujejo modri o tem vprašanju, ter se borijo »z uma svitlim mečem« ti za to podmeno, oni proti njej.
Naše, seveda nemerodajno mnenje je danes, da jo sedaj to vprašanje za vselej in docela rešeno, in sicer se je ta važna rešitev posrečila našim liberalcem. Radi in
brez zavisti priznavamo tudi nasprotnikom kar jim gre. Naši liberalci so nam namreč v nedeljo povedali, da imajo zvezde s\;oje poslance, ker pa poslance volijo po vseh dosedaj veljavnih zakonih volivci, morajo biti na zvezdah volivci, ergo so na zvezdah prebivavci, quod erat demonstrandum.
S posebno resolucijo so v nedeljo naši liberalci svojemu poglavarju naročili, naj »brezobzirno zastopa v državnem zboru . . . . . svetlo zvezdo napredne ideje«. Zdi se nam, da mora biti za poslanca, pa bodi katere koli stranke, zelo prijetno, zastopati v državnem zboru zvezdo. Ne mislimo naravnost na vzvišene misli, ki plovejo takemu poslancu po duši, kedar po noči ali zvečer stopa po dunajskih ulicah in se spomni, ko zazre svojo zvezdo, lepe slovenske pesmi: »Al' na ptuiem tudi, zvezda, me poznaš?« O, saj ga mora poznati, saj je njen poslanec! Izključno na to torej ne mislimo, ker tudi to dejstvo nam je pred očmi, da mora za poslanca biti zelo dobro, ako ima svoje volivce tako daleč proč.
Sitni volivski shodi z neprijetnim poročanjem odpadejo, in kedar se zopet bližajo volitve in volivci očitajo kandidatu, da ga nikoli med nje ni bilo, kakor so očitali pri zadnji državnozborski volitvi tako pogostokrat liberalnim kandidatom, potem se kan didat prav lepo in utemeljeno izgovarja, češ, da so prometna sredstva še preveč pomanjkljiva. Toda, čeprav ne more do nje, zvezda ga pozna, kakor smo dokazali, tudi na ptu-jem. Upamo seveda, da kadar kak poslanec evojo zvezdo poprašuje, »al' ga še pozna«, mu ta ni že »dne oznanjevavka«, kakor pravi dotična pesem. Zvezda torej brez dvoma pozna svojega poslanca.
Ali pa tudi nasprotno poslanec pozna svojo zvezdo? To je pa druga stvar. Za to mora najpreje vedeti, katere zvezde poslanec je. V nedeljo so liberalci poslancu naravnost povedali, da zastopa »svetlo zvezdo napredne ideje«. Popraševali smo razne zvezdoglede, katera zvezda bi utegnila to biti. Eni so bili mnenja, da bo morda Mart, ker znanost uči, da jo na njem mnogo vode,
in se da torej glede vodenosti primerjati napredni ideji. Tudi ima kar dva meseca, ga torej brez dvoma večkrat luna trka, kar bi še bolj kazalo na naprednost. Toda drugi so zopet z vso odločnostjo trdili, da zvezde, ki bi tako svetila, kakor napredna ideja, v vsem svetovju ni. Parlamentarni zastopnik svetle zvezde napredne ideje je torej v žalostnem položaju, da niti vedeti ne more, katero zvezdo zastopa. Zaman je išče na nebu, in nihče mu je pokazati ne more. Morda to dejstvo nekoliko razlaga njegovo politično postopanje.
Kedar bodejo torej prihodnjič liberalci naročali kakemu poslancu, naj zastopa to ali ono zvezdo, sklicati bodejo morali shod po noči, da tudi na nebu pokažejo, katero zvezdo imajo v mislih. Izbere bodejo imeli dosti, saj pravi pesnik: »Vrh solnca sije
solncev cela čeda.....jih zemlja celo noč
z veseljem gleda«.
Ta »splošno pristopni« shod je bil sklican v hišo nekega Pavlina, in ta Pavlin je, sklicevaje se na svojo pravico, zahteval od orožništva, naj pusti le one na zborova-lišče, katere bo on imenoval. Tu je torej orožnistvo brez obotavljanja z največjo pripravljenostjo služilo brambi privatne posesti, dasi po pravici za tako brambo ni bilo ni-kakega razloga, ker je bil ta volilni Bhod sklican kot vsem volilcem pristopen in je tudi g. Pavlin temu pritrdil.
Orožništvo je pa pri tej priložnosti trpelo še vse drugačne stvari. V zborovalni prostor, v katerem bo bili izključno le pristaši narodnonapredne stranke, zvabili so nekega župnika. Komaj je bil notri, bo ga potisnili ven in dejansko napadli — vse to takorekoč pred očmi c. kr. crožništva.
Ko so se ti dogodki javno v časopisju opisovali, upalo se je, da bo pristojna oblast kaj storila, da kaznuje pristransko in nemarno postopanje c. kr. orožništva in da zopet povzdigne omajano spoštovanje prebivalstva v nepristranost državnih varstvenih organov. A ni se zgodilo nič takega, in zato prebivalstvo s skrbjo pričakuje prihodnjih deželnozborskih volitev, katere bodo vsaj tako hude, če ne še hujše, kakor prošle državnozborske volitve.
Podpisani smatrajo v takih razmerah za svojo dolžnost, da stavijo do nj. ksce-lence g. domobranskega ministra sledeče vprašanje :
Ali je gosp. minister pripravljen uvesti strogo preiskavo o obnašanju p. kr. orožništva v tu označenih slučajih in ukreniti najodločnejše, da v prihodnje c. kr. orožništvo nepristransko in strogo postavno vrši svojo službo?
Na Dunaju 18. aprila 1901.
Državni zbor.
Dunaj, 19. aprila.
Ali smo še v katoliški Avstriji?
Vse liberalno časopisje kliče v boj proti »klerikalizmu«. In ni le slučaj, da so se prvi oglasili židovski listi, katere podpira prostozidarstvo, ona mejnarodna tajna družba, ki že nekaj desetletij s težkim svojim kladivom izpodbija stebre starodavno habsburške države. In kaj se je zgodilo? Nadvojvoda Frančišek Ferdinand je prevzel protektorat kat. šol. društva, ki ima namen pospeševati verskonravno in domoljubno vzgojo mladine. S tem je visoki dostojanstvenik samo odobril plemenite namene društva, ki gradi jezove oni struji, katera teži in ruje proč od Du naja in Rima v protestanški Berolin. Lju bežen do katoliške cerkve, ljubezen do vladarja in avstrijske domovine, to je smoter društva, kateremu je bodoči avstrijski vladar izrazil svoje simpatije. Ali je to protiustavno, ali je to demonstracija proti nekatolikom v državi, koder je dobrih osem desetink prebivalstva katoliške vere ? Nadvojvoda je delal kot zasebnik, ki pa ve ceniti nevarnosti najnovejšega vsenemškega gibanja za cerkev in državo. Ko bi bili liberalci odkriti avstrijski rodoljubi, še pozdravljati bi morali
ta vzgledni čin za cesarjem prvega člana v vladarski družini. Kat. šol. društvo nima namena vzgajati verske proselite iu prita-nejske šušmarje ali netiti boj proti prote-stanškemu in židovskemu veroizpovedanju, temveč značajne krščanske može, ki naj svoje moči žrtvujejo v obrambo očetnjave proti tajnim in javnim domačim nasprotnikom in blagor vseh državljanov brez razlike.
Toda minerji za zagrinjalom »N. Fr. Pr.« kličejo na pomoč vse radikalno življe v Avstriji in Ogerski, da odbijejo »nevarnost« za ustavo. Ta ustava mora biti na jako slabih nogah, ako ne vzdrži plemenitega delovanja nepolitičnega društva. Toda nad vojvoda je prestolonaslednik — tako ugo varjajo tripiSni bratje in njihovi zavezniki. Da, ravno kot prestolonaslednik je dolžan ali vsaj opravičen, da obsodi naklepe in spletke proti državi in cesarski hiši. Slab gospodar, brezvesten bi bil sin, ki bi tatov in požigalcev ne odganjal od domače strehe ali ne pohodil tleče žrjavice. Ko je pruski prestolonaslednik Friderik, pozneje cesar, prevzel protektorat lože; ko je prostolo-naslednikRudolf mnogokrat pokazal svoje liberalno mišljenje, tedaj je »N. Fr. Presse« samo hvalila.
Ako sedaj nadvojvoda javno pokaže svoje versko prepričanje, preti nevarnost ustavi in državi! Ali ni to golo licemerstvo, ostudna hinavščina, kateri je krinka zdrsnila s hajduškega obraza? Po želji teh Efialtov in Šilokov bi katol. vladar v katol. državi niti ne smel izvrševati svojih verskih dolž-nostij z ozirom na veliko manjšino nekato-liških svojih državljanov ali pa biti popoln brezverec.
Da, ravno sedaj pri tej priliki so liberalci pokazali ves svoj gnev do katol. cerkve, kačji srd do zavednih katoličanov. In to iznova priča, da le izprijene duše po svojem časopisju ostrupljajo ljudstvo, sejejo med najširše slojeve kali moralnega propada, moré v srcih najčistejše ideale, ki vzdržujejo narod v krutih borbah za obstanek. Kdor tega ne izprevidi, ta je ali gluh in slep ali pa ciničen grobokop svojemu narodu.
Današnja seja
se je pričela ob 11. uri. Skoraj do 2. ure so se vršile same formalnosti. Nato sta govorila glavna govornika S t e i n e r in dr. K a i z 1 o pristojbinskem zakonu glede pre-nosnin. V današnji seji so tudi ministri odgovarjali na razne interpelacije. Schonerer-jevci so zahtevali debato o nekaterih odgovorih, toda zbornica jim ni napravila tega veselja.
Slovanski centrum
je imel danes dopoludne sejo, v kateri se je posvetovalo o pristojbinskem zakonu, ki je na dnevnem redu, in nekaterih interpelacijah. Nato je po daljšem razgovoru na predlog poslanca dr. Šusteršiča, viteza Berksa in Žičkarja sklenil soglasno: Ker ni več stvarnih ovir za združenje „Slovanskega središča" s hrvatsko-slovenskim
klubom, pooblašča se načelništvo, naj v tem oziru prične dogovore in, če je hrv.-slov. klub pripravljen, tudi takoj se dogovori o združenju obeh klubov.
Dvojezični napisi.
Posl. Žičkar, Ploj in tovariši so včeraj interpelirali trgovinskega ministra: Iz katerih vzrokov noče c. kr. trgovinsko ministerstvo dovoliti tudi slovenskih napisov na poštnih uradih in pečatih, kakor to želi slovensko prebivalstvo ? Mnogi okrajni in občinski zastopi so že prosili, toda odgovarjalo se jim je vedno, da dobe dvojezične, ko se stari obrabijo. Toda zgodilo se ni. Tako je v Ivanjcih le 5 in v Radincih k večjemu 20 Nemcev, a poštni pečat je le nemški. Ali ni sramotno, da moramo Slovenci navzlic § 19 drž. tem. zakona še beračiti za take malenkosti!
Važnost trgovinskih pogodeb.
(Piše državni poslanec vodja Fr. Povše.)
(Dalje.)
To pa ne bo nastalo, ko bi oni dobili monopol čez naše gozde, ter da bi njim pripadla oblast, podelavati les v zmleto maso za papir, in če bi se jim posrečilo, da bi morala Nemčija od njih kupovati rafinirane lesne snovi!
A izkušnja nas uči, da v okolišu takih velikih tovarn, ki podelujejo les, hlode v papirno snov, se vidijo jasni, prejasni sledovi njih grozne skrbi za ohranitev gozdov. Tu jim ni nič mar za ohranitev gozda, ki ga varujejo le toliko, da ne pridejo navskriž z gozdnim zakonom.
Tu jih pa nič ne boli njih plemenito, za gozdno varnost tako skrbno srce, da po-kupujejo mladi les, ki je še le začel najboljše rasti in ki bi v 10 do 15 letih postal dvojne vrednosti.
V to poklicani faktorji so pa tudi že na to predrzno spomenico dostojno in jasno odgovorili in ovrgli neresnične trditve, ter vlado opominjali na vzgled drugih držav, katere v omogočenje lesnega izvoza dovoljujejo z^. les posebno znižane vozne tarife.
Polčg gozdarskega društva štajerskega je tudi nižeavstrijsko gozdarsko društvo podalo vlogo na državno vlado, v kateri pro sijo, da naj skrbi vlada za to, da izposluje od Nemčije odpravo ali vsaj izdatnejše zniža carino na surovi les (hlode, kurjavni les, les za podelavo v papir); prav tako naj se zniža uvozna carina na obdelani les (deske), uvede naj naša država uvozno carino na čreslo in smolo ter na državnih železnicah zniža vozni tarif za les in odpravi že vendar tiste poboljške (refakcije), kakoršne se dele velikim industrijam in veletržcem.
Toda v svesti, da se bo morda tudi kak slovenski veleobrtnik ali pa kak posebno skrbni jerob kmetovalcev našel, ki bi v omenjeni spomenici našel opomin, da bodo naši gozdi se preveč zjasnili, če bo izvoz tako naraščal, s tem pa nastale razmere, ki bodo v občo škodo (več vetrov, toče, več suše itd), hočem tudi v tem oziru dati potrebna
Obdelani les kvint.
pojasnila, katera naj ovržejo strah tovarnarjev, ki ga slikajo v spomenici.
Poglejmo najprvo naš lesni izvoz, potem množino naših gozdov, vsakoletni prirastek lesa, koliko ga je treba za domačo porabo v državi in koliko se ga torej zamore še prodati v inozemstvo.
Sledeča tabela nam kaže naš lesni izvoz v letu 1890 do 1899.
drv za kurjavo Surovi les kvint.	kvint.
1.	1890	1,840.000	8,315.000	1,506.000
1.	1891	1,887.000	8,167.000	1,312.000
1.	1802	1,925.000	8,113.000	1,003.000
1.	1893	2,028.000	8,400.000	811.000
1.	1894	1,943.000	9,410.000	823.000
1.	1895	1,697.000	10,280.000	1,214.000
1.	1896	1,836.000	11,885.000	1,186.000
1.	1897	2,089.000	12,850.000	1,873.000
1.	1898	1,877 000	16,279.000	1,732.000
1.	1899	1,794.000	18,113.000	2,270.000
Deske	Dog Želez, pragov
kvint.	kvint	kvint.
1. 1890 8,600.000 1,888.000 702.000 1. 1891 8,500.000 1,996.000 1,032.000 1.1892 6,700.000 1,321.000 603.000 1. 1893 6,800.000 1,515.000 497,000 1. 1894 6,960.000 1,600.000 310.000 1. 1895 7,200.000 1,463.000 353.000 1. 1896 8,000.000 1,593.000 625.000 1. 1897 8,930.000 1,368.000 825.000 1. 1898 10,540.000 1,293.000 873.000 1. 1899 13,387.000 1,460.000 1,272.000 Le v Nemčijo izvozilo se je lesa v tam desetletju (1890—1899) :
L. 1890: 636.000 kvint drv, 6,847.000 kv. surovega lesa (hlodov), 445.000 kv. ob-tesanega lesa, 1,870.000 kv. desk, 449 000 kv. dog, 388.000 kv. pragov.
L. 1895 : 812.000 kv. drv, 8,438 000 kv. surovega lesa, 745.000 kv. obtesanega lesa, 1,294.000 kv. desk, 318.000 kv. dog, 299.000 kv. pragov.
L. 1899: 749.000 kv. drv, 15,091.000 kv. surovega lesa, 1,543.000 kv. obtes. lesa, 4,275.00 kv. desk, 303.000 kv. dog, 1,172.000 kv. pragov.
Te številke nam dejansko izpričujejo veliki napredek v našem lesnem izvozu. Le surovega, to je neobdelanega lesa, se je 1. 1899 izvozilo za več kot 100 odstotkov ali še enkrat toliko (od 9 milij. kvintalov na 19 mil. kv.) in le v Nemčijo 15 mil. kvint. Pa tudi d e s k je šlo v Nemčijo dokaj več, in sicer je narasel izvoz desk v tej desetletni dobi od 8,600.000 kvintalov na 13,400.000 kvint. Ta številka pa kaže, da se je tudi za lesopilnice (žage) pomnožil izvoz.
Računajmo dalje. V 1. 1899 se je izvozilo od nas 13,400.000 kvint. desk; v to je bilo približno treba 27,000.000 kv. hlodov. Izvozilo se je pa v tem letu le 19,000.000 kv. hlodov, torej nam te številke kažejo, da se je vendar večina surovega lesa (hlodov) t. j. 27,000.000 kv. požagalo doma. Ti izkazi pa tudi dokazujejo, da je domača industrija od 1. 1895 do 1899 porabila 11 mil. kvint. hlodov več, ker 1. 1895 porabila jih je le 16 mil. kv., 1. 1899 pa že 27 mil. kvint. In v spomenici tarnajo, kaj bo z nami, kaj z
O Levčevem „Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
Spisal dr. K. Štrekelj.
(Dalje.)
Dandanes se je v tujkah staro pravilo o preme-njavanju predsoglasniškega in končnega U v o ohranilo skoraj samo v Dobrovniku, kjer še govorč so da t iz sol-dato, sopa iz salpa, pčma iz palma, manigodo, Na-cijönö iz Nationale-, drugod pa je stopil, razen v ad-jektivih iz samostavnikov na o (iz 1-«, n. p. angjeoski, gjavaoski), povsod že / na mesto pričakovanega o. V novejših tujkah je to seveda brezizjemno in se je l celo vtihotapil v nekatere besede, kjer bi ga ne pričakovali, na primer v besedi malta iz n. 'Mauth', če beseda ni naslonjena na malta iz n. 'Malter, Mörtel', kar pač ni zlepa mogoče že zavoljo razločevanja pomenov. Podobno je razlagati tudi l v besedi šudio, gen. šudjela itd. v Dobrovniku; ben giudčo (na španjski judio ni misliti, prim. šilj iz ital. giglio) je dobil v Dobrovniku najprej obliko šudčo, *šudeo, ki se je naslonila na druge podobne na eo, n. p. angjeo ter prevzela potem v kosih padežih l, kakor da bi prvotno deblo bilo *Sudeh. — Kakor se torej Srb ali Hrvat sedaj nič ne briga za staro pravilo, enako se slovenski narod ne briga za pravilo šestnajstega stoletja; kakor je je prestopil glede t-», za katerega govori sedaj u (w), tako sedaj tudi v tujkah ohranja čisti / pred soglasniki; vzrok, da mu je zamrl čut za zoprnost skupine
telt, talt, tolt itd., je pač iskati v tem, da je tudi v mnogih domačih besedah vsled izpada kakega i prišel čisti / pred soglasnik in se je rabil tudi v sorodnih besedah: deklca iz deklica, dekla, naglca iz naglica, nagla, preslca iz preslica, vagalca iz vagalica, okroglca iz okroglica, kobilca iz kobilica, kolko iz ¿oliko, tolko iz tolikoi primerjati je tudi zgoraj med izjemami navedene tvorbe št. 2—4. Potemtakem sta torej Pletcršnik in Leveč prav storila, da v novejših tujkah pišeta pred soglasniki / in ga učita tako tudi izgovarjati. Interesantno se mi zdi tudi to, da se je v srbščini ali hrvaščini prav kakor pri nas pojavil čisti / za o na koncu besed najprej v množnem rodilniku substantivov na h, la, lo; prim. Rešetar, Primorski lekcionari XV. vieka (Rad 136, str. 106, 107).
§. 14. in 15.
V točki 14. uči Leveč: „Kadar ne veš, ti je li na koncu besed pisati l ali v (u), tedaj postavi besedo ali v ženski spol ali pa v množino, in takoj se ti pokaže prava oblika." To pravilo ni natančno, ker je deloma preobilo; po njem si ne bo mogel gorenjski in koroški Slovenec nič pomagati, ker bo mirno pisal dava, obuva namesto dala, obula. Gorenjec in Korošec moreta iz podaljšanih oblik spoznati, ali jima je pisati v ali /, samo tedaj, kadar jih podaljšata s samoglasnikoma e in i: dav — dale, dali; obuv — obule, obuli. Iz Levčevega pravila je torej izbrisati besede: „ali v ženski spol, ali pa" in pa „v ženskem spolu bela, dala, obula, prava, zdrava in." Sploh
se mi zdi, da bi se bilo tukaj držati pravila Janežiča, ki je pisal v slovnici, 3. izd., §. 26, 3 popolnoma prav tako:
„Na koncu besedi se pisme l navadno podomače izrekuje kakor v, piše se pa le /. Ako dvomiš, kaj bi pisal — l ali v, nategni besedo na c ali /', in brž se ti pokaže, kaj je prav. Če si torej n. pr. v zadregi pri besedah: vesev, delav, orev, prav, pritekni jim i: veseli, delali, orli, pravi in pokaže se ti prava pisava: vesel, delal, orel, prav."-
Leveč se je v svojem pravilu dal deloma zapeljati Sketu, kateri je koncizni in dobro premišljeni Janežičev nauk pokvaril, ko je namesto Janežičevih samoglasnikov e in i postavil v pravilo kar vse samoglasnike sploh, pišoč: „podaljšaj besedo s kakim samoglasnikom" in „pritakni jim samoglasnik"! Tudi bi bilo potrebno, dati Gorenjcu in Korošcu navodilo, kako se mu je ravnati, kadar govori v a, vo, vu in ne vč, bi li pisal v ali J; takrat mu je postaviti besedo v oblike, v katerih prihaja za dvomnim glasom e ali i. Seveda bi mu bilo vtisniti v spomin izjeme: gwdle, cčrkle, bukle, brltle, ugnitle, Mile, ta mitle itd.
Tudi točka 15. se mi ne zdi prav vbrana in premišljena, ako Leveč uči: „Kadar ne veš, bi li na koncu besed, pred soglasniki in za njimi pisal l ali Ij, tedaj piši l, če narod izreka v (u), Ij pa takrat, če narod izreka čisti /." To pravilo bi veljalo vse samo za Gorenjca in Korošca; zapadni Štajerec bi pa po njem pisal mljatiti, mljeti, bljato, pljatno itd., česar seveda ni maral pravopisec priporočati.	(Dalje prih.)
našimi delavci! Ali ni brezvestno trditi to, ko se je med iem iudi njih izvoz v izdelkih pomnožil za blizo 60%!
Pa tudi velikim tovarnam, ki podelavajo hlode v papirno maso, uradni statistični podatki kaj krepko govore, kako neutemeljena je njih obdolžitev in kako se jim vidi po-željivost. da bi vse imeli.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. aprila.
Glasovi o izjavi nadvojvode Frana
Ferdinanda.
S pomenljivo izjavo prestolonaslednika Frana Ferdinanda se peča umevno vse avstrijsko časopisje ; katoliško izraža svojo največjo zadovoljnost, protikatoliško pa neusmiljeno udriha po »predrznih klerikalcih«. Prav tako se pa peča s to zadevo tudi ogersko ter časopisje v Nemčiji Ogerski listi pravijo, da se vsa politiška javnost živahno peča z nagovorom nadvojvode, in govori se že, da bo jeden poslancev neodvisne stranke to zadevo spravil v obliki interpelacije pred državni zbor. — »Voss. Zeitg.«, liberalni list prve vrste, ne more umeti, kako da je prestolonaslednik, ki je toliko časa molčal, ravno sedaj, ko je bival na Dunaju nemški prestolonaslednik, sin prvega protestantskega vladarja, mogel tako govoriti. On se ni proglasil le za nasprotnika protirimskega gibanja, marveč si je prisvojil tudi karakteristiko tega gibanja, ki so jo njega somišljeniki vselej zavrnili kot neresnično. (!) — S tem hoče menda reči, da protirimsko gibanje ni ob jednem tudi protiavstrijsko. — »Nat. Zeitg.« se boji za pričeto Körberjevo mirovno delo. — Vse drugače pa piše katoliška »Germania«. List slavi nagovor nadvojvode kot osvobodilno dejanje, z obiskom nemškega prestolonaslednika nima ta izjava nikakega dotika, ker ni imela nikakega politiškega pomena. »Posebno veselo pa je,« piše „Germania" dalje, »da avstrijski nadvojvoda ni priznaval samo patriotiških, marveč tudi verske težnje katoliškega šolskega društva in jim obljubil v bodoče svojo podporo. Liberalni avstrijski šolski zakon je rodil najžalostneje sadove in pospešil posebno verski indiferentizem. Sedaj je izdal nadvojvoda Fran Ferdinand, kakor svojedobno cesar Viljem I., geslo, da je ljudstvu potreba ohraniti vero. Stalo bo to mnogo boja, morda vročega boja, toda patriotiški in krščansko misleči Avstrijci se bodo tem tesneje družili okolu svoje zastavonoše, pomneči besed: od boja do zmage!« — V istem smislu so izjavljajo ostali katoliški listi v Nemčiji. — Dunajska Židinja je v svojem znanem uvodniku grozila z Mažari. Sedaj se je pa oglasil jeden prvih mažarskih listov »Pester Lloyd«, ki povsem odobruje postopanje prestolonaslednika. Pravi namreč mej drugim: »Ali se je morda čuditi, da je nadvojvoda Ferdinand, spoznajoč veleizdajsko gonjo Schönererjan-cev, ki v dosego svojega namena rujejo tudi proti katolištvu, sledeč svojim katoliškim čustvom prevzel Protektorat društva, o katerem je prepričan, da zasleduje poleg katoliških tudi avstrijske namene?« Židovski liberalci so se torej precej blamirali.
Položaj mladočeškega kluba.
O velikonočnih počitnicah so mlado-češki drž. in dež. poslanci ter drugi vplivni voditelji mladočeške stranke odobrili sedanjo taktiko državnozborske delegacije in nekako obsodili obstrukcijo. Voditelji in volivci so bili namreč prepričani, da jih vlada odško-duje zato samozatajevanje s koncesijami na politiškem, gospodarskem in morda tudi na narodnostnem polju. Sedaj se je pa v tem oziru nakrat obrnilo na slabše in kakor je razvidno iz v „Pressb. Tagbl." objavljenega dopisa nekega češkega politika, jelo je že vretim mej češkim narodom, ki se ne zadovolji s samimi obljubami. Niti pri imenovanju novih članov, niti z ustanovitvijo umetnostne galerije se ni spolnila kaka njihovih zahtev. V gosposko zbornico sta pozvana jeden pesnik in jeden komponist, galerija je pa namenjena objednem tudi Nemcem. Sami Čehi torej s tem niso ničesar pridobili, niti jednega politika v gosposko zbornico. In sedaj predloga o gradnji kanalov, ki je vlada še sedaj ni predložila od-
seku. S takimi koncesijami češki narod ni zadovoljen, pravi dopisnik, in poslanci naj bodo veseli, da so v posesti mandatov. Pomniti pa morajo, da poteko njih de-* želnozborski mandati, katerih ne dobe, ako ne nastopijo druge poti, poti ob-strukcije. — Morda je postopanje čeških poslancev v žel. odseku, ki so ga provzročili predvčeranjim nesklepčnega, že posledica teh pojavov mej češkimi volivci.
Naučni minister o podržavljenju te šlnjske gimnazije.
Krakovski »Czas« objavlja v jedni zadnjih številk pogovor dunajskega dopisnika z ministrom vit. Hartel-om, ki je obširneje pojasnil to vprašanje. Rekel je, da se vlada pri podržavljenju srednjih šol ozira najprej na njih kakovost in učni jezik pri tem ne pride v poštev. Minister je prepričan, da so državne šole mnogo bolje, nego zasebne, in da imajo šole z izrecno narodnim značajem manjvredne (!) učence, ker se jih s pomočjo agitacije (!) spravi v zavod z vseh mogočih stranij. Taka srednja šola mora biti dalje res potrebna. Ko tako izpolni zavod te pogoje, mora pa biti tudi popoln, da tudi s svojim obstankom jamči za na-daljni razvoj. Ravno ta moment je bil me rodajen pri postopanju napram tešinjski gimnaziji. Vlada ji je raje zvišala podporo, dokler ne postane popolna. Do tedaj se pa bržkone tudi poležejo viharji, ki bi bili morda sedaj onemogočili dolično postavko v proračunu. — S tem je minister le priznal, da je imel nekoliko btrahu pred Nemci. Ministrova izvajanja glede dijaštva v nenem-ških zasebnih srednjih šolah so pa precej — čudna. Zaslede se le v nemških radikalnih in italijanskih listih.
Železniški odsek bi se bil moral dne 18. t. m. zvečer posvetovati o vladni predlogi glede gradnje železnic, posebno o drugi železniški zvezi s Trstom. Kajpada je ta zadeva velike važnosti za ves avstrijski jug. Ta napovedana seja pa ni bila sklepčna, ker se seje niso hoteli udeležiti Poljaki in Čehi in ker je bilo slučajno zadržanih osem drugih članov tega odseka. »Slučajno« zadržan je bil tudi slovenski poslanec dr. Tavčar. Čehi in Poljaki se radi tega niso odzvali povabilu k seji, ker vlada še ni predložila načrta glede vodnih cest na češkem in v Galiciji, o katerem zahtevajo, da pride istodobno v razpravo. Prisotnih je bilo 23 poslancev in sta manjkala le dva za sklepčnost, vsled česar je nade, da bo odsek lahko razpravljal o investicijski predlogi tudi tedaj, ako se Poljaki in Oehi tudi v bodoče ne udeležujejo sej.
Dr. Luegerjev opomin učiteljem.
V četrtek je dunajski župan dr. Lueger zaprisegel 150 novoimenovanih učiteljev. V nagovoru ob tej priliki jim je podal tudi naslednji opomin : Zahtevam pa od Vas, da otroke tudi vzgajate, kakor predpisuje državni šolski zakon. Svetni učitelji naj se ne podajajo na polja, ki jih nič ne brigajo. Naloga učiteljev ne obstoji v tem, da bi trgali otrokom iz src vero. To naglašam raditega, ker se je v zadnjem času opetovano pripetilo, da se je marsikateri čutil poklicanega predavati otrokom Darwinovo teorijo o izhajanju človeka od opice. Ti nauki učitelja prav nič ne brigajo, marveč skrbi naj le zato, da bodo otroci v tem podučeni, kar potrebujejo za življenje . . . Mej učitelji in njih predstojniki naj vlada sporazumljenje in nikdar naj ne pride do razpora mej duhovnimi in svetnimi učitelji«. — »Napredni« učitelji s takim opominom seveda niso zadovoljni.
Tolstojev re/ormatorični program.
Zadnje dni minulega meseca je objavil grof Tolstoj obširno spomenico na carja Nikolaja, ki jo objavlja sedaj v celoti »Daily News« in v kateri podaja carju načrt, po katerem naj se preosnujejo ruske razmere, da bo zavladal zopet mir v državi. Tolstojev program obsega na kratko nastopne misli: 1. Zagotovi naj se jednakopravnost delav skih slojev z ostalimi sloji prebivalstva; 2. odpravi naj se vojni svet; 3. zboljša naj so pouk; 4. verska sloboda. K tretji in četrti točki podaja avtor sledeča pojasnila: Na polju pouka naj se odstranijo vsi narod-
nostni, socijalni in verski razločki; vse šole na| bodo dostopne učencem in učenkam vseh narodnostij in vsake vere, vštevši Žide; ustanovitev in vodstvo zasebnih šol vseh vrst bodi vsakomur dovoljeno. V dosego verske slobode naj se odstranijo vsi zakoni, na podlagi katerih se kaznuje kot zločin odstop od vladajoče cerkve; dovoli naj se otvoritev molivnic vseh verskih sekt, shodi in zbirališča naj bodo prosti. Stariši naj slo-bodno odločujejo, v kateri veri hočejo od-gajati svoje otroke. — Načrt, posebno prve njegove točke, imajo v sebi dokaj dobrih zrn, njegove zahteve v verskem oziru pa ugajajo menda samo Židom in brezvercem, ki se v pravoslavni Rusiji ne morejo slo-bodno gibati. Kako versko slobodo hoče imeti Tolstoj v Rusiji, je pač najjasneji dokaz dejstvo, da zahteva slobodo za vse, še tako neznatne sekte, tisoči katolikov pa ne najdejo pri njem niti toliko milosti, da bi jih omenjal z jedno besedico.
Finančni položaj Angleške osvetljuje najbolj proračun, ki ga je vlada te dni predložila zbornici ob jednem z ne-broj načrti glede novih virov dohodkov. Povišati hoče dohodninski davek ter carino od Bladorja in premoga. Primanjkljaja v proračunu je nad 50 milijonov funtov, državni dolg znaša 688 milijonov funtov. Značilno je, kar je povedal pri tej priliki Harcourt. Rekel je namreč: Vlada si je izposodila za sedanjo vojsko skupno 127 milijonov, ali štirikrat toliko, kot za krimsko vojsko, iitroški so znašali dosedaj 148 mil., sme se pa trditi, da bo potreba 200 mil., predno bo vojska končana. Porabljen bo torej ves prihranek zadnjih 50 let. Potovanje Milnerjevo v Evropo kaže, da v Južni Afriki grozno nazadujemo Južnoafriška politika je dovedla do najžalostnejega finančnega položaja. — In vkljub temu vlada ne vsprejme pametnih mirovnih pogojev.
Milner o položaju v Južni Afriki.
V angleškem parlamentu so prejeli poslanci te dni takozvano »višnjevo knjigo« o dogodkih v Južni Afriki. Mej posamnimi poročili se nahaja tudi brzojavka guvernerja Milnerja, ki je sedaj nastopil dopust v Evropo, v kateri opisuje dogodke do 6. marca. Mož pravi, da je brezplodno tajiti, da je bilo zadnje polletje doba nazadovanja v ma-terijalnem kakor tudi v moralnem oziru. Angležem se godi torej sedaj mnogo sla-beje, nego tedaj, ko so Buri razpolagali še z veliko armado. Vendar pa men', da se nahaja dežela v položaju, v katerem bi si lahko kmalu odpomogla. Ne bo potrebno ravno mnogo let, da se bo popravilo, kar je sedaj opustošenega. Lojalni Angleži so že do grla siti vojske, ki je mnoge popolno ugonobila, toda pripravljeni so, tako dolgo se vojskovati, da pride vsa Južna Afrika neoporečno pod angleško zastavo. Kaka navdušenost!? Kakor naglo se pa to zgodi, hočejo opustiti vse sovraštvo napram drugo-rodcem ter se pokazati sovražniku do cela naklonjene, da tem preje sprejme ponujane mu pogoje. Iz tega je pač razvidno, da nihče bolj ne hrepeni po miru, nego Milner sam. Seveda treba vedeti, da je njegovo poročilo le senca dejanjskega položaja v kapski koloniji.
Dopisi.
Iz Boh. Bistrice, 17. t. m. To so bili prijetni dnovi od 7. do 14. t. m. Od Velikonočne do Bele nedelje obhajali smo v naši župniji sv. misijon. Vodih so ga č. g. misijonarji S. J. p. Fr. Doljak, Al. Žužek in Jan. Kunstelj.
Ljudje so prav pridno prihajali, poslušali cerkvene govore ter prejemali sv. zakramente. Nad 1500 bilo je obhajanih.
Veličasten je bil v nedeljo popoludne sklep. Bila je prava manifestacija katoliške zavesti vernega bohinjskega ljudstva. Zbrani sta bili oni dan obe bohinjski dolini. Impo-zantna bistriška cerkev sv. Nikolaja morda 15 let ni videla toliko ljudstva, kakor v nedeljo pri misijonskem sklepu. Pri procesiji z Najsvetejšim odlikovali so se kot častna straža z gorečimi svečami v rokah občinski zastopniki.
Gosp. misijonarjem bodi tu javno izrečena zahvala.
Bour plačaj! — Pohvaliti moram naše neutrudljive pevce; čast bi delaii marsikateri mestni cerkvi.
Iz Kranjske gore. Gotovo mislite po deželi, da smo pri nas v Kranjski „Sibiriji" po zimi spali spanje pravičnega. Motite se. Dasiravno imamo še danes, ko Vam to pišem, vso ravan pokrito z belim po noči padlim snegom, vendar smo se ves čas dolge zime krepko gibali.
Da so naši možje ob času držav, volitev v ogromni večini oddali svoje glasove odločno kršč. možem, vam je znano. Vsa čast takim možem, katerih ne ustraši niti dolga pot, niti čakanje, niti napadi nasprotnikov. Živeli!
Imeli smo tudi občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za „Gorenjsko Dolino." Združili smo zabavno s koristnim. Cenj. g. HI. Ber-gant, agronom, jc nauduševal naše može za napredek v kmetijstvu, zlasti živinoreji. Hvala mu. Naročili smo žitočistilni stroj, tudi zasebna mlekarna g. Globočnika že posluje. Bog blagoslovi započeto delo! V odbor podružnice sv. Cirila in Metoda pa sta bila na novo izvoljena gg. veleč. g. dr. Anton Rogina, c. kr. sodnik, odbornikom in č. g. Iv. Barle, kaplan, blagajnikom. Zborovanje je doneslo lepo svoto 100 K, katere smo poslali centr. blagajništvu.
Ker se predpustom vse veseli, napravili smo tudi pri nas lepo, vspodbudno veselico. Naše pridne deklice so igrale „L u r š k o p a s t a r i c o." Pri napolnjenih prostorih so vse deklice dobro rešile svoje uloge. Na občno zahtevo se bode igra ponovila v polletju. Čisti dobiček te igre se je daroval za uboge paganske otroke, ki bodo gotovo hvaležni onim, ki so se trudili za to igro.
Tudi Marijini družbi se pod varstvom nebeške Matere lepo razvijati.
Mladeniči so dobili krasno zastavo, katero je blagoslovil 25. marca župnik jeseniški. Zastava je umetno delo šolskih sester iz Trsta. Dekleta pa so že imele svojo bandero.
Razun tega se je ustanovilo tudi veteransko društvo, ki si je že omislilo zelo lepo, okusno uniformo. Tudi to društvo bo kmalu imelo svojo zastavo, za katero je blagovolil sam svetli cesar darovati 80 K.
Pozabiti ne smem tudi občnega zbora „kmetijskega društva" v Podkorenu, ki se je vršil na belo nedeljo. Društvo je imelo v preteklem letu prometa 79.076 K 88 h., pač velika svota za kraj, ki ne šteje niti 1600 duš. Čistega dobička je 838 K 16 h., ki se dene v rezervni zaklad. Omeniti moram, da društvo vodijo skoro sami kmetje. Da pa društvo sploh tako dobro napreduje, gre vsa čast požrtvovalnemu načelniku g. Jan. Kramarju. Bog nam daj veliko takih mož! Razun starih udov bila sta v nadzorstvo na novo izvoljena č. g. Ivan Barle in Friderik R a -s i n g e r.
Sedaj pa se pripravljamo žc za polletje. Stanovanja za tujce, ki pridejo občudovat našo divno okolico in srkat svež planinski zrak, so že skoro vsa oddana. Res lepa je naša domovina, kjer prebiva krepki slovenski rod.
Tedenski koledar.
Nedelja, 21. aprila: 2. poveliko-nočna, Anzelm, šk., evang.: Jezus dobri pastir. Jan. 10. — Ponedoljek, 22ega aprila: Soter in Kaj. — Torek, 23. aprila: Vojteh, šk. — Sreda, 24. aprila: Jurij m. — Četrtek, 25. aprila : Marka evang. — Petek, 26. aprila: Klemen in Marcelin mm. — Sobota, 27. aprila: Fidel Sigm., Peter Kaniz. — Solnce izide 25. aprila ob 5. uri, zaide pa ob 6. uri 56 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 25. aprila ob 5. uri 13 min. pop. — Musica saera v nedeljo, 21. aprila: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v F-dur zl. Feliks Uhl, alleluja z verzikloma Ant. Foerster, ofertorij gosp. Veselak. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Maša v čast sv. Ant. Padov., zl. J. Zangl, graduale Ant. Foerster, ofertorij J. B. Trescb.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. aprila.
„Rodoljub" in „Narod" proti „Vzajemni zavarovalni ci". Kakor smo že po ročali, so liberalci stopili v zvezo z raznimi kapitalističnimi zavarovalnicami, da bi škodili domači naši »Vzajemni zavarovalnici". „Narod", ki piše najneumnejše članke zoper »Vzajemno zavarovalnico", piše z občudovanja vredno predrznostjo, da je to samo „sumničenje" in „čisto navadna inlamija". „Mi nimamo zvez niti v Pešti niti kje drugje .", piše .Narod", — Na kateri strani pa je ta „čisto navadna infamija", izprevidi občinstvo lahko iz sledečega: Kapitalistične, zlasti judovske zavarovalnice pošiljajo svojim agentom „Rodoljubove" številke, v katerih se in-iamno napada „Vzajemna zavarovalnica", ter te agente opozarjajo, da na| te članke razširjajo in porabijo za agitacijo. Eno tako pismo tu d o s 1 o v n o (pisano je nemško) prevajamo : „Foncière, Peštanska zavarovalnica. Gospodu ....v
.....Članek priloženega èaso-
pisa „Rodoljuba", kateri stanje ljubljanske škofijske vzajemne zavarovalnice na stro-kovnjaški način ostro kriti-kuje, bi Vam utegnil gotovo, ie ga prav rabite, zelo olajšati k on kurenco zoper imenovano društvo. Mi Vas prosimo, da ta časopis hranite v napovedani namen in ga — porabite. — S spoštovanjem : Generalna agentura v Gradcu Pe-štanske zavarovalnice „Foncière". (Podpis nečitljiv.) Tako se torej dela. Tisti človek, ki je izvršil to izdajsko delo, vredno rajnega Judeža, je tako na dva načina zaslužil: ko je pisal v „Rodoljuba" in ko je ustrezal kapitalistom. To je liberalno! Radi bi videli, ali je „Rodoljub" zastonj storil to uslugo judovskim zavarovalnicam? Radi bi vedeli, kdo sedaj plačuje tisoče izvodov, ki se od tega lista vsak teden razmečejo ? Radi bi vedeli, kako je prišlo do tega, da tuji mažarski zavod dela reklamo za »Rodoljuba". — Slovensko občinstvo naj sedaj sodi : K j e j e infamija?
Socijalnih demokratov se boje! Volilni oklic soc. demokratov je ljubljanske magistratovce spravil v umevno razburjenje. V tem razburjenju so zapisali v „Narodu", da pojdejo „klerikalni volilci" za soc. dem. v boj. Torej tega se boje na magistratu! Prav radovedni smo, kako so magistratovci prišli do takega sklepa. Ali se morda kaj takega da sklepati iz tega, ker smo v našem listu vestno poročali o volilnem gibanju in niti zamolčati nismo hoteli, da so bivši prijatelji naših naprednjakov le-te v volilnem oklicu krepko prijeli? Ali ne kaže to, kako se na magistratu boje vsake opozicije? Ta strah umevamo! Ker gosp. magi-stratna ves ta strah javno izraža v „Nar.", najbolj sebi bije po zobeh! S tem strahom kaže, da sama dobro čuti, da velike večine ljubljanskih volivcev nima več za seboj.
Kake kandidate imajo magistratovci. Po Ljubljani se že dolgo časa ni zbilo toliko dovtipov, kakor te dni, ko se magistratovci v potu svojega obraza pehajo za kandidate à la Jakob Dimnik in Jožef Turk, katerega je »Narod« pred leti imenoval »naš slavnoznani politični šrangar«. Včeraj se je po raznih krajih Ljubljane kaj živahno razpravljalo o jed-nem izmej liberalnih kandidatov, ki je dvema volivcema na vBa usta povedal, da se bodo doklade v Ljubljani morale povišati. Ljubljanske volivce odkritosrčno pomilujemo, ako bodo volili take kandidate.
Najnovejši čin vzornega mestnega gospodarstva občudujemo Ljubljančani na novi mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu. Iz poslopja odmeva sumljivo razbijanje, a na prvi pogled se ne more opaziti, kaj se razbija, ker so okna, iz katerih odmeva razbijanje, previdno zakrita z deskami. A nekateri hudomušni Ljubljančani so vander prišli na to, kaj se pri oknih razbija, in sedaj se s popolno gotovostjo trdi po Ljubljani, da odbijajo delavci zid od že dogo-tovljenih odprtin za okna. Na ta orginalni način se pri novi stavbi delajo — večja okna. Pa naj še kdo reče, da g. Du fie ne
zna! Čuli smo tudi podrobnosti, kako je prišlo do tega imenitnega razširjevanja oken na novi mestni dekliški šoli. Zagotavlja se nam, da je g. Dulld, katerega v Ljubljani občudujejo samo se naši modri mestni očetji, dal mizarskemu mojstru, ki je prevzel izvršenje lesenega dela oken, napačni načrt in tako je mizarski mojster napravil prevelika okna. Prevelikih oken v premajhne luknje pa magistratovci niso mogli utakniti, zato so zahtevali od mizarskega mojstra, naj okna popravi. Mizarski mojster jo bil za to »delo« seve takoj pripravljen, in je zahteval za »naknadno« delo — dva tisoč kron odškodnine. Sedaj so bili na magistratu še-le v pravi zadregi! In bil je zopet »rešitelj« iz zadrege, menda g. Dulfe, ki je predlagal, naj se od oken toliko zi-dovja odbije, da bo za prevelika lesena okna prav. In sedaj so ta imenitni načrt izvršili že v II. nadstropju novega šolskega poslopja in izvršujejo ga sedaj v I. nadstropji. Tako se skrbi, da se dela, ki se oddajajo »cenejšim ponudnikom«, primerno p o d r a ž e. Ogledati si smejo ta dela volivci brezplačno !
Volivno gibanje v Ljubljani. Ljubljanskim naprednim volivcem se strašno »za malo« zdi, da do opoludne na ljubljanskih vogalih še niso bili nabiti napredni kandi-datje in da ie g. Kališ nabil le vabilo k prvi predstavi — opičjega gledališča. Nekateri trdijo, da magistratovci sami nimajo posebnega dopadajenja nad svojimi kandidati, vsaj župan Hribar pri zadnjem sestanku šentjakobskih volivcev ni mogel pomagati Jožefu Turku do zaupnice. To je bil kaj zanimiv prizor! Znani dobri »gospodar« Karol Trošt, ki je v volivnem imeniku vpisan za branjevca, dasi, kakor se trdi, ni niti branjevec niti posestnik, je predlagal, naj se pošlje v »Narod« izjavo proti »Slovencu«, ki si je upal pisati, da šentjakobski volivci b Turkom niso zadovoljni. Ta predlog je sijajno propadel, a prišlo je še hujše. Ko se je predlagalo, naj se Turka povabi k sestankom, izjavljali so volivci, da potem oni ne pridejo, in čuli so se »lepi« pridevki kandidatu Turku, katerih pa ne zapišemo, ker si jih lahko vsak sam misli, kdor pozna življenje in delovanje tega naprednega »prvaka«. Naposled je Karol Trošt svojega očeta napumpal »za jedno krono«, — pa niti te zaželjene kronce ni dobil in je moral iti spat. Vidite, g. urednik, kako imenitno se »gibljejo« ljubljanski volivci. Volivci pri sv. Jakobu bi n-mesto »g.« Turka veliko raje imeli g. Vidmarja, katerega jim pa magistratovci niso hoteli nastaviti. Zanimivo je, kako agitira po Ljubljani nek napredni kandidat, ki ve, da volivci nekatere magistratne kandidate tako dobro poznajo, da nimajo prav nič veselja marširati zanje na volišče. Ta kandidat priporoča volivcem: »Če prav druzega ne volite, da le mene, pa bo dobro!« Ob takih razmerah je umevno, d a b o danes »Narod« izmislil si kako debelo laž, da navduši ž njo »svoje« za udeležbo pri volitvi v ponedeljek, in morda bo celo zapisal, da se bo čez nedeljo »klerikalni zmaj« pripravil, da v ponedeljek celo Ljubljano požre. Tak »strah« bo moral im-ponirati in pridobil bo magistratnim junakom mandate. Malovrh bo že skrbel, da bodo na magistratu ostali stari čuvarji! Napredni agitatorji in tudi čevljar T u m a so z raznimi grožnjami pri delu. — Danes se je »zganil« tudi g. Kunčič. Po Ljubljani pripoveduje, da je že naročil plakate pri Kleinmayerju in da kandidira samo radi tega, kar hoče v mestnem svetu inter-pelirati, zakaj njegovega predloga o streljanju v ljubljansko meglo, katerega so v obč. svetu sprejeli, še niso izvršili. »SI. List« danes poroča, da je baje Hribar v taki zadregi za volitve v III. razredu, da se je včeraj v kočiji vozil k magistratnim slugam prosit glasove. Socijalni demokratje se Hribarju na glas rogajo, ker je izrazil „začudenje", kako je prišel g. Pock, „ki je bil tako dober", mej nasprotne kandidate, dasi mu je g. Pock že v „Narodnem Domu" v tistem zlatem času, ko je vsa soc. demokracija podpirala magistratovce, povedal, da je socijalni demokrat. Socijalni demokratje razdajajo po mestu listke, na katerih vabijo na shod „pri Raku", ki bo danes ob 8. uri zvečer, in na jutrišnji shod v kazinski stekleni salon. Mi pač lahko mirno gledamo to
pehanje, ki kaže, kako rada bi izvestna gospoda Ljubljani gospodarila do — konca.
Važen odlok finančnega minister-stva v zadevi pristojbiuakega na-
mestka. Državni poslanec Stojan je prejel na vprašanje glede uračunavanja aktivnih obresti sledeče pojasnilo : V priznatku premičnin, (obrazec B) se nahaia rubrika z napisom „Dospele in do 31/12 1900 tekoče obresti.« V to rubriko se obresti vpišejo v pomnoženje glavnice. Ako pa dotične obreBti služijo le v poravnavo tekočih izdatkov (pri obligacijah ustanovah, beneficijih itd ), tedaj se dotična rubrika pusti prazna. (Fin. min. 19. marca 1901 št. 14168.) Ustanove, ki še niso od škofijstva potrjene, niso podvržene pristojbinskemu namestku. Ako so pa dotične glavnice izkazane v cerkvenih računih, naj se one izkažejo v pri-znatku, v opombi pa naj se pristavi »še ni formalno vrejeno". — Opozarjamo na to pojasnilo, ki je načelne važnosti. Dokazati treba torej, da dotične aktivne obresti ne pomnožujejo kapitala, ampak služijo le v poravnavo tekočih izdatkov, in nadarbina ali druga pravna oseba je prosta dolžnosti plačevati pristojbinski namestek.
Napad na romanje na Sv. Goro. Malovrh se je seve moral zaleteti tudi v romanje na Sv. Goro in zapisal je v „Nar." naslednje stavke: „Škof je peljal 1075 romarjev na Sv. Goro. Južna železnica je ceno vožnih listkov za to potovanje določila na 3 gld. 14 kr., odbor za prireditev romanja pa je te listke prodajal udeležnikom po 3 gld. 50 kr. Imel je torej pri vsakem listku 36 kr. dobička, ali skupaj 387 gld. To je že prav lep profit. Vrh tega pa uprav klasičen dokaz, kako zna klerikalna gospoda izkoriščati ljudsko pobožnost." Malovrh proglaša to za največje fruktificiranje ljudske pobožnosti, no, mi si ne moremo kaj, da Malovrhov napad ne proglasimo za največje fruktificiranje napredne neumnosti. Romarjev prvič ni bilo 1075, ampak 998 in vsi se tudi niso peljali v III. razredu. 100 romarjev se je peljalo v II. razredu, kjer je bilo radi visoke cene le 15 kr. prebitka pri listku. Da pa se je moralo pri listkih nekaj pribiti, je umevno, ker so s takim romanjem v zvezi tudi razni stroški. Ves prebitek je znašal skupno z od knezoškofa darovanimi 20 gld. 358 gld. 28 kr. Prav nobene pravice nima „Narod" zgražati se nad tem dobičkom in perfidno je, da vso zadevo nekako podtika prevzvišeni osebi knezoškofovi, saj je znano, da romanja ni uprizoril presv. knezo-škof, marveč je bil Presvetli le k udeležbi povabljen. To je knezoškof v znani svoji požrtvovalnosti v največje veselje romarjev tudi storil. Kar se dobička tiče, pa izjavljamo, da je račun dohodkov in stroškov vsakemu pošten, človeku na razpolago v našem uredništvu. Iz računa se vidi, da je po odbitih stroških: pomote romarjev, ki so prišli samo z legitimacijami in so pozabili vozne listke, tiskovine, brzojav, poštnine, dar svetišču na sv. Gori (100 gld.) itd. ostalo čistega dobička 16 gld 48 kr. katere pa dobi dijaška kuhinja. Malovrh naj sedaj v „Narodu" pove, zakaj on tega računa ne bo prišel pogledat, kakor tudi ni prišel v knezoškofijsko pisarno pogledat računa o potresnem denarju. Malovrhu priporočamo, naj v prihodnje pusti poštene ljudi pri miru s praznimi sumničenji, so-sebno glede denarnih zadev, saj ve, da mi potem vedno bližje prihajamo tistemu trenotku, ko bomo, ako ne bo miru, napredni inteligenci natančno opisali — vse dr. Stre-kerjevo študiranje.
Č. o Henrik Heggen S. J. f Iz Celovca dne 19. aprila. Kakor se vam je že brzojavno sporočilo, je dne 16. t. m. zvečer umrl po daljšem bolehanju protesor na tukajšnjem bogoslovju čast. o. Henrik Heggen. Pokojnik je bil jako učen, a skromen mož. Predaval je generalno in specijelno dogmatiko, in sicer zelo temeljito in dobro. Pokojnik je dosegel 59 let. Porodil se je dne 14. oktobra 1842 v Wald-feuchtu na Pruskem (Rheinprovtnz). Šolal se je tudi v rimskem Germaniku, potem ko je že prej v Inomostu doBegel doktorat. Leta 1868. je vstopil v družbo Jezusovo, 1. 1871. je bil posvečen v duhovnika. L. 1899. je prišel v Celovec. — Pogreb se je vršil včeraj popoludne ob obilni vdeležbi ljudstva in zlasti duhovščine. Bivši poslušatelji bodo
izvrstnega profesorja gotovo ohranili v hvaležnem spominu
Štajarsko šolstvo. Na ljudsko šolo v Trbovlje je imenovan za nadučitelja gosp. Martin Regoršek istotam, učiteljem v Smarjeti je imenovan provizorični učitelj g. Ludvik Š i j a n e c istotam. Na ljudsko šolo v Marenbergu pride za učitelja g. Otmar Herbst iz Trave. V Šent. Vid, okraj ptujski prideta za učitelja gospod Rudolf K o c m u t h in gosp. Ivan K 1 e n o v š e k. Učiteljem na šoli v Sv. Križu, okraj mariborski, je imenovan provizorični učitelj g. Ivan Robnik, učiteljem na šoli pri Vel. Nedelji pa učitelj Jakob P r e i n d e 1 iz Hoč. Učiteljici na šoli pri Sv. Petru, okraj Laško, je imenovana učiteljica gdč. Ana H r o -vat in iz Dobja, učiteljici na ljudski šoli v St. Ilju je imenovana provizorična učiteljica gdč. Helena Raunihar istotam, učiteljica v Jarenini je postala suplentka gdč. Ana V a u d a , učiteljica v Polzeli je postala provizorična učiteljica gdč. Helena Dolenc istotam. V Stranice je imenovana za učiteljico provizorična učiteljica gdč. Antonija V a 1 e n č i č istotam. — Umirovljena je na lastno prošnjo definitivna učiteljica gospodična Marija K o n š e k v Marenbergu.
Protikatoliško gibanje v Rojanu pri Trstu. Iz Trsta se nam poroča: Danes, dne 19. aprila 1901, so javili Fran Godnik, odgovorni urednik »Edinosti« in vodja tiskarne konsorcija »Edinost«, Janko Trošt, administrator »Edinosti« in drugovi, skupaj — z ženami in otroci — 306 oseb, tržaškemu magistratu, da izstopijo iz rimskokatoliške cerkve latinskega obreda, s prošnjo, da se ta izstop naznani rojanskemu župniku. Brez komentarja
Razprava proti Gabrščeku v Trstu. Brzojavno smo včeraj poročali, da je bil Andrej Gabršček radi pretilnega pisma g. dr. Gregorčiču obsojen na dva meseca zapora s postom. V tržaških narodnih krogih, zlasti med slovenskimi odvetniki je napravilo najslabši utis, da se je dal „p r v o b o r i t e 1 j" goriški, Gabršček, zastopati po zagrizenem lahonu in Židu dr. Luzzattu iz Gorice, to pa toliko bolj, ker bi bila v tem slučaju prilika, da bi se državnega pravdnika prisililo, ko se gre za slovenske stranke, da bi govoril vendar enkrat slovenski. Kakor znano, ta koncesija lahonstva Ga-brščku ni nič pomagala!
Pozor pred protestanškimi agenti! Po ljubljanskih hišah hodijo luteranski usi-ljevalci, ki prodajajo različne luteranske bro-šurice. Knjižice prodajajo po 5 kr. komad in ne gredo preje iz hiše, da ne prodado par takih brosuric. Krščanske družine, pokažite vrata tem luteranskim usiljivcem. Torej pozor!
V celovškem mestnem zboru je
bila zadnja seja dne 16. t. m. prav hrupna. Odbornik Čebul je namreč očital večini, da so svoto 280.000 kron za nek kanal pri električni napravi dovolili samo v tajni seji, ne da bi tega pozneje, kakor zahteva poslovnik, naznanili tudi v javni seji, dočim druge brezpomembne stvari prav na široko razpravljajo v javni seji. Več odbornikov je zahtevalo, da se mora Čebul poklicati k redu. Gospodje so si potem še dalje časa delili razne — »ljubeznjivosti«, ki so pa bile vse drugo, le — ljubeznive ne!
Izpred sodišča. »Slovenski Narod« in »Rodoljub« sta svoj čas veliko pisala in nesramno blatila g. župnika Lovšin-a iz Št. Vida nad Cerknico, ker je o nadučitelju J. Zupančiču in učiteljici L. Demšar stvarno poročal višji oblasti. To poročilo je bilo predmet kazenski obravnavi in prvi sodnik je tudi g. župnika prav občutno obsodil. Proti tej razsodbi prvega sodnika se je pritožil g. župnik po odvetniku Ven-cajzu in vsklicno sodišče je razveljavilo prvo razsodbo, rekoč da stvarno poročilo med oblastmi ne more biti po zakonu predmet razžaljenja na časti, in pa, da so prepričali podatki vpeljane preiskave sodišče, da je bilo dotično poročilo župnikovo, koje je oddal kot šolski nadzornik, tudi stvarno in ne lažnjivo. Čudno se je pa slišali, da Št. Vidski župan o vsem tem ni ni-
česar vedel in da je bilo treba posamna dejanja šele po pričah ugotoviti! —Sliši se pa tudi, da se je vršilo potovanje tožiteljev k vzklicni obravnavi pod takimi okoliščinami, ki bi morale biti zopet predmet poročila na višjo oblast. Obsojen je pa bil g. župnik zaradi tega, ker je kritikoval postopanje nad-učitelja z besedo »Cibrov Jaka«; od prvega sodnika oproščenega nadučitelja Zupančiča je pa vzklicno sodišče poučilo, da je kaz-njivo duhovnika psovati prekleti far, in ga primerno kaznovalo. Ta vzklicna razsodba je pokazala zopet vrednost poročil v »Slov. Narodu« in »Rodoljub u." Strast in laž ju vzdržujeta.
Slovenska zmaga. Iz Celovca dne 18. t. m. Pri občinskih volitvah v Li-bučah ob Pbberku je dne 9. aprila v II. in III. razredu zmagala slovenska stranka, v I. razredu liberalci-nemčurji, za katere se je največ trudil učitelj Hoelzl. Stara pesem, da so pri nas učitelji povsod prvi — zoper Slovence !
Slovenske gledališke predstave v Trstu. Iz Trsta se nam piše: Tržaški di-letantje pod vodstvom neumornega g. Jak. Boke se pridno vežbajo za predstavo »Ro-kovnjačev«, katere uprizorijo sredi prihodnjega meseca. Žalibog, da ne morejo dobiti na razpolago nobenega gledišča ali kakšne večje dvorane v mestu. Zadovoljiti se bodo morali z »Narodnim domom« v Barkovljah, ki ima sicer lepe prostore, a zraven tega hibo, da je preveč oddaljen od mesta. Potem mislijo predstavljati isto igro tudi v Skednju. V očigled dejstvu, da ne moremo dobiti ni jednega prostora v mestu, bi bil pač čas, da se vprašanje o »Narodnem domu" v Trstu že premakne z mesta.
Iz Idrije. 19. apr. Letošnje leto ne bode tako srečno kakor lani, ako pojde tako naprej. Lani je bilo ob tem času polovico več rojenih nego umrlih, letos je število umrlih in novorojenih skoro enako. Zlasti jetika, ki je par let odjenjala, letos zopet pridno pobira. Mej drugimi je pokosila vrlega mladeniča, 181etnega Antona Podobnik, rudniškega pisarja. Bil je že par let ud kat. delavske družbe ter je veliko obetal tudi na družbinem odru, kjer je par-krat nastopil. N. v m. p.!
Ljudsko štetje v Mariboru je pokazalo, da je v Mariboru 406Ž Slovencev, za 1409 več nego leta 1890. Število Nemcev ee je pomnožilo za 3362 ter je njihovo število poskočilo na 19.293. Poleg Slovencev je v Marihoru še 41 drugih Slovanov, 47 Madjarov in 5 Lahov. Osla mariborski magistrat ni naštel nobenega.
Ljubljanske novice. Umrl je tukajšnji kleparski "mojster gospod Matevž S k r a b e c. Prehladil se je ob zadnjem nalivu. — Sprememba posesti. Hišo deželnega uradnika gospoda F. Pavlovčiča na Sv. Petra cesti je kupil ženski red reda sv. Frančiška, kjer se je otvoril pouk v ženskih ročnih delih za dekleta revnih družin. Sedaj se poučuje 15 gojenk. — 2 51 e t n i co bo praznovala prihodnji mesec tukajšnja podružnica I. splošnega uradniškega društva. — Aretovana šivilja. Policija je včeraj aretovala šiviljo Antonijo H. iz Kozjega, ker je ukradla Mariji Zadnikar v Prešernovih ulicah žensko jopo, srajco, ovratnico in molitveno knjižico.
Mestna blagajna. Zaradi snaženja uradnih prostorov bo tukajšnja mestna blagajna prihodnji ponedeljek in torek, to je dne 22. in 23. aprila zaprta.
Koroške novice. Požar je v Imovah pri Žihpoljah vničil 175 arov gozda. Zažgal je pastir na paši. — Boben je zapel nad premoženjem mlinarja in posestnika Janeza Lepušica v Mlinarah pri Beljaku, imenovani je eden glavnih »stebrov« nem-škutarije. Visoko je zletel, nizko obsedel. Deželno sodišče je z odlokom od 4. aprila dovolilo konkurz. — Velikonočni pondeljek popoludne se je v kosami v Spodnjem Trbižu ustrelil lovec 2. kompanije Jan. Mi ter-ling. Bil je doma iz Paternijona. Služil je že 3. leto in v 4 mesecih bi bil imel iti domov. Ker ob veliki noči radi raznih prestopkov ni smel iti domov, vzel si je življenje. Ustrelil se je v usta, da mu je glavo čisto raztrgalo. — Trbižko moško pevsko društvo se je samo razdružilo. — Načelnik »Siidmark«-ine podružnice v Trbižu je učitelj Prosch, tajnik nadučitelj Trunčnik.
Blagajnik »Schulvereina« je učitelj Prosch. stara pesem, da sodelujejo učitelji pri vsem, kar je naperjeno zoper Slovence.
Družba sv. Vincencija Pavijan.
Prihodnjo sredo, dne 24. aprila t. 1. bodo imeli milostni gospod knez in škof Anton Bonaventura v stolni cerkvi sv. Nikolaja ob polu sedmih zjutraj govor in sveto mašo za družbane svetega Vincencija Pavijana s skupnim obhajilom, popoldne ob šestih bo pa v Marijanisču občni zbor.
Štajarske novice. V Celju je umrl sinček c. kr. prof Ivana Trtnika. — Ustrelil se je v Vojniku Miha F 1 i s doma iz Galicije pri Celju. Ženske so mu menda zmešale pamet. — Sadjarsko društvo pri Sv. Martinu na Paki se je prostovoljno razpustilo.
Premeščen je davčni praktikant gospod Gabrijel Vrabec od c. kr. davčne administracije k tukajšnjemu glavnemu davčnemu uradu, od koder je k davčni administraciji premeščen davčni praktikant gospod Ivan P e k 1 e n k.
Sreča v nesreči. V bližini Škofje Loke se je posestniku Andreju Porenti spla-šil konj, ko se je vračal od krsta otroka. Na vozu sta sedela boter in botrinja ter babica z novorojencem. Vsi so padli z voza, a nihče ni poškodovan.
Zahvala. Slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani je darovala tukajšnji revni šolski mladini 30 K. Za to velikodušno darilo se v imenu obdarovane revne šolske mladine zahvaljuje — Anton Ž i b e r t, šol. vodja na Ježici.
Grozno zločinstvo v Gradcu Vajenca Karla Meitza, ki se je učil pri kleparskem mojstru Hanelu, so našli vsega zgnji-tega pod streho mojstrovega stanovanja obešenega. Policija je sumila, da se vajenec ni sam obesi), in sumi, cla je vajenca umoril Hanelov hlapec Derler, ker je vajenec Der-lerja hotel naznaniti radi tatvine. Hlapca so zaprli.
Kako liberalni gospodarji skrbe za delavce. Z Gmajne se nam poroča: Te dni ob 5. uri zjutraj prebudila je prebivalstvo na »gmajni« opekarniška piščalka vže ob 5. uri zjutraj. Radovedni, kaj da ie v opekarni novega, poizvedovali smo in zvedeli, da se je pričelo delo v opekarni sedaj ob 5. uri zjutraj in bode trajalo do 7. ure zvečer. Presledki pri delu so sledeči: pol ure dopoludne, opoludne jedno uro in popoludne za malico pol ure. Delo v Knez & Zupančičevi opekarni traja torej skupno 12 ur, kar je gotovo predolga doba, posebno z ozirom na to, ker je delo v opekarnah jedno najtežjih in najmučnejših del, osobito tudi zdravju škodljivo, ker se dela vedno bodi si dež, v lužah, bodi si po leti v neznosni vročini. Nato je tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo jemalo ozir 8 tem, ker neče potrditi v opekarnah nahajajočih se v ljubljanski okolici 12 ur trajajočega delavnika, marveč vse opekarne v ljubljanski okolici in tudi ona tvrdke Knez & Zupančič na Brdu delajo le po 11 ur na dan, kar je ipak tudi veliko. Samo v Ljubljani smo tako srečni, da je najdaljši delavni čas v Ljubljanski opekarni. Želeti bi bilo, da se v opekarni Knez & Zupančičevi delavnik zniža vsaj na jednajst ur; ker vsled predolgega delavnega časa v Knez & Zupančičevi opekarni mej delavstvom vlada lahko umljivo razburjenje!!	—c.
Zasramov&nje cerkvenih obredov »Mir«-u se poroča iz Spodnjega Dravograda: Nezaslišan škandal se je dogodil tukaj na veliko soboto. Provzročil ga je človek, ki je nedavno šel »proč od Rima«, t. j. izstopil iz katoliške cerkve. Na kako visoki stopinji stoje ljudje te vrste, je pokazal dogodek, ki je pri vseh ljudeh, brez ozira na stan ali politično mišljenje, obudil največje ogorčenje. — Na veliko soboto gre tukaj procesija iz farne cerkve v trg in sicer ob mraku. Udeležba je bila tudi letos ogromna, okna hiš so bila razsvetljena. Kako gledajo udoležniki veličastne procesije, ko v oknu prvega nadstropja gostilne g. župana L. Domaingo-ta sloni mlad uradnik južno železnice v svoji uradni oblekiskapo na glavi in pušeč s m o d č i c e. Zraven njega je slonel drug železniški uradnik istotako b klobukom na glavi in pušeč!! S kakšnimi besedami naj označimo tako početje. Imenovanega uradnika ne vidiš zlahka
v uradni obleki. Tokrat pa je oblekel svojo I uradno suknjo, da je v nji zasmehoval ka-tolišk cerkven obred, presveto Rešnj« Telo. Imenovani je tudi c. kr. rezervni častil i k, in vendar obnašanje, katero se mora brez ozira na versko stališče že s stališča najnavadnejše dostojnosti kar najodločneje obsoditi! — Res daleč smo prišli v naši dobi napredka, ko se nekaznovano sme menda že vsak pobalin zaganjati v katoliško cerkev in njene naprave. Ali smo pa res že tako daleč, da v čisto katoliškem kraju sme cerkvene naprave na tak način žaliti človek, ki so je sicer ločil (ne iz verskih, marveč le iz političnih nagibov) od cerkve, od katerega pa bi z ozirom na njegov stan smeli pričakovati vsaj kaj navadne — omike! Pričakujemo, da bodo poklicane oblasti v tem oziru storile svojo dolžnost!
V zdravniško opazovanje so oddali okrajnega živinozdravnika v Marenbergu gosp. Antona Coufuluka. Mož je skoro gotovo žrtev nemške nestrpnosti. Ker ni zatajil svoje češke narounosti, napravili so marenberški nemški gostilničarji proti njemu bojkot in živinozdravnik je moral hoditi na hrano v jedno uro oddaljeno Muto.
*
* *
Nemški prestolonaslednik v Budimpešti. V dobro poučenih krogih se trdi, da je nemški prestolonaslednik ogerskemu ministerskemu predsedniku Szellu obljubil, da obišče še tekom letošnjega leta Budimpešto.
Dunajski »Thiergarten« sta te dni
na dražbi kupila industrijca Dreher in Adolf Bachofen za 1,200 000 K. Živali bodeta nova lastnika prodala cesarskemu zveri-njaku v Schonbrunu in drugim privatnim zveri njakom.
Oproščena atentatorica O veliki senzaciji se je vršila obravnava proti Rusinji Veri Gelo, ki je z revolverjem napadla pro fesorja Deschanela, a je zadela svojo prijateljico Selemino. Gela se je izjavila, da se je v osebi profesorja Deschanela motila. Menila je, da je Deschanel oni, ki je v Genfu napadel njeno žensko čast. Gelo se je pred sodiščem jokala in prosila profesorja odpuščanja. Znano je, da je ranjena Selenino umrla Velik utis je napravilo, ko je brat mrtve Selenino izjavil, da mu je umirajoča sestra naročila, naj prosi pred porotniki za oproščenje Gole. — Obtoženka je bila oproščena.
Laži liberalnih listov. Senzacijo-nelne vesti o neapoljskem »duhovniku morilcu«, katero vest so s posebno slastjo izrabljali liberalni listi in je goriška »Soča« o tem priobčila obširno povest, so sedaj pojasnjene Sedaj razni listi pojašnjujejo, da morilec Potenza ni bil duhovnik, ampak da je bil — laski napredni učitelj Taki so ti »duhovniki morilci«, ki strašijo po liberalnih listih. — »Učit. Tovariš« je objavil pro-poved nekega župnika Goth. Abeigerja na Spodnjem Avstrijskem, češ, da je zaničeval učiteljsivo Dimnik se je tudi to pot pri »plonkanju« urezal. Duhovnika Abeigerja na Spod Avstrijskem — ni!
Trojčke povila je v Villaraspa pri Tržiču na Primorskem neka Marija Olivo. Trojčki so dva dečka in ena deklica. Otroci in mati so zdravi.
Radi psa v smrt. Iz Pekina se poroča, da so truplo generala Schvvarz-hoffa dobili. Pri iskanju v pogorelem delu cesarske palače so dobili najprej zgorelega generalovega psa. Splošno se sodi, da se je general vrnil v gorečo palačo, da bi rešil svojega — psa, da pa ga je pobil padajoč goreč tram.
Obdavčeni ženini. V Pennsylvaniji imajo posebne vrste davek. Vsak ženin mora, ko pride po ženitovanjsko dovoljenje, plačati 100 dolarjev »kazni«. Te »kazni« se porablja za vzdrževanje doma, v katerem žive nad 40 let stare dame, ki so niso mogle omožiti.
»Cifra« ali »mož«. Tudi na Dunaju se goji za raznimi vogali ta „lepa" igra. Zadnjič je dobil nek dunajski policaj vajenca Martina Palkota, baš ko je le-ta metal solde v zrak in na vse grlo kričal: „Cifra"! Policaj je vajenca zatožil pri okr. sodišču, češ, da je igral igro, ki spada v kategorijo ha-zardnih iger. Vajenec je bil oproščen, ker je sodnik smatral, da je igra, katero je igral
Martin Palko, samo nedolžno kratkočasje in da ni kaznjiv, ker ni igral za visoko svoto. Ta razsodba bo vsem ljubiteljem igre „cifre" ali „mož" gotovo izredno ugajala.
Frankovanje pisem v inozemstvo. Opaža se, da stranko še vedno prezirajo, da je poštnina za pisma, ki so namenjena v inozemstvo, zvišana od 10. novembra na 25 stotink ter da so dopisnice, namenjene v inozemstvo, frankirajo mesto 5 z 10 Btotink. Vsled tega se često dogaja, da morajo adre-satje tacih pošiljatev plačevati inozemskim poštnim uradom razen primanjkajoče poštnine tudi predpisano globo. Da se ti nedo-statek odpravi, se ponovno opozarja, da znaša v inozemskem prometu (izvzemši Bosno in Hercegovino, Nemčijo. Srbijo in Črnogoro) pisemska poštnira 25 stotink za vsacih 25 gramov teže, dočim je plačati za dopisnice v navedenem prometu 10 stotink.
Pogreznjeno mesto. V Northwichu v bližini Liverpoola se gode čudne stvari. Mrsto stoji na ozemlju, v katerem so veliki skladi kamnene soli. Razume se, da se vedno več take soli spravlja na dan in da ostaja potem v zemlji praznina. Sedaj so se začelo v Norhviehu nakrat pogrezati hiše.
Curiosum pruske poštenosti. V Be-rolinu na vratih poštnega urada štev. 19 je nabit sledeči izvirni razglas: »Dne 14. svečana se je našel pri okencu za občinstvo 5 fenikovi denar. Posestnik denarja sa po-zivlje, da naj se v teku šestih tednov oglasi pri poštnem uradu, sicer se bode iBti denar po preteku omenjenega obroka prodal po javni dražbi.« Zanimivo jo, ali bode mogel kdo dokazati, da je on pravi posestnik denarja in še zanimivejše je, kdo »največ ponudi« za ta 5 fenikovi denar. — Pruska poštenost, katera javno oglaša zgubo 5 f.;nikov in teh 5 fenikov pozneje hoče prodati na javni dražbi, da bi se ne zgodila posestniku nobena krivica, zdi se, omejuje se samo na površnih in malenkostnih pojavih, zakaj v socijalnem in političnem pogledu »pruska poštenost« malo drugače izgleda.
Brzojavljenje brez žic. Iz Londona so poroča, da so je izumitelj brzojivljenja brez žic Marconi podal v ameriške združeno države, da dobi ondi mrežo pripravnih obmorskih telegrafskih postaj, ki bodo lahko s parniki, kateri bodo prihajali iz Evrope, korespondirale. Dogovoril se bo tudi z vlado ameriških združenih držav, kako bi so upe-Ijali njegovi aparati na ameriških bojnih la-dijah. 40 angleških bojnih ladij ima že take aparate. Ako bode Marconi dobil v Ameriki pripravne postaje, tedaj bodo lahko ladije, prihajajoče iz Evrope, občevale lahko z zemljo v daljavi 200 milj. Marconi upa, da bode v kratkem dana možnost to razsežnost podaljšati na 400 milj in upa celo, da bode še pred koncem 1. 1902 mogoče brez podzemeljskega kablja za desetkrat nižjo ceno, kakor doslej, brzojavljati iz Amerike v Evropo.
Uspehi misijonov v 19. stoletju.
Tekom 19. stoletja se je pomnožilo število katolikov v ameriških združenih državah od 30.000 na 10 milijonov, na Kitajskem od 1 škofa na 38, od 30 duhovnikov na 1200, od 202.000 katoliških vernikov na 1 milijon. Na Japonskem, kjer je bilo začetkom 19. stoletja le nekaj naslednikov kristijanov brez škofa in duhovnika, je število katolikov na-rastlo na 4 škofe, 120 duhovnikov in 50.000 vernikov. V Indiji je bilo 1. 1800 le 475.000 katolikov, sedaj jo ondi skoro 2 milijona katolikov. V Aziji se je tekom 19stoletja zidalo 50 katoliških cerkva. V Afriki je okolu 500.000 katolikov. Poprečno so misijonarji pridobili tekom stoletja katol. cerkvi 25 mil. vernikov. Kljub prostozidarstvu, kljub vsem nasprotnikom katoličanstva —• vrelec kato-ličanstva ne usahne ! V 20. stolet|u dosegla
bo katoliška vera še več vspehov !
* * *
Sejmi po Slovenskem od 22. do 27. aprila. Na Kranjskem: 22. v Mot-niku, Dolih, v Vrhu pri Idriji, Radečah in v Leskovcu pri Krškem ; 23. v Novem mestu; 24. v Loki, Št. Juriju pri Gambergu, Kotre-dežu, Planini. Radoljici, Črnem vrhu in Žužemberku; 25. v Bučki, na Grosupljem, v Kranju, Ilotavljah, Mozelju, Št. Juriju pri Svibnem in v Rakitni; 26. v Semiču; 27. v Lukovcu in pri Sv. Volbenku. — Na slovenskem Štajerskem: 22. pri Sv.Vidu pri Sv. Emi in v Šmarju pri t^elju; 24. »
Hočah, Št. Juriju oh juini železnici, St. Juriju ob Hrastovcu, Št. Juriju v Svičini, Ka nižu, Ptuju, na Laškem in v Zdolah ; 25. v Št Juriju ob Tabru in Dobovi. — Na Koroškem: 23. v Milštatu; 24. v Guštanju in Blatogradu. — Na Primorskem: 23. \ Tolminu in Cerknem ; 24. v Komnu; 25. v Gorici in na Kviškem; 2t>. v Divači; 27. v Cevdatu in v Jelšanab.
Telefonska in brzoj&vna poročila
Dunaj, 20. aprila. Koncem včerajšnje seje je vprašal posl. Eisenkolb predsednika, kaj namerava storiti, da se ne vrši jutrišnja jubilejska procesija na Dunaju, ker spada pod § 7 zborov, zakona (!), ki določa, da se mej zasedanjem drž. zbora v okolišu 5 milj ne smejo vršiti shodi pod milim nebom. (!)
Dunaj. 20. aprila. Dr. Koerber in naučni minister Härtel se podasta prihodnji teden k cesarju v Budimpešto.
Dunaj, 20. aprila. Namestu Schle-singerja bode v okraju Josefstadt kandidoval znani antisemitski časnikar Schwer, ki je razkrinkal Hilsnerjeva zlodejstva. Tudi Bielo-hlawek bi tu rad kandidiral. Tudi nemška ljudska stranka postavi kandidata.
Dunaj, 20. apr. Poslanec M a 1 i k je izstopil iz nemške ljudske stranke. Malik ostane nekaj časa divjak.
Dunaj, 20. aprila. Češki narodni socijalci bodo predlagali, naj se izvoli odsek, kateremu naj se oddajo v posvetovanje vse interpelacije o mučenju vojakov.
Dunaj, 20. aprila. Nadvojvoda Fran Feidinand bo zastopal cesarja pri slavnostih kralja Alberta.
Trst, 20. aprila. Jutri slavi stoletnico gledališče Verdi, prej „il te-atro nuovo".
Budimpešta. 20. aprila. „Budap. Naplo" piše: Bodoči avstrijski cesar je učinil napako (!), bodoči ogerski kralj, tako upamo, je pa ne bo. Koder je kralj miren, tudi prestolonaslednik nima povoda za vznemirjenje (!). Prestolonaslednik je bil zopet mlad, kakor že jedenkrat, in je poslušal zopet le svoje srce.
Budimpešta, 20. aprila. Občinski svet je po burni debati sprejel s 67 proti 43 glasovom predlog, da se v gledališču lahko vrše predstave v nemškem jeziku.
Belgrad, 20. aprila. Povodom razglašenja nove ustave so vsi ministri podali demisijo, a jih je kralj takoj zopet imenoval. Dosedanji državni svet je nadomeščen z novim z bivšim poslanikom v Rimu, Simi-čem, na čelu. Izmej 30 senatorjev, ki jih je imenoval kralj, je 11 radi-kalcev, 10 naprednjakov, 4 so liberalci, ostali pripadajo srednji stranki.
Zofija, 20. aprila. Vlada je pozvala kneza Ferdinanda, ki sedaj biva na Rivieri, naj se z ozirom na bližajoče dogodke v deželi takoj vrne domov.
Niča, 20. aprila. Angleški kralj in kraljica prideta na Riviero.
Petrograd, 20. aprila. Carska rodbina je zopet odpotovala v Car-skoje selo.
Berolin, 20. aprila. Kljub pazljivosti policije se je posrečilo nemškim anarhistom v nekem, doslej neznanem mestu prirediti sestanek.
Pariz, 20. aprila. Belgijski kralj je prišel sem in obiskal predsednika Loubeta.
Pariz, 20. aprila. Mej Špansko in Francosko se vname carinska vojska radi povišanja carine na španska vina.
Bruselj, 20. aprila. Prijatelji predsednika Krügerja smatrajo odhod Milnerjev iz Južne Afrike za dokaz, da je s tem odstranjena ovira, ki se je protivila sklenitvi častnega miru. Krüger sam neki ni te misli, ker je
za mir le, ako dobita republiki popolno samostojnost.
London, 20. aprila. Iz Kapstadta poročajo, da se kuga vedno bolj razširja. Pojavila se je že tudi v Port Elizabet.
London, 20. aprila. Kitchener poroča iz Pretorije : 18. t.: m. Oddelek 9. lanshirskega polka so Buri zajeli. Ubit je jeden poročnik in dva moža, pet mož je ranjenih.
London, 20. aprila. Iz Shanghaja poročajo, da se nahajata princ Tuan in Tungfuhsiang v Kansu, kjer sta v dotiki z ruskimi uradniki.
17. aprila, ostarelost.
Umrli so:
V hiralnici-Viktorija Aschaeher,
zaseb, 81 let,
V bolnišnici: 16. aprila. Alojzij Jeglič, gostač, 67 let, pljučnica.
Meteorologično porodilo.
fiSiua nad morjem 806'8 m. srednji xraöni tlak 736-0mm.
K
Žitne cene
dne 19. aprila 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad .
„ „ maj junij . , . . .
„ „ jese«.......
Rž za pomlad.......
„ „ maj-junij.......
„ „ jesen........
Turšica za maj junij.....
„ „ julii-avgust ..... „ „ september-oktober . .
Oves za pomlad ......
„ „ maj-junij......
„ . jesen .......
Na budimpeštanski
Pšenica za april.......
»maj.......
„ oktober.......
Rž za april........
n „ oktober.......
Oves za april .......
„ „ oktober .......
Koruza za maj.......
„ » julij
7.87
,	7-8rt
„	793
„	7-96
„	7-90
»	7-06
,	5 52
,	564
»	584
„	6-9'
..	6-88
„	5-88
borzi:
K	7-58
»	7'6u
;	7-66
n	7-78
„	6^6
„	6'72
„	5-58
,	5-24
■	6'34
do
7-88 7 89 7 94 7-97 7-*9 7-07 553
5-65 fi-85 6 92
6-89 689
do
i. Effektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška . „ južne žel.
RŽ	n »
Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol .....
770 763 7-85 7-30
7-20 505 6-75 6-90
8-00
do
759 7-61 7-67 7-7* 6 67 6-74 5-60 5 25 5-35
8-20 8-30 8 10 8-25 8-25 575 710 6 00 10-00
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko
od dné 13. aprila
poročilo
do dné 20. aprila
		Ki	h					h
Goveje meso 1. v.	kg	l|28		PšeničnamokalOOkg			il	70
» II. »	»	1	—	Koruzna >	»	>	16	60
» » III. »	>		90	Ajdova >	»	>	29	—
Telečje meso	>	132		Fižol, liter .			-	20
Prašičje » sveže	>	i!eo		Grah, » .	.	.	—	40
> » prek.	>	1 61»					—	—
Koštrunovo meso	>		80	Kaša, > .		.	—	20
Maslo . . . .	>	2|60		RiCet, » .			—	20
Surovo maslo . .	»	2	60	Pšenica . .	100 kg		18	—
Mast prašičja . .	>	1	40	Rž ...	>	»	18	—
Slanina sveža	>	1	32	Ječmen . .	>	>	14	60
» prekajena	»	1	60	Oves . . .	>	»	15	40
Salo.....	»	1	32	Ajda . . .	>	>	14	—
Jajce, jedno . .		—	0	Proso, belo,	>	>	18	—
Mleko, liter .		—	20	navadno	>	»	14	—
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . .	»	>	13	—
» kisla .	<	—	80	Krompii	»	>	0	—
Med.....	kg	1	20	Drva, trda ,	m3		8	—
Piščanec . .		2	60	» mehka	>		5	—
Golob . , . .		—	60	Seno, 100 kg			4	80
Raca.....		—	—	Slama, » »			4	40
Zajec . . . .		-	—	Stelja, » »		•	—	—
	Sta».	•1'			«■s
j 1 Ca> oi»-3 ( crania	barometra f umi.	rutar* PO C\»)*iju	V.tr«»l	Neb«	« t * m . C.
18| 9 ZVIM-.	740 7	79	br. jvzli	del. oblač.	00 0 4°
1Q| 7. zjuir. I 741 2 I 2 7 I si. sever ¡2. popol 1 738 3 1 13 8 J si. jug Srednja vCerajänja temtieratura 7 2 .				Ifisuo jasno normale:	
Čisto medicin, ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj
Čubar, Hrvatsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani, h srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobi og in pristnog medloinskog rlbjog olja, katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učiukom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 3< Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta.
KOLO
model „Tribune" 1898., letos popolnoma prenovljeno, se proda proti gotovemu plačilu po nizki ceni.
Več se izve na Opekarski cesti, Male čolnarske ulice 9 v Ljubljani. «u (3-J)
Radi rodbinskih razmer je na prodaj lep«, dvonadstropna
hiša v Ljubljani,
s pripadajočim svetom. Ista stoji na lepem prostoru v obližji novih Gorupovih hiš ob projektirani progi električne železnice. Približna cena 60 000 K. Ponudbe sprejema in pojasnila daje pismeno in ustmeno g. Ivan Pinfar, odvetniški solicitator v Ljubljani.	408 3—1
Spretna šivilja * *
406 i-i -—» se takoj sprejme.
Poljanska cesta štev. 10.
Za mesec maj 399 (2-1)
Smernice
. Mariji, majnika kraljici
v venec splel Martin Jurkovič, kn.-škof. duh. svet. in župnik pri sv. Petru poleg Maribora.
C 3i premišljevanj za Marijini meseo v ljubki domači beseili. Marijine prelepe Čednosti se priporočajo v podobah zalih cvetic, da si jih Marijini častilci ložje zapomnijo in raje posnemajo.
Broširana knjiga K —.80, — vez v platnu K 1.30, — vez v usnjl K 1.60. - Poštnina 10 vin.
Razpošilja se le proti predplačilu.
Prodaja
tiskarna sv. Cirila. >
"VVVVVVVVVN^/VA/VVV
\
S <
§ Marija Mikota |
Pred škofijo št. 21 priporoča svojo zalogo
umetnih cvetlic. §
Izdeluje in veže 401 (3—1)
Zdravišče z vodo
v Seebachu (Vetrinjej pri Celovcu.
Ustanovitelj: župnik dr. Ivan Amschf, zdravnik: U Med. dr. Karol Biumenthal, od
r. prelata Kneippa izučeni kopeljski slugi. Krasna, mirna, brezprašna gorska lega, lepi sprehodi. s/4 ure do Vrbskega jezera, eno in pol ure do Celovca. Vsak dan dvakrat pošta. Lepe, čedne izbe, izvrstna kuhinja — le natorna pijača. Nizke cene. Dozdaj prav lepi zdravstveni vspehi.	402 1—1
Otvori se I. majnika in sklene 15. oktobra.
380 3—3
Šivilja
izvršuje obleke za dame po nainovejših fa-soneh in najnižjih cenah.
Ljubljana, Breg št. 14, II. nadstr.
Hiša na prodaj.
V Škofji Loki na spodnjem trgu, je enonadstropna hiša štev. 66, z lepim vrtom, ravnokar moderno prezidana, iz proste roke na prodaj. V hiši je trgovina mešanega blaga in trafika; pripravna je pa tudi za vsaki drugi obrt ali za kako družino v pokoju.
Ponudbe sprejema lastnik Andrej Leskovic, Škofja Loka.	375 3-3
Sprejme se takoj v službo mladenič, ki želi postati
cerkovnik.
Tudi oni, ki je že do sedaj opravljal jednako službo, se sprejme. Dotičnik se lahko izvežba v cerkveni glasbi. — Prednost imajo krojači.
Pojasnila daje Matej Holmar, organist v Ribnici, Dolenjsko.	393 3-2
Takoj sprejmem	387 3 -3
vajenca
iz krščanske hiše pod ugodnimi pogoji. Franc Zrnec, pekovski mojster v Gor. Kašlju pri D. M. v Polju, pošta Zalog.
s-ta
<n p 1-t s s
¡a
M 1 1
Ha
n -
(5 w
o < a
"H-tr-a ■g-?
S o- o
c ¿r a.
»
"V-l: 8 t"
O
P* p M (i jj
""O __ /ti o iT
O
O ~ < 2
«p*
W» a
S-
O*" £ <i-o K
S3
V N < g ÍZ
" 5S a
—	3 g g g
3 ¡ 5 B %
-flg.» o
o 5J.>0 p,
„<s3 P g
= s.3-2 «
<n < ff P
—	f P M- o
" 3 2.B I a 0 g 2
2 g
S
—	o o> H
=> 3 B S-« 21 »oŠ
, t" <
" ]lh
£T I O O < ™
CN1) «1
-«a
C/2

•a
5-
^ESE555ESB525š Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA!
v Ljubljani.

Naznanjam, da imam v zalogi vedno frišno in trpežno blago vsake vrste za častite gospode duhovnike.
Tudi slav. p. n. obilnatvn naznanjam, da imam v zalogi vsake vrste moderne štofe tet tudi nepre-močljiv tirolski loden za haviloke.
Tadi imam narejene haviloke vsake velikosti za goapodein dečke po nizki ceni.
Dijakom znižan« une!
——5 krojaški mojster. Koto mesto, Veliki trg St. 9« S ■
priporoča se preč. duhovščini v izdelovanje vnakovrNtne obleke, posebno
talarje, površnike itd.
po najokusnejšem in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče delo natančno po meri.
Priporočam se preč. duhovščini, da mo blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno
krojaško delavnico,
v kateri delajo najboljše delavBke moči; zatorej so jamči za olegantno, lepo in moderno izvršitev naTočil, kakor tudi zato, da se vsaka ;rv moji delavnici narejena obleka lepo prilega.
'O"


Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * tinkturo
lekarnarja Plccoll
v Djubljanl
dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža
kot želodec krepU lijočo m tek vzbujajoče, dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredsivo, posebno onim, ki trpč na navad tem telesnem za-ortju.

Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in j[j	več stekleničic. 591 60—35
T) „ „ s katerimi more vsakdo barvati razno JtjlU	blago: sukii", platno, volneno blago,
svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proii povzetju. 228 12 11 — 10
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
v Ljubljani. Sv Petra cesta 27
se priporoča prečastiti du-hoščini, cerkvenim pred-stojnišlvom in dobrotnikom cerkva v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
m.
kakor:
tabernaklje, mon-
štrance, kelihe, svečnike lestence, svetilke itd.
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga.
V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenih, krasnih predmetov.
Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke in veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	133 30—18
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 10 14
^IJEV
% ««üfcft If? i-v-i r.vl L RiS v'
narav:1.;
sšičraa hüüliV-
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vod-nj akov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
iiiiiiniiii Varstvena znamka: Sidro, liiniiiliu
S(
$ | iz lekarne Richter-jeve v Pragi,	|
$! I pripoznano izvrstno bolečine ol^j-	I
X' i šujoče mazilo je dobiti steklenica po	5
* I K — 80, K 140 in K 2-— v vseh lekarnah.	§
i Zahteva naj se to	105 21—12	1
$ | sploh priljubljeno domače zdravilo	I
= vedno le v izvirnih steklenioah z našo	|
i varstveno znamko „sidro" iz Richter-	|
™ lun« Inlrnimn tal« OnmiihO 17 nvnirirlnnol!	S
Rlchterjcva lekarna pri zlate in levi
v Pragi, Elizabethstrasse 5. Šiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimimimiimiimiiiimiiim
1
INT. PRESKE«
krojač v Ljubljani, Sv.PetrH oeisUidt.6
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega In solidnega blagu po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
zgotcvljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
7 29
mmm

izvirek: Giesshiibi Sauerbrunn,
ielez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franku.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih spec.erijskih piodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani
Tokajski konjak
zdravilski
in pristni francoski, tvrdke
His(|Ui( l)ub*»uclie & Comp.
po najnižjih cenah pri
Ir^etei* Lassnik-u v Ljubljani. 211 9-8
enonadstropna, s 7 sobami, 3 kuhinjami, kletjo in vrtom, pripravna za vsaki obrt, kakor tudi za stanovanje za kakega gospoda duhovnika v pokoju, ker je blizu cerkve, proda se iz proste roke Plača se tudi lahko na obroke.
Natančno t<e poizve pri gosp. pooblaščencu : Rožne ulice št. 17, I nadstropje. 347 8-6
Kmetijsko društvo v Ribnici ima do 3000 kg. dobro čiščenega
fižola „ribničana"
na prodaj po 23 K na postaji Ribnica. —
Zrno je zdravo in dobro, zatorej po njem! Ker je bilo letos fižola malo, zat > utegnejo cene še poskočiti. Kdor ga potrebu|e, naj se ob času preskrbi.	390 3—2
C. in kr. priv. umlvalna voda za konje.
Cena steklenici 2 K. 80 h
Kwizflov mtiteisü M
je tekočina, že 40 let v rabi po dvornih, voiaških in civilnih konjskih hlevih, s katero se krepčajo
konji po velikem trudu, ali če si zvinijo nogo, če jim odrevene kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav v 1.	Avstro-Ogerski.	630 20-14
Glavna zaloga
Franc JVin. Kwizda,
c. in kr. avstr -oger . kr. rumun. in knežji bulnarski dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.
Važno! Za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh v.se toaletne predmete, fotojirafične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega Čaja, ruifla in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih »od in solij za kopel.	304 5
Oblastv. konces. oddaja strupov.
-Zja ilYt&«ve|«e =
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Projerija Anton Kann
LJubljana, Šelenburgove ulice št. 3
Kopel
Slatina.
Južne železnice postaja:
poičane (PGltschach). Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicah, za sladkorno bolezen (diabetis), žolčne kamene, katarhe v goltancu in na krhlju itd.
Prospekti se dobe pri ravnatelju. 350 17—3
Glasovir je naprodaj
po nizki ceni, tudi proti mesečnemu poplačilu.
Več je izvedeti v Ljubljani, Pred škofijo štev. 17, 3. nadstr., ali pa pismeno pod M poste restante Ljubljana.	888 3—3
M
Cl
H ft
H
Cerkvena
mizarska dela.
Podpisanec izdelujem zlarti oerkvene klopi, spovednloe, kločalntko, vrata
itd. iz hrastovega lesa po vzorcih in po lastnem načrtu, ter se za taka dela pripo-
CH rožam ',a8t duhovščini in cerkvenim pred-$
stojništvom. Zagotovim izvrstno, lično, trajno delo in nizfe cene. Uže trinajs im cerkvam sem izdelal zgoraj naveden» dela z večletnim poroštvom. — Vsa dela se izvršujejo v last nh prostorih.	277 (10—6)
Postavljanje klopi traja v cerkvi od l do 6 dni.
JOSIP STUPICA,
mizar na Viru, pošta Domžale.
V
v &
H &
Okrajna bolniška blagajna t Ljubljani
Volitev 43 delojemalcev kot delegatov I. volilnega okraja za občni zbor okrajne bolniške blagajne v Ljubljani vršila se bode
v nedeljo dne 2 S. aprila 1901
od 9. do II. ure dopoldne v veliki dvorani „Katoliškega doma" na podlagi do 1. aprila t. 1. sestavljenega imenika volilcev.
Vsem delodajalcem, pri katerih službujejo v tem volilnem okraji za volitev upravičeni delojemalci, se bode toraj uradno dostavilo toliko vabil in glasovnic, kolikor so le ti do incl. 31. marca t. 1. imeli pri blagajni zglašenih delojemalcev.
Brez vabila, ki velja ob jednem za legitimacijo, ne bode se nikdo k volitvi pripustil. Volilski imeniki razgrnjeni so v pisarni blagajnični v navadnih uradnih urah v upogled
409 1 1
Za naöelstvo blagajne:
Ivan Kregar, načelnik.
Razglas.
407 3—1
Dela in dobave pri zgradbi vodovoda za Novo mgsto in sosedne vasi Cermošnice, Gotna vas, Jedinščina, Smihel, Kandija, Žabja vas m Beršljin,
katerih stroški so proračunjeni na 310.000 K, se bodo oddala potom javne konkurence.
Dotične ponudbe, katere naj se raztezajo ali na vso zgradbo, ali pa na nje posamezne dele, sprejema podpisani deželni odbor
do dne 15. maja t. 1. opoldne.
V ponudbi, katero je kolekovati z 1 K, zapečatiti in potem označiti z nadpisom : »Ponudba za prevzetje vodovodne zgradbe za Novo mesto in okolico«, mora ponudnik izrecno potrditi da so mu stavbni pogoji popolno znani, da jih v polnem obsegu prizna, in se jim podvrže.
Ponudbam je priložiti vadij v znesku 5% stavbine svote, bodisi v gotovini, bodisi v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kursni ceni.
Deželni odbor kranjski si izrecno pridržuje pravico, da ne glede na visokost ponudbe po svojem prevdarku izbere podjetnika, da izroči vsa dela ali jednemu samemu podjetniku, ali pa da oddd dela v posameznih vrstah (stavbno delo, dobavo strojev, kopanje jarkov za polaganje cevij, dobavo cevij in armature itd.) Tudi si pridržuje deželni odbor pravico, da razpiše novo obravnavo.
Načrti, stroškovni proračuni in stavbni pogoji so v navadnih uradnih urah razpoloženi pri deželnem stavbnem uradu.
Deželni odbor k ranj
V Ljubljani dne 17. aprila 1901.
lii.
Štev. 73.
357 3-3
Razpis učiteljskih služeb.
Na novoustanovljeni III mestni deški petrazredni ljudski šoli v Ljubljani,
ki se odpre dne 16. septembra 1901, je stalno popolniti mesto
nadučitelja in štirih učiteljev
s službenimi prejemki, kakor jih ustanavlja zakon z dne 14. maja 1898, dež. zak. št. 25 Prosivci naj vlože svoje prošnje do dne 15. maja 1901 po predpisanem potu pri zdolaj navedenem šolskem oblastvu.
Po določenem roku dospele ali nedostatno opremljene prošnje sc ne bodo upoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dno 4. aprila 1901.
i irwx «Ini	■▼««vii	«▼^■▼■■▼■■▼■■▼■«▼■j
Uljudno naznanjam, da sem izven moje pred onim letom otvorjene trgovine z mešanim blagom na Javorniku odprl tudi sedaj
«r^

v hiši gospoda A. Kolbl-na,
katero sem založil posebno z železnino, vsakovrstno kuhinjsko opravo in posodo, okovi m orodjem za mizarje in kovače, vsem potrebnim orodjem za poljedelstvo. Naročujem tudi vsakovrstne stroje, štedilnike, železne peči, traverze in sploh vso stvari te Btroke po nizkih cenah. Imam tudi posodo iz porcelana in glaževino vsake vste v zalogi.
Upeljal bodem tudi navadno železo in jeklo za kovače in ključarje, ter se
priporočam mizarskim, kovaškim, ključarskim in stavbenim mojstrom ter sploh vsemu občinstvu za obilen obisk, zagotavljajo točne postrežbo in dobrega blaga po najnižjih cenah.
400 1-1
Stefan podpac,
trgovec na Javorniku, Gorenjsko.

Hodpiparui ima v zalojii uairaznovrstnej&e trp. ino, krasno blago za uandera, baidahina, raznobarvne plašče, kaznle, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte tri
I sploh vsf, ksir se rab; v cerkvi pri siu/.bi božji. — Prevzema 1 tudi vezenje, pienovljouje st.ire obleke lu vsu popravila. - Izdt-luje ročno i» pošteno po najnižji eeul ¡1 banderu iu vso drugo obleko.
Prepustite gospode prosim, d» si> blagovoli pri aaroutlih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk društev in potujoeih agputov.
Zagotavljaj« hitro in najpo&tenejšo f>o#treibo iu najnižjo cono, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjšo naročilo,
Najodliunejsiui spostovanjam se priporoča 502 52 47
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja ¡n posode
v Ljubljani. Wolfove ulloe 4.

X
1 X
3
X X
X X
S
X X
X X
Zavod za slikanje na steklu
m
izdeluje
Hllil
oknu 'm cerkve in hiše
v raznih slogih.
S - ''¿i S
%	n
fr-'®» %
Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj po 4 5 m visoka in 1-5 m široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago.
Župni urad Poličane ob južni železnici, dne 29. marca 1899.
Jan. Lenart, duh» svetnik, župnik.
Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slii arijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetmško v popolno zadovoljnost. Ker (udi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna.
Farni urad Lučine ne Kranjskem, dnč 19. oktobra 1899.
Anton Dollnar, župnik.
Tacih priznanj imam prečistiti duhovščini na razpolago še dokaj. Vljudno se priporočam	__ , . , T
322 18-2	Ed. StUhl.
K X
K &
K K K
X K
K &
K K
K &
K K K K K K
Št. 13.038.
S.
395 2—2
Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi letos 600 K. v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopeli v Gradež.
Mestni magistrat to ozn nja 8 pristavkom, da |e prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročiti mu do 15. maja 1901 in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Ozirati se bode mestnemu magistratu pri podelitvi v prvi vrsti na otroke, kateri imajo domovinsko pravico v Ljubljani.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 12. aprila 1901.
-O £
C«
o
C >
ca "as
S3
«S t=
•O
'e «
.c
03
m
Zaloga „Styria", „Helikal", „Austria" in „Stefanie"-koles
prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike,
katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni.
Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, obče-znano veliko izbero vsakovrstne aslutenlne in ssiret>riiiiio v secesiji, posebno
STTRIÄ*
lepe poročne prstane
prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (BesU-ck) in naiboljše šivalne stroje •vse to po najnižjih cenah in z jamstvom.	28 29
Vabim na obiini obisk in ogled
z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden. urar in trgovec
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža
Ceniki brezplodno <n poštnine prosto
U
o
"S3
—I
S3
t»
C/5 T3 —1 CD
cd
3
tu
T3 -t O S.
o.
CD
PO «e
O
Železo za stavbe, travarze, železniške šine, štorju ;a strop, sveži roman in portland cement, štedilnike nove vrste (že obzidane), razne t kove v veliki iz biri in po najnižjih cenah pri	356 4-3
Karol Kavšeka naslednik
tfjlp? Schneider £ Verovšek
^L PiC^	trgovina z železnino na debelo in na drobno SS
Ljubljana, Dunajska cesta 16.	0
Velika zaloga najboljših poljedelskih strojev, kakor: mlati nic, gepelj.iov, slamo- m reznic, jeklenih plugov, posnemalnikov za mleku itd.
Slovenski ceniki od strojev brezplačno in franko!

Najprimerneje priložnostno K K K K K darilo za\ mladino so
pomladni Glasi
ki so jih izdali ljubljanski bogoslevci dosedaj deset zvezkov.
Dobo se šii raze» I. in II. vsi letniki in sicer nekateri krasno vezani po 1 K 80 h. v platno po I K 10 h, v polplatno po 80, ozir. 70 h, bro-irani po 60, 50, ozir. 40 h.
-as» Naročajo te po vseh knjigarnah in v semenišču.


rt tJ o u (X N 05
M
Patentirane
I ročne !n natirbtue stroje za žveplenje
proste in dvojnate

najnovejšega sestava
brizgalnice za žvepleno-ogljik (injeKtori)
zoper iiloksero	SO 20—10
aparate za streljanje ob hudi uri
Posebne brizgalnice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo
pošilja po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLER, l>ixnaj II. Praterstrasso 49.
O
(B
a
M»
R*
o* n a> H ■d
P
o< P O
p
pr
o

J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi liiši,
obrestuje hranilne vloge po	1098 40-11
45 .> odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilnicnega urada št. 828 406,
Telefon štev. 57.
M
m
• m
i i a, j ä
a
b o r a>.
,	19. aprila.
Skupa: drSavni dolg t tinta; . Skupni državni dolg v jrab.ti . Avstrijska zlata renta 4°/„ . . . Avstrijska kronska rent?. 4°/0, 200 kroti .
Ogerska zlata renta 4"/„ . ......
Ogerska kronska renta 4"/„, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld.	. . . .
London vista	. .......
Nemški drž. bankovci sa 100 m. nem.drtvelj
98-35 97 95 11700 97-45 117-55 92 90 1675 — 694 75 240171/, 117-Ö0
20 mark ...	23 52
20 frankov (napoleondor) .	19 09
Italijanski bankovci . .	90 50
C. kr. cekini . . .	11*31
Dne 19. aprila.
3*2u/„ državne srečke i. 1854, 260 gld..	181 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. .	. 170-—
Državne srečke I. 1864, 100 gld. .	208*— 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 2(X) kron . 95-25
Tišine srečke 4°/0, 100 gld..........141-
Dunavske vravnavne srečke 5°/0	250"—
Dunavnko vravnavno posojilo 1. 1878 .	i.06 50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. Danke i "/„	. 94-25
P rijoritetne obveznice državne železnice	—*—
južne železnice 3U/,	347 20
> > južne železnice 5°/0	122 75
» > dolenjskih železnic 4°/0	. 99 50
Kreditne srečke, 100 gld............399 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. lt)0 gk'l.	. 400 —
Avstrijskega rudeče^a križa srečke, 10 ¿id	. 49 50
Ogerskega » „ » h »	. 25 25
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....17-—
Rudolfove srečke, 10 gld. . . .	68-—
Salmove srečke, 40 ?ld. . .	204-—
St. Gendis srečke, 40 gld. . .	234'
VValdsteinove sretike. 20 gld. .	389"50
lijubljanske srečke............58 76
Akcije anglo-avstrijske baake. 20J gld. . ■	282 —
Akcijo Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t- v. .	6205 .—
Akcija tržaškega Llovda, 500 gld. .	869 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. .	102 50
Splošua avstrijska Jtavbinski družba .	162 —
Moutanska družba avstr. pian............482 80
Trboveljska premogarska družna, 70 gtd.	461 —
Papirnih rubljev 100 ................253 2o
OUt Nakup ln prodaja "&Si, vsakovrstnih državnih papirjev, irook, denarjev itd. Zavarovanja za zgche pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese zr vsako žrebanje. Kulanlun izvršitev naročil na borzi.
GH
Menjarnicna delniška družini
„„„ m ii c u i
i„ ^ollzeils 10 in 13, Dunaj, I., SMgasss 2.


HSjT Pojaanlla ▼ vseh gospodarskih in (Inin Anih stvarc,'. notem o kursnih vrednostih vaeh ipekulaoljskih vr»dna»I«>li saplrje* in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viaocog« obrestovanja pri popolni varnosti i" naloženih ' 8 v " ' t5-