DELAVSKA
(ENOTNOST
a
i
ii
17. FEBRUARJA 1973 - ŠT. 6 - L. XXX
Mercator
Večja
soci-
alna
varnost
delavca
V nadaljevanjih objavljamo novosti iz novega pokojninskega in invalidskega sistema.'Strokovnjaki službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja seznanjajo v naši stalni rubriki bralce s pravicami, ki jih imajo v novem pokojninskem in invalidskem sistemu. Obdelali bodo vse novosti, ki jih prinašata zvezni in republiški zakon ter statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS in tako posredovali bralcem celovito podobo pravic, ki jih imajo kot zavarovanci.
Danes: Zavarovanci, ki so zavarovani le za nekatere zavarovane primere.	Stran 10
PLENUM RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE PREDLAGA:
ODMRZNITEV OD V
nekaterih družbenih dejavnostih
Odmrznili naj bi osebne dohodke do višine zneskov, ki so bili za posamezne dejavnosti določeni v sporazumih za leto 1972, in sicer za šole, za znanstveno dejavnost, kulturno-prosvetno dejavnost, za gledališča in filharmonije, za zdravstveno dejavnost, razen za naravna zdravilišča, za lekarne in za skupnosti zdravstvenih zavodov. Ta svoj predlog je posredoval Republiški odbor izvršnemu svetu SRS, ki naj sproži postopek pri zvezni vladi.	Stran 7
Seminarji za nova vodstva
Na letošnjih občnih zborih bo predvidoma izvoljenih več kot 15.000 novih članov vodstev osnovnih sindikalnih organizacij. Skupno s člani, ki bodo ponovno izvoljeni, bodo prevzeli odgovorne in zahtevne naloge. Zato, da bi to delo opravljali čimbolj uspešno, je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije dal pobudo občinskim sindikalnim svetom, da za vse novoizvoljene člane organizirajo večdnevne seminarje, na katerih jih bodo seznanili z njihovimi osnovnimi nalogami, organiziranostjo sindikata in z metodami dela.
Seminarje bodo v dogovoru z občinskimi sindikalnimi sveti izvedle delavske univerze. Pripravljen je že okvirni program, v marcu pa bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v centru za družbenopohtično izobraževanje organiziral štiri semi-naije za predavatelje, ki bodo predavali o organiziranosti, načinih in metodah dela v osnovnih sindikalnih organizacijah.
SEJA predsedstva
UUBLJANSKIH SINDIKATOV:
Vnovič
podaljšan
rok
LJUBLJANA, 15. februarja ~ Osrednja točka dnevnega
fpda sinočnje seje predsedstva ljubljanskih sindikatov je bila ^organizacija sindikatov v Hubljani. Rudi Bregar, pred-^dnik mestnega sveta, je naj-Prej podrobno orisal dosedanji Potek reorganizacije in pri tem Poudaril:
„Po lanski decembrski seji testnega sveta zveze sindika-|0vj na kateri je bil sprejet pred-°8 o reorganizaciji ljubljanskih ^udikatov, smo se med drugim dogovorili, da bo do 15. januar-1® letos javna razprava med sindikalnimi organizacijami, ali so za reorganizacijo in ustanovitev °bčinskih zvez sindikatov ali !le1 Na žalost pa smo do 15. Januarja dobili na ta predlog 2ejo malo odgovorov. Zato smo t°k podaljšali do konca januarja etos. Toda tudi do tedaj nam -tako kot na mnoge druge naše akcije — večina osnovnih orga-tizacij še ni odgovorila, kaj naeni o reorganizaciji Ijubljan-skib sindikatov. Tiste osnovne Slndikalne organizacije, ki pa so *}am odgovorile, lahko rečem, da so se v veliki večini izrekle Za reorganizacijo."
V razpravi je nato prevladalo donenje, da je treba o tej problematiki še enkrat spodbuditi k razpravi vse osnovne organiza-mje in od tistih, ki še niso podale odgovorov, čimprej dobiti e odgovore. Kot skrajni rok, j^^aj se morajo osnovne sin-rkalne organizacije izreči za ^organizacijo ljubljanskih sin-, katov, so postavili 25. februar rv!kS’ P°tem Pa bodo iniciativni dbori v vseh petih ljubljanskih d cinah, ki so zadolženi za iz-®obo občnih zborov, do konca marca izvedli občne zbore ob-Wskih zvez. Tako je bilo do-Sovoijgno, vendar pa se na tej cjr predsedstva ljubljanskih sin-Ipmtov, ki je bila v tej sestavi ua zadnjih, nismo mogli zne-r« vtisa, da so mnogi močno ^ Prizadeti, kako bo po novem rganizirana sindikalna organi-acija v Ljubljani. Odgovora na . ^Prašanje, zakaj je med sindikal-^ jm članstvom premalo zanima-n%	reorganizacijo Ijubljan-
iD" ni!l' s‘ndikatov, tudi na tej seji
dismo dobili.
M. Ž.
Pred slabimi dvajsetimi leti so v Izoli ustanovili podjetje „Mala oprema" zato, da bi	hotelske opreme. Eden od proizvodov „Opreme“ iz Izole so tudi okrasne letvice,
proizvajali drobnogalanterijsko blago. Takrat je bilo v podjetju le 12 zaposlenih.	Delajo jih za vse jugoslovanske tovarne pohištva, največ pa za Meblo. Foto: A.
Danes „Oprema“ zaposluje že 350 delavcev in je specializirana tovarna za izdelavo AGNIČ
SKUPNA SEJA SEKRETARIATA CK ZKS IN PREDSEDSTVA RS ZSS
Poziv k dejanjem
Sedanje akcije za varčevanje, gradnjo stanovanj za delavce in za uveljavitev samoupravnega delavskega nadzora, ki sta jih skupaj spodbudila ZKJ in Zveza sindikatov Jugoslavije, razen vsega drugega pomenijo tudi tri poti in smeri prizadevanj za uveljavitev ustavnih dopolnil in za stabilizacijo gospodarjenja. Prav zaradi tega sta o poteku teh akcij v naši republiki, odzivu med delovnimi ljudmi in problemih, ki se
porajajo v praksi, na ponedeljkovi skupni seji spregovorila sekretariat CK ZKS in predsedstvo RS ZSS.
Preden bi kaj več zapisali o vsaki teh akcij posebej, naslednja ugotovitev: če nočemo, da bi splahnel sedanji interes delovnih ljudi za uspešno in samoupravno razreševanje zadev s teh področij, je treba brez odlašanja še bolj uskladiti snovanje vseh družbenih de-
javnikov, še posebej pa ZK in zveze sindikatov. To je pot in način, s katerim bi v praksi preprečevali in nedvomno tudi zatrli še obstoječe večtirno delovanje, protistabilizacijske težnje in poskuse, da bi uveljavljanje ustavnih dopolnil »omejili« na obrobna vprašanja. Tako sekretariat CK ZKS kot predsedstvo RS ZSS sta v zvezi s tem sprejela več sklepov glede njune odgovornosti za tak način delovanja	Stran 6
Podpisnikom dogovora o Delavski enotnosti	f «
priznavamo pri objavi razpisov
POPUST

Vlil. KONGRES ZSS
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE
DELEGATI
GOVORE
$ m VLADO ŽAUCER:
^	»Ljudje
; so pre-$ vidni«
J Vlado Žaucer iz ljubljanskega S „Viatoxja“ bo prav gotovo med ^ najmlajšimi udeležena sindikal-' nega kongresa, -saj bo šele maja S dopolnil 24 let. Je Ljubljančan,
^ izučil se je za elektromehanika,
S v sindikatu je tajnik konference.
J Ko smo ga vprašali, kakšno ^ delo opravlja v „Viatojju“, je bil S malce v zadregi.
„Kakor ste 'lahko videli, piše ^ na vratih „tiskama“, vendar je J naziv preveč širokopotezen za ^ našo malo sobico. Skratka, raz-J množujem matrice, pravega ime- , ^ na za moje delovno mesto pa še ^ S nismo našli."
^ Najprej je bilo zamejeno % tako, naj bi stekel pogovor o S morebitnih združevalnih težnjah ^ v slovenskih transportnih pod-^ jetjih, vendar je Vlado Žaucer ^ dejal, da premalo ve za razmišlja-nje o tej temi. Stvari so, kolikor S pač so, prisotne predvsem v vod-' stvu podjetja, tako da bodo ver-t)! jetno prišle na površje šele ta-J krat, ko bodo zadihale in se ute-S kle temeljne organizacije združe-S nega dela.
^ Pogovor je tako kar sam od ^ sebe stekel v logično nadalje-vanje:	organizacija TOZD v
^ „Viatorju“.
Ji „V glavnem sem na tekočem, kar se dogaja pri nas." Nato se je
*
S
S
*
<*
*
*
*
s
*
*
*
*
1
5
5
5
«S>
2
$
+
\
\
<*>
*
*
*
*
pošalil: „Če drugače ne zvem, si lahko1 ogledam materiale, ki jih razmnožujem."
V „Viatorju“ bomo imeli nekaj TOZD, skupne službe pa bodo nekakšen servis za vse in ne bodo samostojna enota. Temeljne organizacije bodo mestni promet, medkrajevni promet, tovorni promet, delavnice in po vsej verjetnosti tudi gostinski sektor."
„Kako bi lahko ocenili razpoloženje zaposlenih v podjetju. Se jim zdi, da bo organiziranje TOZD prineslo nekaj novega, bistveno novega? Ali delavci vedo, za kaj gre? Si obetajo izboljšanje svojega položaja in več besede pri odločanju? “
„Na ta vprašanja ni lahko odgovoriti. Sistematičnih pogovorov z delavci nisem imel, tako da lahko govorim bolj ali manj le o naključnih vtisih.- Dejal bi, da so delavci do ustanavljanja TOZD dokaj kritični in previdni. Pravijo, spet so si nekaj izmislili, nekaj še bolj komphciranega, kot je bilo prej.
Seveda je treba ob takem sta-
lišču pripomniti, da v našem kolektivu temeljitejše razprave o organizaciji temeljnih organizacij združenega dela še nismo imeli, tako daje tudi poznavanje bistva stvari temu primemo. Prav te dni bomo imeli zbor delovnih ljudi, kjer bomo slišali podrob-> nejšo razlago in utemeljitev ^ predlagane nove organizacije S podjetja. Pričakujem, da tedaj tudi razprave ne bo manjkalo. ^ Takoj zatem bomo imeli tudi 2 sindikalno konferenco, kjer je že ^ rezerviran čas za razpravo o ^ TOZD. Šele zatem bo moč kon-kretneje govoriti o tem, kaj si pravzaprav delavci mislijo in kaj Jj pričakujejo od TOZD."
4
J
5
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
\
4
4
4
*4
4
*4
4
\
\
\
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
\
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 . ■
^.
«§l»
mMI

■Sllllli
	

Tlf
\ 4
mi rr
M
■p
k0! Dell«; njegovi delavci so v minulem telo
Sp
llllffl
JplllHll




lil
VIDA EMERŠIČ, L1KALKA V DELTI: V zadnjem letu nismo slabo gospodarili, vendar je odločitev vodstva, da se pridružimo močnejšemu partnerju, zelo pametna. Kot so nam razložili, obeti za našo prihodnost niso bili posebno obetavni, če bi si jo krojili sami. Tako pa upamo, da nam bo uspelo pod okriljem Laboda zagotoviti
JOŽICA JURČIČ, ŠIVILJA ^ DELTI: Vodstvo podjetja nas je podrobno seznanilo s ponudbami vsei1 podjetij, ki so se zanimala za združitev 2 nami. Ne samo s pisano besedo, tudi na sestankih smo se pogovarjali o tem, kaj nam bi prinesla združitev. Tako smo s« razmeroma lahko odločile za združitev z novomeškim Labodom.
Združevanje, ki je več kot samo to
Razdrobljenost slovenske industrije je velika ovira za njen hitrejši razvoj in s tem kajpak tudi za hitrejši napredek celotne družbene skupnosti. Družbenopolitični dejavniki, med njimi tudi slovenski sindikati, že dolgo opozarjajo na potrebo po združevanju proizvajalnih sil v naši republiki. S tem bi prihranili veliko svojih gospodarskih moči, saj bi lahko mnogo bolje organizirali proizvodnjo, mnogo bolje izkoriščali proizvodne in umske zmogljivosti.
V zadnjem času smo slednjič le priča nekoliko bolj živahnim integracijskim procesom. Marsikje gre, žal, samo za navidezna prizadevanja, ki naj prikrijejo resnični namen: ostati tam, kjer smo bili doslej, ali pa kvečjemu za združevanje znotraj občinskih plotov. Kot da gre za združevanje pod nekakšnim pritiskom in ne za gospodarsko nujo današnjega časa!
Toda v mnogih podjetjih so se vendarle ovedli, da jim v sedanjem gospodarskem položaju ne kaže drugega, kot da se oprejo na trdnejše partnerje, kot so sami, in da skušajo z združenimi gospodarskimi in umskimi močmi kljubovati domači in tuji konkurenci ter se razvijati.
Med podjetji, ki so tako dojela smisel združevanja, sta tudi tovarni perila Delta iz Ptuja in novomeški Labod.
Zveza med Delto in Labodom bo, tako trdijo v obeh kolektivih, vzoren zakon. Še preden so delavci dejali ,,da“ za združitev, sta oba partnerja uskladila svoje koristi in razvojne želje, tako da se le-te lepo dopolnjujejo. Združila se bosta kot enakopravna partnerja, Delta bo postala temeljna organizacija pri Labodu, imela bo povsem enake pravice kot preostale TOZD v tej delovni organizaciji, seveda pa tudi enake dolžnosti.
Ta združitev tudi ni plod kakršnegakoli pritiska od kjerkoli, pač pa posledica hotenj obeh kolektivov, ki se želita razvijati, pa sta ugotovila, da bi z združenimi močmi lahko najbolje uspevala v konkurenci doma in na tujem.
V Ptuju se vsi družbenopolitični dejavniki strinjajo v tem, da je za Delto najbolje, če si poišče močnejšega partnerja. Podjetje sicer v zadnjem letu ni poslovalo slabo, saj si je po izgubi v letu 1969, ko je bil izdelan sanacijski program, že prigospodarilo čisti dobiček in tudi nekaj skladov.
,,Sanacijski program je predvideval, naj bi v podjetju ob pomoči občinskih in republiških sredstev modernizirali proizvodnjo, pokrili potrebe po obratnih sredstvih, funkcionalno preuredili prostore in izboljšali kadrovsko strukturo," nam je povedala Dragica Novak, direktorica Delte. „Vendar se je kasneje pokazalo, da kljub dokaj uspešnemu izpolnjevanju sanacijskega programa, ta še ni povsem končan, resnična sanacija možna le pod streho kakega dobro stoječega sorodnega podjetja."
Tako je Delta, tovarna lahke konfekcije, začela iskati podjetje, s katerim bi lahko kovala nadaljnji razvoj.
Zakaj si je Delta izbrala prav podjetje Labod iz Novega mesta, torej kakih 200 kilometrov stran?
Predvsem zato, ker je strokovni pretres vseh ponudb, ki smo jih dobili, ponudilo se je pet slovenskih podjetij, pokazal, da nam Labod nudi največ, tako glede samoupravnih odnosov, kot tudi bodočega razvoja."
Tako pravijo v Delti in pristavljajo, da lokalistični interesi pri tej odločitvi na srečo niso mešali štren.
Zakaj je Labod sklenil širiti proizvodnjo in s tem zaposlovati delavce na Štajerskem, namesto da bi širil svoja obrata v Novem mestu in Krškem?
„Sprva smo želeli razvijati naša sedanja obrata," je pojasnil Zdravko Petan, direktor Laboda. „Vendar na Dolenjskem ni moč dobiti delavcev, kolikor bi jih potrebovali, poleg tega pa trenutno ne zmoremo toliko sredstev, da bi gradili nove tovarniške prostore. Tako nam je prišlo prizadevanje Delte, da bi našla partnerja, kar prav. Delta namreč ima vse, kar potrebujemo, da bi povečali svojo proizvodnjo."
Pri Labodu računajo, da bodo uspeli povečati obseg proizvodnje srajc na 300.000 kosov v prihodnjem letu, s tem pa povečati celotni dohodek od lanskih 125 milijonov dinarjev - všteta je Delta z 22 milijoni celotnega dohodka - na več kot 200 milijonov din v prihodnjem letu.
„Računamo, da bomo lahko bolje izkoristih našf strokovne službe, dvignili storilnost in zmanjšali stroške proizvodnje. Poleg tega pa bomo trgu lahko po; nudili bolj celovit izbor moških srajc, zlasti boljših/ pravi direktor Petan.
Računi so torej čisti, Labod potrebuje nove kapacitete in delovne roke, Delta pa partnerja, ki ji bo boljše organiziral proizvodnjo, odprl pot na tuja tl; žišča, skratka, postavil podjetje na trdne noge. Na tej podlagi se obe podjetji dogovarjata o združitvi in postavljata pogoje, kijih druga stran lahko sprejme.
„Pogoji, ki nam jih je postavil Labod, so bili med vsemi ponudbami najugodnejši," je povedala Dragic* Novak. „Zagotovljena nam je enakopravnost z drugjm1 TOZD v Labodu, mi bomo četrta temeljna organizacija z vsemi samoupravnimi pravicami, ki iz tega slede: s primernim deležem dobička, vendar se bomo moral* zanj sami potruditi. Skratka, obljubili so nam stroko?; no pomoč, pri kateri se bo naš gospodarski položaj krepko izboljšal, delati in ustvarjati pa bomo morali sami, večji dohodek si bomo morali šele prislužiti."
Delta mora kot TOZD Laboda zagotoviti potrebo* finančna sredstva za svojo sanacijo in za bodoče nd malno poslovanje, smo zvedeli v Labodu. Kolekti' Laboda ne bo za njeno sanacijo prispeval finančni!1 sredstev, zato pa bo podjetje dobilo pri Labodu tOi kar mu najbolj primanjkuje: sodobno organizacije proizvodnje, tehnološke rešitve in bogate izkušnje p* marketing ...
„Obvezujemo se," je razlagal direktor Petan, ,Ai bomo v letošnjem letu pomagali Delti dokončati sanacijski program in konsolidirati podjetje ter ga pripraviti na takšno storilnost, kot smo jo dosegli v La; bodu. Delti zagotavljamo za leto 1974, da bo ob enak1 storilnosti, kot jo imamo mi, dosegla 13 milijonov dinarjev dohodka in tri milijone dinarjev za bruto sklade ter poprečni osebni dohodek 1600 dinarjev."
V Delti bodo veljala enaka merila za oceno pogoje11 gospodarjenja, normativi za čas izdelave in stroškov kot za druge TOZD Laboda. Delo bo enako vrednoteno in na osnovi vloženih lastnih sredstev, doseženih rezultatov dela bo Delta enakopravno udeležen* pri delitvi doseženega dohodka podjetja.
Labod nadalje zagotavlja, da bo ob lastni rast1 skrbel za razvoj zmogljivosti Delte, pri čemer bo up°' števal njen prispevek. Skrbel bo za dobre samoupravne odnose in da bodo zaposleni v TOZD po svojem del11 in uspehu tega dela enakovredni in enakopravni tudi1 vseh drugih pogojih in pravicah.
Kasneje namerava Labod v Ptuju naložiti nekaj sredstev, s katerimi bi povečal proizvodnjo in zaposlil še 80 do 100 delavk.
V četrtek, 15. februarja so v Labodu in Delti iz* I vedli referendum o združitvi. Referendum je povsem uspel, saj se je v B Labodu izreklo za priključitev 67,5 odstotka zaposlenih, v Delti pa kar 95,5 B odstotka.
LUDVIK JUDEŽ, OBRATOVODJA V LABODU: Skupaj bomo imeli več možnosti za nastopanje na trgu in za razvoj. Naša dejavnost je donosna in bilo bi škoda, če ne bi izkoristili kapacitet, kakršne ima Delta. Računam, da bomo z integracijo zadovoljni v Novem mestu in v Ptuju, saj nam mora po dosedanjih izračunih prinesti mnogotere koristi.
ELI VOVK, KROJILKA V LABODU: Pri nas, na Dolenjskem je premalo delavcev, da bi lahko naša obrata v Novem mestu in Brežicah razvijali, kot želimo. Vodstvo podjetja nam je zelo točno razložilo, kaj pričakuje od integracije z Delto. Delavke se strinjamo z mnenjem, da nam ta korak ne more škodovati.
joža kovač, Šivilja v labodu: Bila sem v naši delegaciji, ki je obiskala Delto. Ugotovila sem, da so tam delavke pridne, le delo ni organizirano tako dobro kot pri nas. Razen tega delajo v Ptuju na starih strojih, vsaj jaz nisem videla novih. Tudi delovni prostori niso primerni in v takih razmerah se kajpak Delta sama ne bi mogla razvijati.
Vlil. KONGRES ZSS
[jfrOTOVlTVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE |
m.
i?
L


M n-	vrni
;......
n.q,sloven?ke?.? ? ??!" nl
zdravstvene^delavce'za-
ra?tewJaSvBv
I Dravem času ic Inhk do te	lipUHSl MO ZlifUV





ZDRAVSTVENE ŠOLE)
fl| Šola za medicinske
sestre-babice Ljubljana
S cola za medicinske sestre Ljubljana
■	Šolski zdravstveni cente. Ljubljana
■I Zdravstvena šola Maribor
W Srednja zdravstvena šola Celje
■I Zdravstvena šola Murska Sobota
■I Zdravstvena šola Jesenice
M Zdravstvena šola Novo mesto
• Zdravstvena šola Piran
■	Zdravstvena srednja šola Šempeter
Slovenci, ki se lahko pobahamo, da imamo 50-letno tradicijo šolanja medicinskih sester in celo 200-letno tradicijo šolanja babic, smo si na področju šolanja srednjega zdravstvenega kadra, se pravi medicinskih sester babic in medicin* sitih tehnikov, nakopičili po drugi vojni kar dosti problemov. Pa tudi sicer so bila naša spoznanja o potrebah po zdravstvenih delavcih kaj majava: leta smo trdili, da imamo teh delavcev preveč in res so množično odhajali za kruhom v tujino. Ko smo gradili nove bolnišnice,
M/iftraha nn Trlrnv-
V Po podatkih, ki temelje na popisu stanja sredi leta ^970 in so soočeni z veljavnimi kadrovskimi normativi £ v zdravstveni službi, nam je ta čas za bolnišnice in I sPecialistične ambulantne dejavnosti ter za izvenbol-I NišniČne zdravstvene dejavnosti primanjkovalo 3.160 Medicinskih sester. Ob 12.000 bolnišničnih posteljah aš£ nam je zmanjkovalo za nego bolnikov 1.160 medicin-r0' skih sester. Na obzorju pa je bil nov problem: pri-po- Manjkljaj 800 medicinskih sester za nov Klinični cenil/’ ter v Ljubljani, kije bil tedaj še v izgradnji. V minulem Niškem letu so se s 370 došolanimi medicinskimi sejami razmere že nekoliko popravile. Današnji pri-Pa' Manjkljaj je ocenjen na 2.790 medicinskih sester ozi-k0 r°nia je za toliko manjši, kolikor je bilo medtem v . Sloveniji zaposlenih medicinskih sester iz SR Make-tel. Tonije in SR Bosne in Hercegovine.
3°’ Stanje je seveda težko in že prebuja iniciativo Nravstvenih ustanov. Tako je na primer Klinični cen-ie(j ter v Ljubljani pripravljen prispevati milijon din za ■c) gradnjo novega poslopja v Rakičanu za Zdravstveno ■^,1 šolo iz Murske Sobote, če jim bo le-ta zagotavljala za. Potreben kader. Seveda ob vseh novih namestitvah (jei Medicinskih sester še vedno ostaja problem njihovih rali sMnovanj, za kar bo prav tako treba poiskati možno-oV, sti. No, ne glede na to, da je problem zapleten, naj bi žaji sedanje število zdravstvenih šol do leta 1980 pokrilo rali Ves. Primanjkljaj in zadovoljilo tekoče potrebe po me-r dicinskih sestrah.
njih od 18 let dalje. Soočanje z brezupnim videzom neozdravljivo bolnega ali težko ponesrečenega človeka, ali že ob rojstvu prizadetega otroka, je težko za odraslega, kaj šele za psihično nedorasla dekleta. To je vsekakor problem, ki ga bo treba raziskati, čeprav je res, da tega vprašanja ne bo mogoče reševati izven celovitega sistema izobraževanja na drugi stopnji kot nadaljevanje šolanja po osemletki.
Pri šolanju babic je ta problem še večji. Naj kot zanimivost povemo, da podatki iz leta 1818 navajajo, naj bi se za babico šolale ženske „najboljših let za učenje in ne več kot 30 let stare", po podatkih iz 1917. leta „najmanj 24 let stare", po drugi svetovni vojni pa smo določili spodnjo mero pri 18. letih.
najdražje. Šolanje učenca v prvem primeru velja 7.617 din, v zdravstvu pa 6.000 din. In ker verjetno ne bo moglo biti drugače, kot da se bo v to šolstvo, kije zaradi načina šolanja drago, moral prelivati del sredstev iz solidarnostnih fondov, je toliko bolj potrebno s tem denarjem kar najbolj skrbno gospodariti. In to se da, če ne bomo šolali babic za Avstrijo in zobotehni-kov za Nemčijo in sester pediatrične smeri za nego naših zdravih otrok in še kaj!
Pomembnost lastnega dijaškega doma
Zaradi tistih petnajst let pri vstopu v šolo in zaradi poklica, ki terja celovito socializirano osebnost, so dijaški domovi za medicinske sestre še posebej pomemb-
Ijali. Postali so problem, ko so bile nove posteljne kapacitete pripravljene, da sprejmejo bolnike. Zadnja tri leta pa je vse pogosteje slišati, da nam primanjkuje zelo veliko medicinskih sester.
Žal so potrebe po zdravstvenih delavcih in problemi njihovega šolanja ostali nerazjasnjeni, vse dokler Izobraževalna skupnost SR Slovenije ni
m3 Komaj polovica se zaposli v zdravstvu
:ti' Le 47 % vpisanih v zdravstvene šole se po štirih ril ‘etih zaposli v zdravstvu. Slaba četrtina (24%) se v to. stirih letih ospe, študij na višjih šolah nadaljuje 18 %, v ijo tujino pa odide kar 11 % absolventov zdravstvenih šol; p) bržčas pa še več, ker popis ni zajel vseh absolventk j s°le v Murski Soboti iz let 1964 do 1970.
, Glede na tako ugotovitev skupina raziskovalcev Predlaga nekaj ukrepov: da bi s smotrno izbiro kandi-sa “atk ob vpisu v šolo in z dosledno politiko štipen-l hiranja vezali vse absolvente zdravstvenih šol na ob-ki VfZno štiriletno zaposlitev v zdravstveni službi; da bi . glede na visoke stroške šolanja za zdravstvenega delavce Ca.. Morali zaostriti kriterije takojšnjega prehoda na rišje in visoke šole, saj se družbena sredstva na ta na-din ne uporabljajo smotrno, jev
;°d! Kje se zaposlujejo in zakaj odhajajo h-	v tujino?
113 Sodeč po anketi, ki so jo raziskovalci izvedli med absolventi iz let 1964 do 1970, se jih 94 % zaposli v isti 2draystvu, ostalih 6 % pa še v vzgojno-varstvenih do-j0' Movih in zavodih. Le farmacevtski tehniki se zapoge plujejo tudi v tovarnah zdravil. Zanimiv je tudi poda-»lu tek> daje 74 % absolventov prva zaposlitev stacionarni j v Zav°d in le 26 % se jih prvič zaposli v osnovni zdrav-štveni službi
i .i , Medtem ko je 81 % anketiranih takoj dobilo služ-slil 7°j P3 ^ j6’kot smo povedali, 11 % odšlo v tujino. ®lo številen je odhod v tujino zobozdravstvenih ehnikov. Najnižji odstotek takojšnje zaposlitve pa g, kaze mariborska zdravstvena šola, hkrati pa ima naj-g j^ip stopnjo odhajanja v tujino. Iz te šole je v letih p °6 do 1970 odšlo na delo v druge države četrtina ki aksolventl{, najštevilnejše pa so absolventke gine-j. oško-porodniške smeri, kar kaže tudi podatek Ijub-jljM^ke šole te smeri, ki je za tujino izšolala več kot % svojih učenk. Sicer pa v tem obdobju le 43 % solventk te smeri lahko doma Opravlja delo, kar je fMsl, vreden posebne pozornosti.
I,
!'	Vprašljivih 15 let
I' , , ob podatku o velikem osipu v zdravstvenih šo-I« ^ razLkovalci predlagajo, da bi bilo koristno raz-n , .koliko na osip vplivajo psihične travme kot y Posledica prezgodnjega in forsiranega psihosoma-lcnega razvoja učenk v zdravstvenih šolah. Pretežna J'	90 % učenk, vstopa v šole v svojem 15. ali 16.
n • s*arosri, 13 % pa celo s 14. letom, kar je edinstven Pnmer in ga zasledimo le še v Polineziji. Očitno smo £ ^ Pri nas zgledovali po vzhodnih državah, kajti v ve-Mi drugih evropskih držav je minimalna starost to, 31 je pri nas maksimalna: pri nas od 15 do 18 let, pri
J
Ker smo že pri babicah ...
... povejmo še to, da številne izšolane babice zapuščajo osnovno zdravstveno službo in po možnostih prehajajo na delovna mesta v porodnih sobah ali pri negi porodnic v bolnišnicah. Potrebe po tem profilu niso ugotovljene in ob tolikšnem odhajanju nosečnic v bolnišnice je vprašanje, ali sploh še potrebujemo babico s srednjo šolo, ali za to morda zadostuje ena sama taka šola, ali pa bi morda zadostoval le profil babice z višjo izobrazbo.
Enoletni program za nego zdravega otroka
Problemi se nizajo. Naslednji je ta, da se absolventke šole pediatrične smeri, se pravi za nego bolnega otroka, množično seUjo v vzgojno-varstvene ustanove — za boljšimi delovnimi razmerami, za kar pa imajo preveč znanja iz zdravstva in premalo iz psihologije in' pedagogike. Raziskovalci predlagajo, naj bi ob višjih medicinskih šolah začeli z enoletnim šolanjem maturantk gimnazije, ki bi jih usposobili za nego zdravega otroka.
Pogoji šolanja
Vse kaže, da imamo šol za zdravstvene delavce v Sloveniji dovolj. Povečati bi morali le njihove kapacitete, racionalizirati njihovo razporeditev, izboljšati njihove prostore, za kar bodo v prihodnjih letih seveda potrebna določena sredstva. Po razvitosti omrežja zdravstvenih šol je Slovenija v primeijavi z 12 evropskimi državami na šestem mestu; dosegla je nekako „švedski standard". Seveda le po številu šol na prebivalstvo, da ne bo pomote!
Največ zdravstvenih delavcev izšola mariborska šola, skoraj tretjino. Za njo stopajo ljubljanska, pa murskosoboška in jeseniška. Problemi z delovnimi razmerami pa so tako tu kot tam.
Zdravstvena šola v Murski Soboti, kije po velikosti tretja, je zelo pomembna, ker ima veliko zaledje. Na tem področju je tudi malo šol za žensko mladino. Žal pa se moramo soočiti z ugotovitvijo, da šola v veliki večini pripravlja kader za sosednjo Avstrijo. Šola ima neprimerne prostore. Kaže, da bodo uspeh zgraditi novo poslopje v Rakičanu pri splošni bolnišnici, za kar, bo, kot smo že omenili, prispeval sredstva tudi Klinični center v Ljubljani. Vsekakor pa bo treba zagotoviti, da bodo soinvestitorji iz zdravstva od tega potem imeli tudi korist.
Morali bi se ovesti, da je šolanje tega kadra drago. V zadnjih štirih letih se je cena šolanja učencev vseh srednjih šol skoraj podvojila. Toda prav šolanje zdravstvenih delavcev je poleg šolanja v kmetijskih šolah
ni. Dejstvo pa je, da nobena teh šol nima primernega doma ah ga sploh nima. Dom šole za medicinske sestre v Ljubljani, denimo, je od 1945. leta v prostorih 250 let starega samostana in 100 let starih delavnic obrtnika Drelseja na Lončarski stezi 2. in 4. To je sklop petih poslopij na severni strani Ljubljanskega gradu. Skratka, neprimeren je in je nujno, da gradnja novega doma dobi prednost. Ali drug primer. Dom zdravstvene šole v Piranu je brez lastne stavbe. Zanj so najemali nekaj let manjše počitniške domove, zadnjih nekaj let pa imajo v najemu hotel „Sidro“. Je sicer primeren za bivanje, a za letošnje šolsko leto je delovna skupnost hotela „Piran“ dvignila ceno od 16,50 na 26,00 din dnevno, kar torej znaša 800 din na mesec. Tega gojenke ne zmorejo, saj jih je polovica iz delavskih in kmečkih družin. Začasno zagato rešujejo‘tako, da iščejo sofinancerje oskrbovalnine med vsemi zainteresiranimi, ki pa se že zavzemajo za to, da mora šola dobiti svoj dom, ali dom v sklopu šolskega centra Piran.
Med pogoje šolanja pa gotovo sodita še dva: štipendije gojencem in predavatelji na šolah. Glede prvega je treba povedati, da je slaba polovica vseh, ki se šolajo na zdravstvenih šolah, iz delavskih in kmečkih družin, štipendije pa je v minulem šolskem letu prejemalo le 28 % vpisanih. Drug primer, ki smo ga prihranili za konec tega našega sprehoda po paleti problemov slovenskih zdravstvenih šol, pa so predavatelji. Le slaba četrtina je stalnih učiteljev, preostali so honorarci. To je problem, o katerem bo zagotovo rahko kaj reklo tudi zdravstvo.
;SONJA GAŠPERŠIČ
sklenila finančno omogočiti raziskavo o vsem tem. Zdaj je raziskava tu in čeprav obravnava le zdravstvene šole srednje stopnje, je lahko dober kažipot za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za zdravstvo. Dejstvo je namreč, da problematike šolanja zdravstvenih delavcev ni več mogoče razreševati brez zdravstva, brez tistih delovnih organizacij, ki te delavce potrebujejo. Na mnoga vprašanja bo namreč moralo odgovoriti predvsem zdravstvo, zlasti, kaj in koliko šolati, medtem ko nekaterih sistemskih vprašanj šolanja zdravstvenih delavcev tudi v bodoče ne bo mogoče razreševati Izven celovitega sistema izobraževanja.
Klavska enotnost - št. 6 - 17. febri/arja 1973
STRAN 3
7 DNI V SINDIKATIH
tovarna baterij in baterijskih naprav • ljubljana
mfc ^
BUTAN
za vaš° L^v/VJI varnost
DETEKTOR PLINA
Sindikalna vodstva v občinah bolj ali manj redno, vendar pa najmanj po vsakokratnih občnih zborih prirejajo seminarje za novo izvoljene sindikalne delavce. Skupni cilj vseh tovrstnih seminarjev je, da bi slušatelji dobili vpogled v aktualna družbenoekonomska dogajanja in zakonitosti, prav tako pa tudi nekatera funkcionalna znanja s področja metod političnega delovanja. Dolgoletne izkušnje namreč kažejo, da zlasti to dvoje najbolj »manjka« novo izvoljenim sindikalnim delavcem.
Z namenom, da bi ugotovili, kako slušatelji sami ocenjujejo pomen tovrstnega izobraževanja in kaj je tisto najbolj dragoceno, kar odnašajo s seboj, smo anketirali nekaj udeležencev seminarja v Dobrni, ki ga je za novo izvoljene sindikalne delavce in druge člane, ki kažejo sposobnost, voljo in interes za delo v sindikatu, prejšnji teden organiziral občinski svet zveze sindikatov Celje s pomočjo tamkajšnje delavske univerze. Seminarja se je udeležilo kakih 70 ali 80 sindikalnih delavcev, ki so v štirih dneh prisluhnili 14 političnoekonomskim in metodološkim temam.
PETER KOVAČ, Obrtno podjetje Obutev, Celje:
Kot mladinec sem se udeležil nekaterih seminarjev v organizaciji Zveze mladine, to pa je moj prvi sindikalni seminar. Delo v sindikatu mi sicer ni povsem neznano, saj sem že bil član izvršnega odbora. Letos so me prvič izvolili za predsednika sindikata v mojem kolektivu. Mislim, da bi veliko zamudil, če ne bi prišel na seminar. Zelo veliko mi namreč pomeni, da smo si na seminarju vsaj v glavnem ustvarili predstavo o tem, kaj konkretno pomeni uveljavljanje ustavnih dopolnil in kako je s pravicami delavcev, ki so zapisane v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka.
zakaj, kako je treba voditi sestanke, da bi tudi rodili sadove. Med našimi ljudmi vlada zdaj veliko zanimanje za vsebino nekaterih pravilnikov, še posebej tistega o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, potem pa za samoupravni sporazum o ustanovitvi TOZD in za odpravo neupravičenih socialnih razlik. Če ne bi prišel na seminar, bi ostal tak predsednik sindikata, ki o vsem tem ve komaj kaj več kot sleherni član kolektiva.
ANKA VOVK, Zavod »Ivanke Urankarjeve«, Celje:
S presledki sem že večkrat delala v sindikatu, bila sem tudi predsednica; kot članici ZK pa mi tudi sicer politično delo ni tuje. Morda prav zato čutim potrebo po poglobljenem razčiščevanju vprašanj, ki so vsakokrat v središču pozornosti. Žal moram reči, da na seminarju nisem dobila dovolj konkretnega pojasnila o tem, kako naj bi v šolstvu uresničevali XXI. ustavno dopolnilo. Vem, da so glede tega v družbenih službah določene specifičnosti v primerjavi z gospodarstvom in da se tudi gospodarstvo srečuje še z mnogimi nejasnostmi. Vseeno pa mi je žal, da se pri teh stvareh nismo spustili globlje. Pomanjkanje časa temu najbrž ni bil glavni vzrok. Povedala pa bi še, da sem bila zato tem bolj zadovoljna s pojasnili o konkretnem pristopu k boju proti socialnemu razlikovanju. Je že res, da so pri tem zadeve, kijih je treba urediti s predpisi ali z drugačnim delovanjem pristojnih organov in služb, veliko pa je takih zadev, ki jih moramo storiti sami v kolektivih in pri tem se človek le stežka znajde.
MARIJA KREUTZ, Aurea Celje:
Ni še tako dolgo, ko sem bila zaposlena v podjetju EMO, kjer se kot posameznik v množici nekako izgubiš. V mojem sedanjem kolektivu, ki šteje 68 zaposlenih, pa so me, čeprav sem brez vsakih izkušenj, izvolili za predsednico sindikalne organizacije. Delovanje sindikata sem si, po pravici rečeno, predstavljala v obliki organizacije izletov, skrbi za tople malice in kot reševanje različnih socialnih problemov. Po vsem tem, kar sem slišala na seminarju, vidim, da ima sindikat še veliko drugih zelo zahtevnih nalog.
JANKO ZALOŽNIK, TOZD prodaja na drobno, Merx Celje:
Tretjič opravljam funkcijo predsednika sindikata in mi je že doslej vsaj na splošno bilo znano njegovo delo; mislim naloge in področja delovanja. Danes pa so časi taki, da ljudi ne moreš odpraviti s posplošenimi odgovori. Treba je odgovarjati na vse bolj konkretna vprašanja. Če ne bi prišel na seminar, bi veliko zamudil in še v hude zadrege bi prihajal, ko bi se bilo treba pogovoriti z ljudmi, ki so naravnost lačni informacij. Mislim pa, da sem po tem seminarju dosti bolj oborožen z znanjem. Škoda le, da smo zavoljo skopo odmerjenega časa tako hiteli s seminarjem.
VINKO NARINSKI, PE Medlog, INGRAD Celje:
Ko sem se po šoli zaposlil, so me po 6 mesecih izvolili za predsednika sindikalne organizacije v naši enoti; zdaj v drugo opravljam to funkcijo. Precej znanja sem lani pridobil na seminarju za člane ZK. Šele sedanji seminar pa mi je vsaj v glavnem razbistril pojme o tem, kaj je sindikat, s čim vse se ukvarja in
Po izredno živahnih razpravah na seminarju lahko sklepamo, da bi koristnost tovrstnega družbenopolitičnega izobraževanja na podoben način ocenili tudi drugi slušatelji in ne samo teh pet, katerih mnenja smo povzeli. To pa govori v prid uvodoma zapisani trditvi, da oborožitev z znanjem prav gotovo pomeni najvažnejši pogoj, da bi se sindikalni delavci z uspehom in aktivno vključili v razreševanje družbenoekonomskih, političnih in vseh drugih problemov v svojih delovnih organizacijah.
Kaj je spremenila kolektivna pogodba
Informacija o položaju delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih po uveljavitvi kolektivne pogodbe
Dne 4. marca 1972 je stopila v veljavo kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v SR Sloveniji, sklenjena med re-publiškim odborom Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije in Gospodarsko zbornico SR Slovenije
Leto 1972 pomeni torej na področju delovnih razmerij v zasebnem sektorju našega gospodarstva leto intenzivnega delovanja vseh pristojnih dejavnikov za uresničitev kolektivne pogodbe, ki zajema kakih 81 % vseh v zasebnem sektorju zaposlenih delavcev v Sloveniji. Zainteresiran za vprašanje, kako je potekala akcija sklepanja novih delovnih pogodb p° kolektivni pogodbi in kako se v individualnih delovnih pogodbah v praksi uresničujejo z ustavo in zakonom določene ter s kolektivno pogodbo dogovorjene pravice in dolžnosti oziroma kakšen je položaj delavcev v zasebnem sektorju po uveljavitvi kolektivne pogodbi je republiški odbor Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije na podlagi posebne ankete in poročil občinskih in medobčinskih organov sindikata obdelal območje 49 občin s približno 92 % vseh v zasebnem sektorju obrti in gostinstva zaposlenih delavcev. Glede n« stanje, kakršno je bilo ob začetku oktobra 1972. leta, je ugotovil:
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
—	da je v mnogih primerih delavec s premijo v določenem odstotku ali znesku stimuliran za čim manjši izmet v proizvodnji, za redno prihajanje na delo, prizadevnost in vestnost pri delu in za predloge sprejemljivih izboljšav pri delu (poročata odbora Kranj in Ljubljana);
—	da je v mnogih primerih osebni dohodek delavcev višji od dogovorjenega v kolektivni pogodbi (poročajo odbori Kranj, Ljubljana in Maribor);
—	da je že mnogo primerov, ko delodajalci priznavajo udeležbo pri dobičku bodisi s priznavanjem določenega odstotka od uradno ugotovljenega dobička, in to ob polletju, ob koncu leta ali mesečno (poročajo odbori Ljubljana — 2 primera, Maribor — 1 primer), bodisi s priznanjem enega ali več dogovotjenih mesečnih osebnih dohodkov kot nagrade ob koncu leta ali med letom, če se ugotovi dobiček (poročajo odbori Kranj — 40 primerov, Ljubljana — 200 primerov, Maribor — 37 primerov in Kočevje — 17 primerov).
—	da je v mnogih primerih priznan za nočno delo povečan osebni dohodek iznad določenega najnižjega obveznega povečanja po kolektivni pogodbi (30 %, 50 % in tudi 75 % nad redno mesečno ali urno postavko — poroča odbor Kranj);
—	da je v mnogih primerih dogovorjeno višje nadomestilo stroškov med letnim dopustom (regres), kot ga določa kolektivna pogodba (400, 500, 600 dinarjev; v dveh primerih tudi 850 in 900 dinarjev - poroča odbor Kranj);
—	da je v mnogih primerih priznano delavcem povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela (med 30 do 250 dinarjev — poroča odbor Kranj); ta pravica delavcev je iz objektivnih razlogov v kolektivni pogodbi le upoštevana, ne pa konkretizirana;
—	da je v občini Kranj primer, ko priznava delodajalec delavki do 10 dni izrednega dopusta na leto za potrebno nego otroka (upoštevana člena 25 in 28 kolektivne pogodbe).
Poleg navedenega je v analizi delovnih pogodb v občini Kranj pomembno tudi to, da je v mnogih delovnih pogodbah izražena potreba po vljudnem in prijaznem odnosu delavca do strank, po medsebojnem spoštovanju in odkritosrčnosti in drugo.
Vse te značilnosti delovnih pogodb dokazujejo, da se v delovnih razmerjih na področju dela z zasebnimi sredstvi v mnogih primerih že uveljavljajo novi odnosi in da zakon in kolektivna pogodba vedno bolj predstavljata res le minimalne in za vse delavce obvezne norme, kijih delavec in delodajalec nato v delovni pogodbi v dovoljenem okviru prilagodita lastnim razmeram.
b) Kljub vehkim prizadevanjem, da bi se v vseh delovnih pogodbah uresničile vse s kolektivno pogodbo dogovorjene norme glede delovnih razmer in pravic delavcev iz dela, je med registriranimi delovnimi pogodbami po dosedanjih ugotovitvah kakih 10% (t. j. 1170) pogodb nezakonitih, torej takih, v katerih so dogovorjene pravice delavcev manjše, kot jih določa to zakon in kolektivna pogodba, ah pa so dolžnosti delavcev in delovne razmere večje oziroma slabše, ali pa tako posplošene, da dopuščajo možnosti izkoriščanja delavcev pri delu.
O nezakonitostih v delovnih pogodbah poročajo občinski odbori tega sindikata v Brežicah, Kranju in v Radovljici, medobčinski odbor Celje (za območje občin: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice in Šentjur) in mestni odbor Ljubljana.	^
Delavci so v takih primerih prikrajšani predvsem v naslednjih pravicah:
—	ni navedena dejanska kvalifikacija delavca (poroča odbor Celje), kar ima za posledico tudi nepravilno odmerjanje določenih delavčevih pravic, ki iz tega izhajajo;
—	ni določeno trajanje delovnega razmerja, se pravi, ali je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen ali določen čas (poroča odbor Ljubljana);
—	za poskusno delo je dogovorjen daljši rok, kot ga dopušča zakpn (poroča odbor Ljubljana);
—	opis dela ni pravilen; s tem so prizadeti mnogi nekvalificirani in priučeni delavci, ki jim delodajalci nalagajo vsa dela v stroki, tudi trsta, ki zahtevajo kvalificiranega delavca; po drugi strani pa so prizadeti kvalificirani delavci, ki jim delodajalci nalagajo tudi tista dela, ki ne sodijo v stroko (poročajo odbori Celje, Kranj in Ljubljana); v mnogih primerih je bila rubrika v delovni pogodbi, kjer naj bi bil opis del, ki jih bo delavec opravljal, prazna (poroča odbor Ljubljana);
—	dogovorjeno je, da si delovno orodje nabavlja delavec sam (poroča odbor Ljubljana);
—	redni delovni čas je daljši od 42 ur tedensko ah pa
je nepravilno razporejen (poročajo odbori Celje, Kranj Ljubljana); odbor Celje celo poroča, da so izjeme, ko je | delavcu zagotovljen 42-urni delovni teden;	.
—	ni dogovorjeno, predvsem v gostinstvu, kdaj bo de- •
lavec izkoristil prost dan v tednu (poročajo odbori Celje. Ljubljana in Radovljica);	,
—	določeno je obvezno delo ob nedeljah, čeprav narava dela tega ne zahteva (poroča odbor Ljubljana);
—	ni zagotovljena zadostna varnost delavca pri dela 1
(poročajo odbori Celje, Kranj in Ljubljana);	c
glede na množico predpisov, ki določajo potrebna j zaščitna sredstva in opremo pri posameznih opravilih, ° 1 katerih delodajalci večinoma doslej niti niso bili sezna- s njeni, saj je Gospodarska zbornica SRS šele v zadnjih n dneh uspela izdati tipske normative po določilu 10. člena (j kolektivne pogodbe, so pomanjkljivosti v delovnih po- (j godbah v tem smislu deloma razumljive, ne pa opravič- s, Ijive (normativi so objavljeni v Vestniku GZ — štev-21-22/72 z dne 8. decembra 1972. leta; redke so izjeme, da imajo delodajalci naročene uradne liste, v katerih so objavljeni izvirni predpisi);
—	delavec je dolžan vzdrževati varnostne naprave in ®
sredstva tudi tedaj, če je po predpisih to dolžnost delo- ^ dajalca (poročata odbora Kranj in Ljubljana);	| v'
dogovorjenih je manj delovnih dni letnega dopusta,
kot jih gre delavcu, ah pa so prikrajšani za izredni dopust (poročajo odbori Brežice, Celje, Ljubljana, Radovljica) ^
—	ni dogovorjen regres za letni dopust (poročajo od- n;
bori Brežice, Celje in Ljubljana);	j n
—	osebni dohodek je nižji, kot gre delavcu (poročajo, ži
odbori Brežice, Celje in Ljubljana);	, Z:
—	nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni ^ oziroma nesreče pri delu je nižje, kot gre delavcu, ah pa t‘ to ni določeno. So primeri, ko je nadomestilo za ča/ sj bolezni delavca nižje zaradi odloka pristojne skupnosti st SZ, kadar le-ta neupravičeno ne upošteva zadevnega dolO' ie čila v zadnjem odstavku 38. člena kolektivne pogodbe; k
(poročata odbora Ljubljana in Radovljica);
—	ni priznan dodatek za delo nad polnim delovnin1 q
časom (poroča odbor Celje);	-
—	niže so odmerjene dnevnice in povračila stroško' prenočevanja kot gredo delavcu ali pa glede tega ni nič dogovorjenega (poročata odbora Kranj in Ljubljana);
—	ni pravilno dogovorjen odpovedni rok (poročata odbora Ljubljana in Radovljica).	' ■
Občinski odbori tega sindikata so na vse take primere, ^ ko delovne pogodbe niso v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, opozorih pristojne občinske upravne organe za delo z zahtevo, da to uskladitev zagotovij0-! *• Mestni odbor Ljubljana pa je nekaj najtežjih primer0v| kršitev delavčevih pravic pa tudi nedovoljenega zaposlovanja prijavil v ustrezno ukrepanje Gospodarski zbor- °I niči SRS in Združenju zasebnih obrtnikov SRS ter jih objavil v dnevnem časopisju; bilo je tudi nekaj primerov *a delovnih sporov, prijav sodniku za prekrške oziroma jav- ac nemu tožilcu. Žal je nastopil tudi primer, ko je bilo treW! le s prijavo zavoljo neustreznega postopanja sodnega organ2 .
zahtevati varstvo zakonitosti in tako zaščititi delavc2
pred izkoriščanjem.	^
Glede na to, da sc največ primerov kršitev zakonitosti ^ dogaja v območju mestnega odbora tega sindikata Ljub- ^ IjanaD, je upravičen predlog osnovne sindikalne org2' Ptl nizacije delavcev pri zasebnikih iz Ljubljane, da je po; let trebno tudi zaradi šibkosti inšpekcijskih služb proučiti or, potrebo po uvedbi neposrednega nadzora sindikata na<i G delovnimi razmerji na tem področju.	ka
c) Razen primerov kršitve in kratenja pravic delavci ^
iz dela je iz razgovorov z delavci, pri katerih so sodeloval*
tudi predstavniki republiškega odbora tega sindikata,1 tU( čemer poročata tudi odbor Kranj in ObSS Domžale, očk ^ no nepravilno tudi to, da so pri sklepanju novih delovnih skj pogodb v mnogih primerih delavce še vedno obravnavah da kot neenakopravne partnerje v pogodbenih odnosih. N s- Po sprejemljivo je, da delovno pogodbo, ki je pravno veljave1* bo
akt o dogovoru dveh enakovrednih strank, ponekod š£: T vedno sestavljajo delodajalci sami, jih skupno z rek' :i._
rentom pristojne občinske uprave za delo popravljaj0 je brez vednosti delavca ipd. (poročajo Domžale). Delavci* čaj mnogih primerih tudi ne dobijo v roke svojega izvod** hit
delovne pogodbe (poroča Kranj).
(SE NADALJUJE) ^
1. Na področju petih občin mesta Ljubljane je zaposlen’* **Q; okoli 4.300 delavcev pri zasebnikih, t. j. približno ena tretjina gf ob skupnega števila teh delavcev v SRS. Od registriranih delovn**1 prs pogodb jih v Ljubljani 850 ni v skladu z zakonom in kolektiv^*1 ter pogodbo.	me
skl
7 ONI V SINDIKATIH
Sindikat v Konstruktorju: uspešno!
i0
i
ti
e,
e
s
o
Kot rdeča nit se je skozi razpravo na občnem zboru osnovne sindikalne organizacije SGP Konstruktor Maribor prepletala ugotovitev, da se je v minulem obdobju samo še okrepilo sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi organi in vodstvom podjetja. Rezultat tega sodelovanja se ne kaže samo v upoštevanju priporočil in stališč, ki jih je v Posameznih zadevah zastopala sindikalna organizacija, temveč tudi v znatnih uspehih Pri gospodarjenju in uspešnem razvoju sa-nioupravnih
V SGP Konstruktor, ki si je v zadnjih štirih letih ustvarilo tako močan poslovni sklad, da skorajda ni odvisno- od bank ir, drugih kreditorjev, ravno v tem času tečejo zadnje priprave na sklenitev samoupravnega sporazuma o konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela. Na občnem zboru so v zvezi s tem poudarili, da je v teh pripravah sindikalna organizacija pomembne sodelovala, čeprav vseh- nalog le še ni izpol-
nila. Treba bo neprimerno več kot doslej storiti za temeljito in objektivno obveščanje kolektiva o vseh- zadevah in okrepiti skrb zlasti za družbenoekonomsko izobraževanje zaposlenih, da bi dejansko-lahko razumeli včasih zapletena vprašanja in potem o njih odločali mirne vesti, da ravnajo prav.
Občni zbor osnovne sindikalne organizacije SGP Konstruktor Maribor je tudi ugotovil, da so se tako kolektiv kot samoupravni organi, politične organizacije in vodstvo podjetja v minuli mandatni dobi tvorno vključiti v integracijska- gibanja, saj so se v tem času z matičnim podjetjem združile tri delovne organizacije. Praktično nikamor pa se niso premaknile priprave na združitev s podjetjem Stavbar. Občni zbor je v zvezi s tem menil, da bi morala vodstva družbeno političnih organizacij pri tako važnih zadevali in vsaj po tolikem času — to integracijo obravnavajo v strokovnih krogih ter tudi izven podjetja že dve leti - le zahtevati, da bi postopek ne le pospešili, temveč uspešno tudi zaključili.	-mG
VELENJE
r-,	——7—77 Za obzidjem
Se prizadeti! ozkih interesov
Minulo soboto je bil v Šoštanju redni občni zbor osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih na območju občine Velenje. Občni zbor je bil dobro obiskan, saj se ga je od 68 članov te osnovne organizacije sindikata udeležilo kar 40.
V	središču pozornosti je bilo na občnem zboru uresničevanje določb kolektivne pogodbe, ki sojo sklenili zasebni delodajalci in delavci. Udeleženci občnega zbora so zapovrstjo ugotavljati, da doslej nihče ni zasledoval uresničevanja pogodbenih določil. Poudarili so, da zaposleni sicer prejemajo osebne dohodke po dogovorjenih osnovah, slabše pa je pri uresničevanju nekaterih drugih točk iz kolektivnih pogodb, zlasti kar zadeva delovne razmere. Težave so tudi z izplačevanjem nadur, čeprav je v kolektivni pogodbi določilo, da je treba plačati opravljeno delo izven rednega delovnega časa s 50 % pribitkom. Delavci pa so pogosto prikrajšani tudi pri regresih za dopuste itd.
V	prihodnje si bo morala osnovna organizacija sin-
dikata - podobno kot je v začetku posvečala vso pozornost sklepanju kolektivnih pogodb — prizadevati za uresničevanje določb teh pogodb in zagotoviti, da bodo pristojni organi sproti zasledovati izpolnjevanje kolektivnih pogodb.	(vš)
; ]Ukrepati9 preden bo narobe!
e Komite obalne konference ZKS in predsedstvo obalnega sindikalnega sveta o gospodarskih gibanjih e	in uresničevanju samoupravnih sporazumov
Komite obalne konference ZKS in predsedstvo obalnega sindi-kalnega sveta sta na skupni seji minuli torek razpravljala o gospodarskih gibanjih v prvih devetih mesecih minulega leta in o izva-J^ju samoupravnih sporazumov na slovenskem obalnem območju. Temeljni ugotovitvi bi bili, da so ob bolj organiziranih naporih naše Sarrioupravne družbe ter ob prizadevanju delovnih organizacij sa-JRih v navedenem obdobju minulega leta že dosegli nekatere spodbudne rezultate v gospodarjenju, medtem ko so se najrodročju blitve samoupravni sporazumi izkazali kot pomemben element stabilizacijskih prizadevanj.
Po oceni komiteja obalne konference ZKS in predsedstva obalnega sindikalnega sveta se rezultati dobrega gospodarjenja in stabiliza-c'jskih prizadevanj izražajo pred-ysem v ohranjeni in delno celo pove-' t bani reproduktivni spodobnosti go-v spodarstva, zmanjšani vezavi obratuj! Jh sredstev v terjatvah, spreme-- njenem koeficientu obračanja obrat-1 nih sredstev in večjem lastnem dele-ajo žu obalnega gospodarstva v sredstvih investicije.
Podrobnejša analiza pa seveda razkriva, da povsod razmere le niso rako ugodne. Morda najbolj zaskrbljujoč je podatek, da je industrija obalnega območja udeležena >10 ^ z 10 % v skupnih investicijah. Za-; baj tako? Delni odgovor je tudi v
ugotovitvi, da se je zaradi povečanih stroškov poslovanja in zamrznjenih prodajnih cen proizvodov ekonomičnost poslovanja na splošno zmanjšala. Po drugi strani pa je tudi revalorizacija osnovnih sredstev prinesla svoje": kar za 17 % manjšo rentabilnost poslovanja, kot pa so jo ugotavljati po zaključnih računih za leto 1971.
Podatki tudi kažejo, da bo predvidoma osem delovnih organizacij z obalnega območja poslovanje minulega leta zaključilo na robu rentabilnosti; dve izmed njih tudi z izgubo. Komite obalne konference ZK in predsedstvo obalnega sindikalnega sveta sta v zvezi s tem ugotovila, da so v teh kolektivih sicer že izdelali sanacijske programe, vendar pa sta tudi predlagala, naj bi v teh
osmih kolektivih najkasneje do 10. marca organizirati razširjene sestanke vodstev osnovnih sindikalnih organizacij in sekretariatov 00 ZK, na katerih bi obravnavali tako gospodarski položaj in ukrepe za izboljšanje, kakor tudi informiranost kolektivov o teh zadevah in njihova stališča ter predloge, kako se rešiti zagate. Take sestanke naj bi organizirali tudi v vseh drugih kolektivih, za katere bo služba družbenega knjigovodstva ugotovila, da tudi poslujejo blizu roba rentabilnosti. Podatke o teh podjetjih pa mora SDK podružnica v Kopru pripraviti do 20. marca letos.
Samoupravni sporazumi so se izkazati kot pomemben element stabilizacijskih prizadevanj. Doseženi rezultati, čeprav številk ne bi navajali, kažejo na gospodarnejšo delitev dohodka v prid sredstev za reprodukcijo. Razen uvodoma navedenih podatkov o silnicah gospodarjenja je tudi v tej ugotovitvi vzrok, da so osebni dohodki na obalnem območju v zadnjih dveh letih naraščali počasneje kot republiško povprečje ter da dejanska izplačila zaostajajo za 8 % za možnostmi, kot so delovnim skupnostim dovoljene s samoupravnimi sporazumi.
OBČNI ZBOR SINDIKATA TAP PTUJ
<ov
nič
od-
nC'
lek-
vflc
ijO'
ro'
P°'
>or-
Vee besede delavcu!
Povzel
i so se za uveljavitev ustavnih dopolnil, za večjo osebno odgovor' nost zaposlenih, za večjo delovno disciplino
Na občnem zboru osnovne sindikalne organizacije tovarne avto-_ °Preme Ptuj so člani sindikata ugodno ocenili delo svoje organiza jili Clje in njenega vodstva v zadnji mandatni dobi. Sindikalna organi rov ^cija je zelo tesno povezana z življenjem in delom kolektiva, aktiv-jav- J1« sodeluje pri reševanju vseh pomembnejših vprašanj. Pokazalo se eW le tudi, da delovni ljudje vedno bolj zaupajo v svojo organizacijo. afla .. Na občnem zboru so tudi razre- naj bi te skupine odločale, predvsen. iVCJ dosedanje vodstvo in izvoliti I -člansko konferenco sindikata, osti Le'ta bo na svoji prvi seji izvolila iz ub- ^Jih vrst 21-člansko predsedstvo ^(likalne organizacije in novega
Na koncu razprave so se člani sindikata domenili, da bodo besedilo akcijskega programa osnovne organizacije sindikata dopolnili z dopolnitvami iz razprave ter prečiščeno besedilo sprejeli na prihodnji seji konference sindikata TAP. rb
V RO sindikata gradbenih delavcev o integracij* skih procesih v gradbeništvu
Čeprav pa so samoupravni sporazumi v precejšnji meri vplivati na ustreznejša razmerja v delitvi osebnih dohodkov,, je septembra lani manj kot 1000 din mesečno zapolni delovni čas še vedno prejemalo 606 delavcev ati 3,1 % zaposlenih, manj kot 1200 din mesečno pa kakih 2400 delavcev ali 12 % vseh zaposlenih. Tako komite obalne konference ZK kot predsedstvo obalnega sindikalnega sveta v tem primeru sodita, da je število delavcev, ki prejemajo najnižje osebne dohodke tolikšno, da je treba celoviteje proučiti vzroke. Posebna strokovna skupina naj bi to vprašanje proučila najkasneje do 20. marca in obenem povedala, kakšne so možnosti, da bi glede na gibanje življenjskih stroškov spodnjo mejo najnižjega zaslužka premaknili na 1200 do 1300 din mesečno.
Uradni podatki o izplačilih osebnih dohodkov tudi povedo, da so na obalnem območju kolektivi, v katerih najvišji osebni dohodki presegajo dogovorjeno mejo. Taka ugotovitev opozarja, da bo treba še dosti bolj kot doslej tudi članstvo delovnih skupnosti seznanjati z vsebino samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Če bi bili delavci dovolj informirani, prav gotovo ne bi prihajalo do tega, da notranja merila delitve niso prilagojena kriterijem samoupravnih sporazumov. Gre pa tudi za to, da zlasti v manjših delovnih organizacijah višina osebnega dohodka vodilnih in še nekaterih delavcev ni prilagojena delovnemu mestu in velikosti delovne organizacije, je pretirano visoka V primeijavi z večjimi delovnimi organizacijami. Razen vseh drugih nalog, ki jih je še treba razrešiti pri izpolnjevanju sistema družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka, naj bi torej po mnenju komiteja obalne konference ZK in predsedstva obalnega sindikalnega sveta čimprej začeti pripravljati tudi dogovor o kriterijih za določitev osebnih odhodkov vodilnih delavcev.
Čeprav smo že lani zapisali, da bomo morali enkrat za vselej doumeti, da je združevanje in povezovanje v slovenskem gradbeništvu in v industriji gradbenega materiala — najsi bo pod okriljem tega ali drugega poslovnega združenja ali med posameznimi delovnimi organizacijami gradbene stroke — ekonomsko že povsem utemeljen pojav, smo na začetku leta vnovič priče razmeram, ki so vse prej kot obetavne za nadaljnja integracijska gibanja v našem gradbeništvu. Dejstvo je, da je slovensko gradbeništvo še vedno neenotno, različni interesi ga vse bolj drobijo na raznotere dejavnosti, ki se medsebojno križajo v ozkih občinskih in regionalnih mejah in ki prej-kone že usodno hromijo prizadevanja za povezovanje gradbeništva in industrije gradbenega materiala.
Ni dvoma, da se v sedanjem času prav zavoljo čedalje močnejših lokalističnih interesov, ki skušajo pod ..varovalnim obzidjem" občinskih vrhov ohraniti ..gradbene drobtinice" — gre za ohranitev majhnih gradbenih podjetij ah pa največ za združevanje s sorodnimi delovnimi organizacijami iz sosednjih občin - pogosto razblinjajo v nič mnoge zamisli o integracijah. Pri tem ne gre prezreti spoznanja, da se ob trdovratnem zapiranju v občinske in regionalne meje ne morejo v praksi uveljaviti dragocena skupna stališča in spoznanja in kar je pri vsem najvažnejše, z zapiranjem v občinske meje bržčas še ne bomo tako kmalu našli rešitev, s katerimi bi naposled dosegli boljšo in predvsem enotnejše tehnologijo, dvig storilnosti, skratka, izpolnili pogoj, da bo gradbeništvo postalo tudi nosilec tako pomembne družbene funkcije, kot jo predvideva načrtovana gradnja delavskih stanovanj v Sloveniji.
Na razgovoru, ki ga je s predstavniki poslovnih združenj GEPOSS in IMOS, biroja za gradbeništvo Slovenije in nekaterih drugih grupacij pripravil minuh ponedeljek republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ni bila ost uperjena samo na škodljive pojave lokalističnih interesov v sedanji fazi integracijskih gibanj v republiki, marveč je razprava pomenila kritični pogled na perspektivo slovenskega gradbeništva v celoti.
Ko so namreč udeleženci razgovora kritično ocenili trenutni položaj slovenskega gradbeništva in intregracijska gibanja, so menili, da panoga ne
rg/j. «.tuuc uigimizauijc ui iiuvcga nO- i^dnika. Pogovorili so se tudi o J-,: et°šnjem proračunu sindikalne ^tganizacije in o tem, kako zago-°yiti 51 tisoč dinarjev, ki jim manj-*J° za finansiranje celotnega pro-stania delovanja. Prav tako so na obcnem zboru člani sindikalne orga-r^cije sprejeli obvezo, da bodo 7?di letos prispevali dvakrat po 15 •narjev v poseben solidarnostni sindikata. Sredstva s tega skla-aa> ki v TAP ni nov, uporabljajo za P°moč članom kolektiva ob daljši °kzni ali primeru smrti v družini. T Najdlje pa so se člani sindikata pogovarjati o bodočih nalogah
čili
nad
-ce*
vali
i,«
čil'
mi)]
vali
ivef 1 št ef£'
jajO fntbkalne organizacije. Franc Kekec
3 Je V ra-,.,____; „„,,„^1 „	.i, n
mi
oda
JE)
enil
ia<d
ivntf
ivrio
$
. y razpravi govoril o nalogah, ki , ?kajo sindikalno organizacijo pri 'tiejšem uveljavljanju ustavnih do-Polnil. Samoupravne akte bo treba Prilagoditi tako, da bodo ustavna “Polnila prišla do polne veljave, “razložil je predlog dosedanjega Predsedstva sindikata TAP, po katera naj bi v podjetju ustanovili sa-..“upravne skupine delavcev in v
akte
zapisali, o katerih vprašanjih
kajpak o delitvi in porabi ustvarjenih dobrin. Pozval je tudi članstvo, naj sindikat podpre nameravano integracijo kovinsko predelovalne industrije v Ptuju.
Vlado Makovec je poudaril, da delavci zahtevajo med drugim večjo disciplino pri delu, da podjetje bolje izkorišča notranje rezerve, zahtevajo boljšo informiranost o dogajanju v podjetju in izven njega.
Delavec Šnajder je zahteval, naj bi se sindikat bolj zavzel za izobraževanje delavcev o samoupravnem sistemu. Prav tako naj bi sindikat skušal izboriti za delavce več „mest“ v komisijah in odborih, kjer sedaj delavci, neposredni proizvajalci, niso kdove kako številni.
Franc Runovec je menil, da bi lahko v podjetju zaostriti osebno odgovornost ati pa vsaj skupinsko odgovornost. Kolektivna odgovornost je premalo, da bi lahko povsem uspeti pri varčevanju. Varčevati pa velja tam, kjet lahko kolektiv kaj doseže — in prav tu se vrste primen neodgovorne porabe materiala itd. Jože Strižič pa je zahteval, naj si sindikalna organizacija prizadeva, da bi delavci dobivati primerne osebne dohodke in za uveljavitev osebne odgovornosti v podjetju.
Pravna |iosv<*lovalni<*a Dtt
muic m tudi ne sme ostati izven celotnega gospodarstva. Poiskati bo treba take stične točke in priti do takega sodelovanja, ki bi slednjič oblikovalo enotno usmerjevalno politiko in enotna stališča. S tem bi v sedanji fazi integracijskih gibanj odpravili prenekatero dilemo in nejasnost, ki je ovira pospešenim naporom za združevanje in povezovanje slovenskega gradbeništva in industrije gradbenega materiala.
Republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije je na ponedeljskovem razgovoru, ki je eden v vrsti njegovega široko razpletenega akcijskega programa v zvezi z uresničevanjem stabilizacijske poUtike in družbene akcije za gradnjo stanovanj za delavce, vnovič opozoril na potrebo, da čimprej izdelamo razvojni program slovenskega gradbeništva do leta 1975. Čeprav že imamo dolgoročni republiški gradbeni program do leta 1980, bi z razvojnim programom do leta 1975, za kar pa je odgovorna republiška gospodarska zbornica, lahko v sedanji fazi integracijskih gibanj odpravili nejasnosti v zvezi z lociranjem razvojnih središč posameznih gradbenih dejavnosti v republiki. Srednjeročni program razvoja slovenskega gradbeništva bi „po svoje" prispeval tudi k razbijanju lokalističnih interesov, predvsem pa bi ustvaril ugodnejše vzdušje za formiranje velikih gradbenih grupacij.
Kljub vsestranskim prizadevanjem republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki se je tudi na ponedeljkovem razgovoru odločno postavil na stran zagovornikov združevanja in povezovanja gradbenih delovnih organizacij v velike in predvsem v kom-
n.--	n
\itifEST
POHIŠTVO
pleksnejše grupacije, Se zdaj ni znano, kdo bo osrednji nosilec integracijskih gibanj v slovenskem gradbeništvu.
V akciji za združevanje bi morali po mnenju udeležencev razgovora združiti moči in prizadevanja vseh dejavnikov, ki lahko prispevajo k integracijskim gibanjem v našem gradbeništvu. To pomeni, da bi morali integracijski tokovi zajeti vse odgovorne republiške gospodarske dejavnike, od gospodarske zbornice, sekretariata za gospodarstvo in drugih do sindikata gradbenih delavcev. -IV
VPRAŠANJE:
V podjetju, kjer delam, mi je že bilo ustno rečeno, da me bodo suspendirali, ker je proti meni uveden disciplinski postopek. Ta je v zvezi z manjšo prometno nesrečo, ki naj bi jo povzročil s službenim vozilom kot poklicni voznik. Prepričan sem, da je nesreča nastala izključno po krivdi drugega voznika, da zanjo torej ne odgovarjam, zaradi česar se mi zdi tako disciplinski postopek kot suspenz neupravičen in neutemeljen. Prosim, da mi pojasnite, ali me podjetje res lahko tudi v takšnem primeru odstrani z dela ter kakšne so moje pravice do osebnega dohodka v tem času.
P. J. - LJUBLJANA
ODGOVOR:
Temeljni zakon o delovnih razmerjih predvideva institucijo odstranitve z dela takrat, ko je proti delavcu uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom, če je predlagan proti delavcu postopek za izključitev iz delovne skupnosti ali če je bil zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti. Odstranitev z dela je torej dopustna, vendar mora imeti delovna organizacija o tem ustrezna določila v svojem splošnem aktu, prav tako mora biti določen tudi organ, ki o tem odloča. Če v splošnem aktu delovne organizacije ni izrecnega določila o odstranitvi z dela, delavca ni mogoče suspendirati. Predvsem torej morate ugotoviti, ali ustrezni samoupravni akt vaše delovne organizacije sploh predvideva odstranitev z dela.
Zakon predvideva dve vrsti odstranitev z dela: odstranitev z delovnega mesta, ki je lažja oblika, in je delavec v tem primeru začasno razporejen na drugo delovno mesto, ter odstranitev iz delovne organizacije, pri kateri delavec sploh ne hodi na delo. V obeh primerih lahko traja odstranitev le do konca postopka za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, ki se mora praviloma končati v šestih mesecih. Če boste odstranjeni le s svojega delovnega mesta in razporejeni na drugo, denimo v mehanično delavnico ali na podobno delovno mesto, boste prejemali ta čas osebni dohodek za delo, ki ga dejansko opravljate. Če pa bi bili odstranjeni iz delovne organizacije, vam gre ta čas le polovica povprečne akontacije osebnega dohodka, ki ste ga prejemali v dobi pred odstranitvijo, ki jo določa splošni akt.
Če je torej odstranitev z dela predvidene v samoupravnem aktu vaše delovne organizacije, vas delovna organizacija lahko odstrani, o čemer vam mora izdati ustrezno odločbo. Ali bo šlo le za odstranitev z delovnega mesta ah iz delovne organizacije, je stvar podjetja oziroma oristoinega organa.	M. LIPUŽIČ
Izhodišča
za dajanje pripomb in soglasij k samoupravnim sporazumom
Z namenom, da dosežemo nujno enotnost stališč republiških odborov strokovnih sindikatov pri dajanju pripomb oziroma soglasij k samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, povzemamo nekatera že zavzeta stališča o teh vprašanjih:
— Oceniti je potrebno, kako so v sporazumih upoštevane intencije 1. in 2. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov.
Pri tem bodo osnovni kriterij za ustreznost sporazumov določila, da se sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev določajo odvisno od doseženih rezultatov dela in v takem razmerju, da bodo spodbujala dobro gospodarjenje. Drugi bistveni kriterij za ustreznost sporazumov pa je v tem, da morajo biti upoštevana določila o merilih poslovne uspešnosti glede na doseženi dohodek, število zaposlenih ter njihov izobrazbeni in poklicni sestav in temu ustrezna sredstva kalkulativnih osebnih dohodkov, razmerje med tistim delom dohodka, s katerim razpolaga delovna skupnost, in naloženimi sredstvi ter v skladu s vsakoletnim dokumentom o družbenoekonomskih ciljih ekonomske politike, ki opredeljuje politiko in gibanje dehtve dohodka in osebnih dohodkov na območju SR Slovenije.
— Ko delovna organizacija po določilih samoupravnega sporazuma iz mase osebnih dohodkov obračuna sredstva za kalkulativne osebne dohodke, lahko skladno z določili internih aktov obračuna tudi — v breme mase osebnih dohodkov — eventualne dodatke za stalnost, delovno dobo in podobno.
— Sindikati menijo, da je odpravnino mogoče uveljaviti le ob odhodu v pokoj ali ob smrti delavca. Odpravnina ne sme znašati manj kot en in ne več kot dva poprečna neto mesečna osebna dohodka na delavca v SR Sloveniji v preteklem letu.
Neodvisno od odpravnine pripada svojcem delavca, ki se je pri delu smrtno ponesrečil, posmrtnina v višini dveh poprečnih osebnih dohodkov iz prvega odstavka.
— Samoupravni sporazum mora podpisnice zavezati, da bodo v programih modernizacije načrtovale in namenile določena sredstva za odpiranje potrebnih novih delovnih mest in za prekvalifikacijo delavcev, da delavci v primem, ko nastopi „tehnološki presežek delovne sile“, ne bodo socialno ogroženi.
— Če samoupravni sporazum opredeljuje odnos do teže dela, potem mora biti dodatek iz tega naslova izražen v enakem znesku (ah točkah) za enake stopnje težavnosti dela in ne v odvisnosti od osebnega dohodka posameznika.
Pri tem je treba upoštevati analitično določene pogoje za delo in na to vezane dodatke, ki so jih že doslej priznavali 'splošni akti podpisnic samoupravnega sporazuma. Možno je upoštevati tiste premike ali nova določila o pogojih dela v samoupravnih aktih, ki pomenijo izenačevanje teh določil med podpisnicami, o katerih se le-te sporazumejo ob izdelavi samoupravnega sporazuma.
— Pri ocenjevanju posebnih delovnih pogojev ter njihovega skladnega vrednotenja med panogami bodo sindikati upoštevah enotno metodologijo, ki jo bo izdelala skupna komisija podpisnic sporazumov za delovne pogoje.
- Za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, morajo znašati dodatki na osebni dohodek v rednem delovnem času:
a)	za nočno delo najmanj 25 in največ 50 odstotkov; za nočno delo se 6e-je delo od 22. do 6. ure (za industrijo in rudarstvo);
b)	za redno delo ob nedeljah najmanj 30 in največ 50 odstotkov;
c)	za delo na dan državnih praznikov 100 odstotkov;
č) za deljen delovni čas 150 dinarjev neto mesečno;
d)	za delo v podaljšanem delovnem
času (nadurno delo) 50 odstotkov.
Dodatki se med seboj ne izključujejo.
Samoupravni sporazumi morajo določiti odstotek dodatkov pod a) in b), kar pomeni, da ti dodatki ne smejo biti določeni v razponu.
— Pri razvrščanju delavcev v posamezne obračunske skupine KOD, morajo biti za delavce, ki nimajo predpisane strokovne izobrazbe, določena v samoupravnih sporazumih merila Ta merila morajo upoštevati delovno dobo v stroki, obenem pa ne smejo destimuhrati rednega šolanja. Prekvalifikacijo je možno izvesti za največ dve obračunski skupini KOD.
Seznam tipičnih delovnih mest delavcev, ki so razvrščeni v skladu s 3. členom Sprememb in dopolnitev splošnega družbenega dogovora (Ur. 1. SRS št. 47/72), mora biti sestavni del samoupravnega sporazuma.
- Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 7 dni mora -znašati najmanj 80 odstotkov od osnove, za čas bolezni nad 7 dni pa najmanj 90 odstotkov od osnove, ki je poprečje delavčevega osebnega dohodka v preteklem letu.
— Samoupravni organi delovne organizacije morajo biti obvezani, da sprejmejo terminske programe izplačil iz ci-vilno-pravnih razmerij (pogodbe o delu), ob periodičnih in zaključnem računu pa morajo posebej obravnavati ta izplačila.
— Za izobraževanje delavcev morajo delovne organizacije nameniti najmanj en odstotek od bruto osebnih dohodkov.
— Za stanovanjsko gradnjo morajo delovne organizacije nameniti najmanj 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov.
— Samoupravni sporazumi morajo zavezati delovne organizacije, da predvidijo izplačevanje odškodnin novotar-jem, racionalizatoijem in avtorjem tehničnih izboljšav.
— Skladno s stališčem II. konference Zveze sindikatov Slovenije ne sme znašati najnižji obseg sredstev za regresiranje letnih dopustov manj kot 300 din neto na zaposlenega; največ pa v višini, ki jo določa splošni družbeni dogovor.
O delitvi regresov za letni dopust odloča delovna skupnost. Pri tem je treba upoštevati socialni položaj zaposlenih. Odklanjamo dehtev regresov v odstotkih na osebni dohodek ali v zneskih, preračunanih na dneve dopusta.
— Samoupravni sporazumi naj v končnih določbah vsebujejo določila o spremljanju delovanja samoupravnih sporazumov in načinu obveščanja podpisnikov o spoštovanju njihovih določil in o odgovornosti za izvajanje sporazumov.
— Samoupravni sporazumi morajo našteti tudi vsa nespoštovanja določil sporazuma ter za njih določiti ustrezne sankcije. Ta določila morajo vsebovati tudi postopek za ugotavljanje kršitev in določati, kdo lahko prijavi (sproži) postopek zavoljo nespoštovanja sporazuma. Javni opomin in izključitev mora skupna komisija objaviti v dnevnem tisku.
— Ob spremembah samoupravnih sporazumov mora biti k predlogom sprememb priložena ustrezna dokumentacija o materialnih efektih ter sprememb.
Ta izhodišča je predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije dopolnilo in sprejelo na 11. seji, dne 6. februarja 1973. leta. S tem prenehajo veljati izhodišča, sprejeta na 16. seji republiškega odbora, dne 14. VII. 1971. leta.
Republiški odbor se bo zavzemal, da bodo ob usklajevanju in izpopolnjevanju samoupravnih sporazumov ta izhodišča v njih uresničena.
Ljubljana, 6. februarja 1973.
REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE

s
s
v
N
*
*
S
*
s
s
s
Kakor smo lahko prebrali v dnevnem časopisju, so v pristojnem medrepubliškem komiteju pripravili predlog za zvišanje dnevnic na 150 din in nočnin na 100 din.
Čeprav podrobnejša utemeljitev tega predloga še ni znana, bi ob njem ponovili nekaj vprašanj, kot so jih sebi in družbi zastavili udeleženci skupne seje zadnjega komiteja obalne konference ZK in predsedstva obalnega sindikalnega sveta v Ko-
pru, ki — tako kot vsi drugi — tudi na lastni koži občutijo, da življenjski in drugi stroški naraščajo:
V čem je družbeno in ekonomsko opravičilo takega predloga v času, ko velja zamrznitev osebnih dohodkov in ko si na vseh ravneh in z vsemi sredstvi, tudi z zmanjševanjem vseh vrst izdatkov, prizadevamo za stabilizacijo gospodarjenja?
Smo zato sklepali samoupravne sporazume, da bi na
predlog pristojnih medrepubli- / ških organov zdaj vanje vnašali j določila, ki bi v naših razmerah / pomenila ustvarjanje novih ne- j sorazmerij, predvsem pa legalno / povečanje osebnih prejemkov J nekaterih kategorij zaposlenih? / Če smo tudi i dejanji za sta- J bilizacijo, opravičila in uteme- J Ijitve za tak predlog in v tem \ času, ob sedanjih možnostih, J pač ne more biti. Če pa nismo, l je zadeva tudi jasna. O tem si J moramo biti na čistem.

S SKUPNE SEJE SEKRETARIATA CK ZKS IN PREDSEDSTVA RS ZSS
Poziv k de jan jem
Ne smenio pozabiti, da je potrebno varčevati tudi pri malenkostih, vendar to ne sm! biti v škodo delavcev • Glavni vir prihrankov: smotrno gospodarjenje z delovni^ sredstvi in delovnim časom ter premišljena delitev ustvarjenega dohodka • Prevet stanovanj manjka, da bi se o tem problemu samo pogovarjali • Hotenje in zahtev*1 po čimprejšnji konkretni opredelitvi pojma delavskega nadzora
Kako in kje varčevati
Udeleženci skupne seje sekretariata CK ZKS in predsedstva RS ZSS so poudarili, da je bil in da tudi ostaja temeljni namen akcije varčevanja v tem, da bi smotrneje gospodarili tako z delovnimi sredstvi dela in delovnim časom kot tudi pri delitvi ustvarjenih sredstev. Nad vsem tem morajo imeti delavci neposreden nadzor in možnost izpovedovanja in uveljavljanja lastnih pobud za uspešnejše gospodarjenje.
Varčevanje je možno in potrebno na vseh ravneh. Občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij, zbori delovnih ljudi, na katerih govore o uveljavljanju ustavnih dopolnil ter še različni drugi sestanki, ki se jih udeležujejo neposredni proizvajalci, žal, kažejo, da v praksi obstajajo zelo različni poskusi, da bi uveljavljali predvsem varčevanje na mikro ravni. Tako so primeri, ko skušajo v delovnih kolektivih omejevati izdatke za družbeno prehrano, informiranje ... Obstajajo težnje, da bi varčevali na račun po-slabševanja jedilnikov v bolnišnicah in v internatih, omejevali vpis v strokovne in druge šole. Taki in podobni primeri nedvomno pričajo, da marsikje še ni prevladalo spoznanje, da je potrebno varčevati predvsem na mikro ravni: s prihranki na račun smotrnejše organizacije dela in proizvodnje, boljšega izkoriščanja delovnih naprav, s spodbujanjem izumiteljstva in racionalizatorstva.
Če lahko zlasti s tem pripomorejo k stabilizaciji še največ delovne skupnosti same, predvsem tiste v gospodarstvu, pa ravnanje tako imenovane družbene režije pogosto kaže, kot da stabilizacija zanjo ne bi veljala. Udeleženci seje so, denimo opozorili na tiste vzroke nestabilnosti, ki se porajajo zavoljo različne vsebine in ciljev družbenih dokumentov, ki sojih sprejeli posamezni organi in se v njih zavzemajo za cilje, med katerimi je za prizadete najvažnejše seveda to, na kakšni stopnji naj bi letos limitirali porabo. Zelo radi pozabljamo na stroške, ki nastajajo zavoljo neštevilnih in verjetno marsikdaj nepotrebnih evidenc, kar vse je posledica določb slabo pripravljenih in tudi sicer pomanjkljivih zakonskih in drugih predpisov.
Upoštevaje ta in druga dejstva so člani sekretariata CK ZKS in predsedstva RS ZSS obsodili sleherne poskuse, da bi akcijo varčevanja speljali na stranski tir, na obrobne zadeve. Zavzeli so se za rehabilitacijo novatorstva, racionalizatorstva in drugih inventivnih dejavnosti. Če akcija varčevanja pomeni poziv k smotrnejšemu gospodarjenju na vseh ravneh, to nikakor ne pomeni, da bi na račun tega smeli razvrednotiti različne oblike solidarnosti, temveč bi morala tovrstna prizadevanja celo okrepiti.
Vsega tega, kar naj bi storili, seveda ni mogoče doseči na pamet, brez vsakih načrtov. Zato sta sekretariat CK ZKS in predsedstvo RS ZSS poudarila dolžnost vseh subjektov gospodarjenja in uporabnikov družbenih sredstev, da ob siceršnjih družbenih prizadevanjih za trdnost cen in s tem za boj proti inflaciji tudi sami nemudoma zasnujejo lastne programe za varčevanje. Skrb in odgovornost za izvedbo naj bi prevzeli samoupravni organi delovnih skupnosti.
Ni časa, da bi se o stanovanjih samo pogovarjali
Z ustanovitvijo samoupravnih stanovanjskih skupnosti hočemo doseči, da bi delavski razred dobil odločujočo besedo pri oblikovanju in izvajanju politike stanovanjske gradnje ter s tem tudi nadzor nad tem področjem. Samo z govorjenjem se vse to seveda ne bo zgodilo.
Praksa kaže, da sta doslej le dve slovenski občini že ustanovili lastni stanovanjski skupnosti in jima zaupali urejanje teh zadev. Povsod drugod bodisi čakajo, da bodo dokončno razrešene nekatere nejasnosti v predpisih, bodisi se zaustavljajo na „prehodnih postajah", kar naj bi dokazovalo njihov temeljit pristop uvajanju samoupravljanja na področju stanovanjskega gospodarstva. Čeprav drži, da na splošno zamujamo pri normativnem urejevanju zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, čeprav so zaradi tega „postanki“ nemalokdaj celo utemeljeni, pa je vendarle res, da vse to vodi k ohranjevanju sedanjih odnosov. S tem pa se nikakor ni mogoče strinjati.
Ob vprašanju, kaj je dejansko možno storiti, da bi razvoj pospešili, so se udeleženci skupne seje močno razgovorili in po razpravi sprejeli več stališč. Če omenimo najvažnejša med njimi, moramo najprej zapisati, da so se člani sekretariata CK ZSS in predsedstva RS ZSS zavzeli
za to, da bi v SR SLoveniji čimprej sprejeli družbe!1 dogovor ali pa tudi zakon o ustanovitvi stanovanjski skupnosti, hkrati pa sedanje predpise s področja stane vanjskega gospodarstva prilagodili ustavnim dopolnilom S tem bi nedvomno odpadli vsi formalni izgovori, drugi strani pa bi morali — ne čimprej, temveč takoj! j revidirati tako sedanje programe stanovanjske gradnje 1 delovnih organizacijah in občinah, kakor tudi kriterije & dodeljevanje stanovanj oziroma stanovanjskih kredite' Tudi za ceno očitkov, da zaviramo stanovanjsko gradnj0 naj bi ponovno pregledali vse projekte, po katerih zd? gradimo stanovanja. Samo tako bi namreč lahko zavd težnje za gradnjo nadstandardnih stanovanj v času, k tisoči delavcev nimajo niti skromne strehe nad glav® Značilen je primer iz Ljubljane, kjer investitorji še zd? pritiskajo na gradnjo bolj ali manj luksuznih stanovanj,fi pa na voljo projektov in lokacij za „navadna“ stanovanji Samo zaradi tega bo letos v Ljubljani obležalo približa 300 milijonov dinarjev sredstev, ki se bodo zbrala v skup nih družbenih skladih!
Sekretariat CK ZKS in predsedstvo RS ZSS sta tui) zahtevala naj bi povsod, najprej pa v vseh slovenskih indt strijskih središčih, začeli pripravljati programe za gradnj delavskih stanovanj. Povsod bi tudi morali doseči, da f podatki o strukturi gradbene cene postali javni. Gradben' podjetja kot graditelji stanovanj danes na splošno veljaj1 za glavne krivce visokih in vedno višjih cen. Če bi podatf o strukturi gradbene cene postali javni, tako že ravnajo' novomeškem Pionirju, bi se hitro izkazalo, da temu ( povsem tako. Res pa seveda je, da na stroške stanovanjsK1 gradnje precej vpliva tudi sedanja razdrobljenost slovet skega gradbeništva.
Po mnenju udeležencev skupne seje bi morali tud temeljito proučiti, primerjati in nato šele po javnem do govom sprejeti kriterije za subvencioniranje stanovanjski! najemnin, kajti niti približno ne poznamo socialno-eko - nomskih posledic tega ukrepa, s katerim tudi želimo od pravljati socialne razlike v naši družbi.
Kakor je znano, že dlje časa tečejo razprave o tem, ^ je mogoče valorizirati v preteklosti ter pod zelo ugodniu1' pogoji dodeljene stanovanjske kredite, ki prav gotov' tudi pomenijo vir socialnih razlik. Glede na zelo različn* mnenja o teh vprašanjih sta sekretariat CK ZKS in pred sedstvo RS ZSS sklenila, da bosta svoje stališče povedal® v mesecu dni.
Premalo opredeljen pojem delavskego nadzora
Nesporni namen in cilj delavskega nadzora je, da dj delavci v združenem delu dobili vpogled in nadzor naj1 vso dejavnostjo. Gre torej za odločen nastop proti „skd vanju" poslovanja ter odgovornosti organizatorjev p° sameznih delovnih procesov ter področij dela v ozke kr° ge vodilnih, kar naj bi menda bilo potrebno zavoljo var° vanja poslovnih skrivnosti.
Razprava ma skupni seji sekretariata CK ZKS in prfid sedstva RS ZSS je pokazala, da pri praktičnem uresni^ vanju delavskega nadzora prihaja do težav zaradi neka terih namišljenih tudi do resničnih dilem. Drugače vedano: načelno smo se sicer zavzeli za nekaj, kar je ue dvomno koristno in potrebno in kar ni ter tudi ne mof'
' biti sila nad samoupravljanjem, kar bi potem urejali! posebnim zakonom. Hkrati s tem pa nismo prakticU0 dovolj natančno opredelih področja dela, na katerem n®-bi se delavski nadzor obvezno uveljavljal, nismo se opre delili glede „dosega“ delavskega nadzora, nismo povedali kako naj bodo organi delavskega nadzora sploh sestat Ijeni, kakšen vpliv in odgovornost bi imele in nosile d rut benopohtične organizacije.
O teh in še nekaterih drugih vprašanjih so bila v sedanjih razpravah po kolektivih in v družbenopolitičnil1 organizacijah izrečena že različna mnenja in tudi kol1 kretne pobude, ki pa jih je treba še oceniti in s tei'1 ovrednotiti njihov pomen. Po sklepu skupne seje bost® predlog opredelitve o navedenih in drugih vprašanji!11 najkrajšem času pripravili komisiji za samoupravljanje P®1 CK ZKS in RS ZSS. To pa seveda ne pomenu da bi1 delovnih organizacijah dotlej smeli „čakati“. Nasprotn0 njihove konkretne pobude jn rešitve lahko pomenijo i2' redno dragocen prispevek k temeljitejši opredelitvi pojiU® in vsebine delavskega nadzora.
]
i
j
i
s
(
1
1
;
i
s
I
!
(
1
I
S
t
C
F
5
6 V; V<
g
P
i
ti
iu
di
ol
Sli
b<
O)
Za
sr
ci
le
01 la'
nj
oc
di
tu
ns
Pr
Za
ra
Sli
se
os
be
02 te za
Na vasi le še petina Slovencev
Po podatkih iz popisa prebivalstva je imela Slovenija marca 1971. leta 353.031 kmečkih prebivalcev ali 20,44% vsega prebivalstva. Delež narodnega dohodka, ki ga ustvari kmetijstvo, je že zelo majhen — le še 9 %, tako da je kmetijstvo glede narodnega dohodka na 4. mestu, medtem ko je v vsej državi še na drugem mestu. Najmanj kmečkega prebivalstva imata industrijski središči Trbovlje in Jesenice (2 %), največ pa občine Lendava, Murska Sobota, Lenart in Ormož, kjer imajo še nad 50 % kmetov. Zmanjševanje števila kmečkega prebivalstva se bo nedvomno še nadaljevalo, ne moremo pa več računati s tolikšnim odhajanjem s kmetov. Se tako izrazito industrijska država ima namreč določen delež kmečkega prebivalstva, ki z večjo uporabo mehanizacije m modemih agrotehničnih ukrepov ustvarja kmetijsko proizvodnjo.
PLENUM RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PREDLAGA IZVRŠNEMU SVETU SKUPŠČINE SRS
Odmrznitev osebnih dohodkov v nekaterih družbenih dejavnostih
Na 7. plenarni seji RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki je bila v sredo, 14. februarja, so med drugim razpravljali člani plenuma o nalogah sindikalnih organizacij delavcev družbenih dejavnosti v zvezi s financiranjem v letošnjem letu ter potrdili program družbene akcije za varčevanje. Na seji so tudi sprejeli sklep o uvedbi odličja sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ki ga bodo kot znak posebnega priznanja podeljevali članom, organizacijam in organom sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki so s svojim aktivnim delom vrsto let pomagali uresničevati delovne in druge življenjske interese članov v skladu s cilji naše socialistične samoupravne družbene skupnosti.
‘bl
kri'
P°'
ero
aro
red'
iče
:ka
po n«' iorf ili! čn« naj
pte-
lali'
tat
rič
do'
nil'
roO
ten1
h'
P"
d'
IlO'
, ir-jura
!^K0 je z REŠEVANJEM STANOVANJSKIH VPRAŠANJ NA RAVNAH NA KOROŠKEM_
Kljub 7 odstotkom bo najbrž
premalo denarja
. Pospešena gradnja stanovanj ie gotovo ena od tistih nalog, ki
jih morajo nemudoma lotiti Jako v delovnih organizacijah, kot v občinah. V nekaterih de-'ovnih organizacijah in občinah 50 to akcijo s sprejemom pro-Sramov srednjeročnega razvoja stanovanjskega gospodarstva že Zastavili, drugod pa se nanjo Pripravljajo. Prve analize ka-No, da bodo potrebni v prihodnjih letih precejšnji napori, ha rešimo zlasti še stanovanjske Probleme tistih zaposlenih, ki 'rrrajo naj nižje dohodke.
Tudi v Mežiški dolini imajo s® precej nerešenih stanovanjskih problemov. Na to je, med drugim, vplival v nekaj zadnjih letih težaven položaj obeh najpomembnejših delovnih organizacij v občini - ravenske Zele-zarne in mežiških Rudnikov svinca ter topilnice. Pred kratkim pa je skupščina občine •savne na Koroškem že obrav-navala program srednjeročnega razvoja stanovanjskega gospodarstva do leta 1976. In kako bo v tej koroški občini potekala akcija za reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih oziroma občanov.
MANJKA
nad i.soo stanovanj
V 5.964 stanovanjih, od ka-erih jih je nekaj nad polovico v mžbenem sektorju in katerih Povprečna površina znaša 5 kv. m, živi v občini Ravne •385 družin. V 427 stano-anjih v Mežiški dolini živi po eč družin, 156 stanovanj je
zasilnih, sicer pa jih je bila skoraj polovica vseh zgrajenih pred letom 1945.
Trenutno manjka nekaj nad 1.500 stanovanj. Prosilcev za stanovanja je nad 600, 450 stanovanj ne dosega normalnega standarda, skoraj 180 stanovanj ni primernih za bivanje itd. Za nove družine pa bi bilo treba do leta 1976 zgraditi okrog 450 stanovanj. Torej bi morali do leta 1976 v ravenski občini zgraditi skupno več kot 2.000 novih stanovanj.
ZA STANOVANJA NAJMANJ 7 % OD BRUTO OD
V letih 1966 do 1971 so zgradili v Mežiški dolini 685 stanovanj, od tega večino v družbenem sektorju. V povprečju je bilo letno zgrajeno 115 stanovanj. Obseg stanovanjske gradnje v preteklih letih ni
bil tolikšen, da bi lahko učinkoviteje reševali to problematiko. In če bi tudi v prihodnje gradili samo toliko stanovanj, bi stanovanjski primanjkljaj iz leta 1972 lahko odpravili šele po 14 letih. Da pa bi odpravili celotni stanovanjski primanjkljaj, bi morali v prihodnjih štirih letih zgraditi najmanj nad 400 novih stanovanj letno.
Občinska skupščina Ravne na Koroškem je sklenila, da morajo delovne organizacije prispevati najmanj 7 % od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo. Tako bi zbrali v razdobju 1972 do 1976 za novogradnjo nekaj nad 296 milijonov dinarjev, kar pa zadošča za zidavo nekaj nad 1.000 stanovanj. Delovne organizacije so sprejele tudi predlog, naj bi v večji meri v prihodnje angažirali za gradnjo stanovanj tudi sred-
stva skladov skupne porabe. Je pa še zmeraj vprašanje, če bo tudi dejansko mogoče razrešiti večino trenutnih stanovanjskih problemov v Mežiški dolini v prihodnjih štirih letih.
DOVOLJ ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
Na območju ravenske občine, in sicer od Kotelj do Črne na Koroškem, je zdaj v 8 zazidalnih okoliših, za katere so že izdelali in potrdili načrte, na voljo prostora za gradnjo nad 1.500 družbenih in skoraj 400 zasebnih stanovanj. Zemljišč je skoraj toliko, kot bi morali, upoštevaje tudi nove potrebe, zgraditi do leta 1976 stanovanj, vendar pa še niso komunalno opremljena in bodo potrebna vlaganja tudi v to.
(Ma)
V petih letih le 400 stanovanj
V Mislinjski dolini manjka, po sicer nepopolnih podatkih, nad 600 stanovanj. V zadnjih letih, posebej še po odpravi občinskega stanovanjskega sklada, je gradnja družbenih najemnih stanovanj močno nazadovala. Pred leti so zgradili v Slovenjem Gradcu letno od 25 do 30 družbenih stanovanj, v zadnjih treh letih pa so jih zgradili skupaj le 25.
Te dni so tudi v Slovenjem Gradcu podpisali samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo,
s katerimi so se delovne organizacije zavezale, da bodo namenjale v naslednjih petih letih, to je v razdobju 1973 do 1977, za stanovanja najmanj 6 % od izplačanih bruto osebnih dohodkov, od tega pa bodo združevale najmanj 30% tako zbranega denarja za kreditiranje usmerjene stanovanjske izgradnje. Vendar pa tudi ta sredstva ne bodo zadoščala za odpravo stanovanjskih problemov, saj bodo lahko zgradili v naslednjih petih letih, ob stabiliziranih cenah, največ 400 družbenih najemnih stanovanj.	(An)
So družbene službe res samo velik potrošnik?
^log za samoupravno sporazumevanje za pridobitev denarja za osnovno dejavnost in investicije
dnrrl ^ le razm>šljanj o delu zbenih dejavnosti, vse več pa je na 1 Poskusov, da bi uredili odnose del reIaciji gospodaistvo-družbene o^nosti. Kljub prizadevanjem za slen'°Van^e novih odnosov pa zapo-ben a V ^e*?vnih skupnostih druž-orea • dejavnosti, samoupravni Za^P in delovne skupnosti opo-srec ^ na nove težave, s katerimi se cj uJeJo. Ko so razpravljali o finan-letuiU družbenih dejavnosti v ohJ|' ,73 te dni na skupni seji Med-l^^skega odbora sindikata de-nif> kj družbenih dejavnosti Vele-^'Mozirje in predsednikov izvršnih dilr *0V osnovnih organizacij sin-tud' 80 0Pozoriii med drugim nee se ie vrednost samouprav-pr“a sporazumevanja zmanjšala, če-Zau S- tem seveda niso izrekli ne-Pmce samoupravnim spo-slenT?0ln. Osetmi dohodki zapo-nrn v gospodarstvu v Sloveniji so ckpi, ■ u 7972 povečali za 19,4%, ben-u1 dohodki zaposlenih v druž-ozirT* dejavnostih pa za 12,4 %, tem°ma za 7 % manj. Pozabiti pa ob z «e gre, da so osebni dohodki P°slenih v družbenih dejavnostih
zamrznjeni. Problema ne občutijo samo zaposleni v delovnih skupnostih, ki jih financirajo samoupravne interesne skupnosti, pač pa tudi v tistih delovnih organizacijah, ki same ustvarjajo dohodek.
Seveda pa osebni dohodki oziroma nagrajevanje niso edini problem, ki tare v zadnjem razdobju delovne skupnosti družbenih dejavnosti. V Velenju so se, na primer, ob koncu preteklega leta občutno podražile nekatere usluge, pričakovati pa je mogoče v letu 1973 porast materialnih stroškov za okrog 30 %. Ob tem pa je znano, da družbenim dejavnostim ni mogoče nameniti več denarja, kot so ga prejele v preteklem letu, pri čemer so izjema samo nove namestitve. Poraja se zato vprašanje, kako bodo v delovnih skupnostih zagotovili denar za kritje povišanih materialnih stroškov.
Zato je tudi razumljivo, da so se udeleženci skupne seje Medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje-Moziije in predsednikov izvršnih od-
borov osnovnih organizacij sindikata zavzeli za čimprejšnjo izdelavo analize položaja družbenih dejavnosti, za uresničevanje samoupravnih sporazumov ter za določitev potrebnega denaija za osnovno dejavnost delovnih skupnosti. Prevladuje mnenje, da bi bilo treba izdelati izračune za to, koliko denaija bi rabili za financiranje dela družbenih dejavnosti v letošnjem prvem polletju ter koliko v drugem polletju, ko bi vendarle morali delno valorizirati osebne dohodke zaposlenih, kot tudi zagotoviti denar za povišane materialne stroške.
Tako izdelane analize in izračuni bi služili tudi kot osnova za oblikovanje samoupravnih sporazumov za pridobitev sredstev za osnovno dejavnost in za investicije družbenih dejavnosti. Občinska sindikalna sveta Velenje in Mozirje pa bosta skupaj z medobčinskim odborom sindikata delavcev družbenih dejavnosti določila, kdo bo nosilec te nove oblike samoupravnega sporazumevanja.
Na zadnji seji v Velenju so pred-
stavniki delovnih skupnosti družbenih dejavnosti opozorili, da je bilo v zadnjem razdobju večkrat poudarjeno, da se obremenitve delovnih organizacij v letu 1973 ne smejo povečati. Vendar pa je mogoče ugotavljati, da so se na primer prispevki iz osebnih dohodkov povečali od 53 na 63 %, kar velja za Velenje, največ na račun povišane stopnje prispevka za stanovanjsko izgradnjo, saj morajo delovne organizacije nameniti za to od novega leta 1973 naprej najmanj 9 %. V pripravi pa je še več drugih družbenih dogovorov v občini. Izoblikovana sta že predloga družbenih dogovorov o osnovah kadrovske politike ter o strokovnem, družbenem in splošnem izobraževanju odraslih, vendar pa ti dogovori niso ovrednoteni. Zaposleni v družbenih dejavnostih podpirajo samoupravno sporazumevanje, je bilo poudarjeno na seji v Velenju, vprašujejo pa se, kako bodo družbene dejavnosti lahko izpolnile obveznosti, ki tudi izhajajo iz dogovorov, saj denarja za to -vsaj zaenkrat - ni!
(vš)
Poglavitna točka dnevnega reda je bila vsekakor položaj družbenih dejavnosti v letošnjem letu zavoljo zaostrenih pogojev gospodarjenja. Dohodki in osebni dohodki v družbenih dejavnostih so zaostajali že pred sprejetjem resolucije o družbenoekonomskih izhodiščih za letošnje leto, zato je razumljivo, da so se družbene dejavnosti znašle v izredno težkem položaju. Eden od razpravljavcev je celo glasno vprašal: Ali imamo dvojne družbene oči? Ene, ko govorimo o tem, kaj vse naj bi družbene dejavnosti morale opraviti, druge pa, ko je treba to vsebino materialno ovrednotiti. Družba si žaga vejo, na kateri sedi, kajti, kako bomo sanirali gospodarstvo, kako bomo proizvajali bolje in več, če pa ne bomo imeli za to potrebnih kadrov. Tudi to so dejali: Nenehno se nam dozdeva, kot bi se borili z mlini na veter. Ob vseh prizadevanjih, da bi bolje delali, ob vseh lepih načelih, da je treba modernizirati tako pouk v šolah, kot delo v zdravstvu, javni upravi itd., zadevamo na materialne ovire. Ne samo, da nam bežijo iz teh služb administrativni kadri, beže nam tudi strokovnjaki, saj jih gospodarstvo lahko plačuje mnogo bolje, kot so plačani v družbenih dejavnostih.
POSLEJ
DRUŽBENO OVREDNOTENI PROGRAMI
Dolga in burna pa tudi upravičena je bila razprava na plenumu, ko so govorili o težavah dela družbenih dejavnosti, ki jih pogojujejo sredstva, ki so letos na voljo. Kljub vsemu so z vso odgovornostjo tudi razmišljali, kako se organizirati letos, da bodo lahko delali vsaj tisto, kar je za družbo nujno potrebno. Zato pa bo treba narediti realne programe družbeno potrebnega dela, ki bodo tudi realno ovrednoteni. Sredstva, kolikor jih bo na voljo, bo treba najprej dati za osnovne potrebe delovnih ljudi, to je za osnovno zdravstveno varstvo, za osnovnošolsko izobrazbo, za posebne šole,
nov nameniti za tisto, kar ne sodi v osnovne obveznosti. Organizirati se bo treba tako, da bo sporazumevanje med delovnimi organizacijami za sofinanciranje tistega, kar bodo delovni ljudje skupaj oce-klo.
nili, da je potrebno, ste takšno sporazumevanje pa morajo delavci v družbenih dejavnostih dati jasne in argumentirane podatke, razen tega pa urediti svoje službe tako, da bodo racionalne in čimbolj efektne.
ODMRZNITEV OD ZA NEKATERE
Prav gotovo je najbolj pomemben sklep zadnje seje plenuma RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, da predlaga izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, da skladno s 7. členom zakona o začasni omejitvi osebnih dohodkov začne pri zveznem izvršnem svetu postopek za povečanje osebnega dohodka do določenega nivoja določenim skupinam organizacij združenega dela družbenih dejavnosti. Predlog je konkreten: odmrznili naj bi osebne dohodke do višine zneskov, ki so bili za posamezne dejavnosti določeni v samoupravnih sporazumih, veljavnih in verificiranih v letu 1972 in sicer za šole, za organizacije znanstvene dejavnosti, za kultumo-pro-svetne dejavnosti, za gledališča in filharmonije ter za zdravstveno dejavnost, razen za naravna zdravilišča, za lekarne in za skupnosti zdravstvenih zavodov.
Razlogi, zakaj je plenum RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti dal tak predlog, so za te dejavnosti znane, manj pa jih pozna gospodarstvo. Ker pa so družbene dejavnosti tolikokrat tudi neupravičeno na udaru kritike, da si delijo nekaj, česar same niso ustvarile, je prav, da razloge, zakaj sindikati predlagajo odmrznitev v nekaterih dejavnostih, vsaj v glavnem povemo. V večini družbenih dejavnosti so bili osebni dohodki v enajstih mesecih leta 1972,
preračunani na pogojno nekvalificiranega delavca, nižji od povprečnega osebnega dohodka na pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu. Razen tega so z zakonom o začasni omejitvi osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih ostali osebni dohodki zamrznjeni na nivoju osebnih dohodkov za obdobje, ki ne pomeni zaključnega računskega obdobja. Ker pa so posamezne organizacije združenega dela izplačevale med letom dokaj različne višine akontacij osebnih dohodkov, saj obračunavajo nadure, podaljšan delovni čas pa tudi nadpovprečen uspeh po različnih časovnih obdobjih:	trome-
sečno, polletno, nekatere celo letno, so bile z zveznim ukrepom ne samo udarjene, temveč bodo tudi osebni dohodki v prvi polovici leta 1973 nižji. Tisti kolektivi, ki so v letu 1972 zavestno namenili del osebnih dohodkov za najnujnejše investicijsko vzdrževanje, za strokovno izpopolnjevanje in za dokvalifikacije svojih delavcev, bodo zaradi tega imeli tudi v letu 1973 nižje osebne dohodke, kot pa tam, kjer so sproti vsa razpoložljiva sredstva razdelili na osebne dohodke.
NE KAZNOVATI DOBRIH GOSPODARJEV!
Plenum RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti predlaga, da zvezni izvršni svet dovoli organizacijam združenega dela, ki so v letu 1972 obračunavale akontacije osebnih dohodkov z nižjo vrednostjo točke, kot je bila predvidena v resoluciji o ekonomski politiki za leto 1972, izplačilo razlik osebnih dohodkov za delo, opravljeno v letu 1972 vsaj do 95 % samoupravnega sporazuma. Dejstvo je namreč, da so v nekaterih družbenih službah zaradi neenakomernega dotoka sredstev ali zaradi zavestnega zniževanja akontacij med letom, obračunavali osebne dohodke z nižjo vrednostjo točke kot 8,74 dinarjev.
Pedagoškim delavcem osnovnih šol na delovnih mestih, ki so po sklepih izobraževalne skupnosti kategorizirana kot težka delovna mesta, naj izvršni svet dovoli zvišali osebne dohodke do višine, ki so jih izobraževalne skupnosti določile v skladu z verificiranimi samoupravnimi sporazumi o osnovah in merilih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Razen tega naj bi dovolili delavcem, ki v času, ko velja zakon o omejitvi osebnih dohodkov, opravijo strokovni izpit, specialistični izpit, si pridobijo višjo stopnjo strokovne izobrazbe in tako napredujejo v skladu z zakonom, z družbenim dogovorom ali s samoupravnim sporazumom, razporeditev v ustrezno višjo kvalifikacijsko skupino, obračunali pa naj bi zanje ustrezno višje osebne dohodke.
Izvršni svet Skupščine SRS naj bi ugotovil tudi, katera delovna mesta v upravi in pravosodju je treba zaradi njihove družbene pomembnosti in odgovornosti Više ovrednotiti, kot so bila doslej ovrednotena v samoupravnih sporazumih. Za vse te naj predlaga zveznemu izvršnemu svetu, naj dovoli ustrezno povišanje osebnih dohodkov. Prav tako naj se omogoči izvedba republiškega zakona o delavcih v organih notranjih zadev in naj se za 20 % poviša osebne dohodke nekaterim kategorijam. Izvršni svet mo v svojem finančnem načrtu zagotovi tudi sredstva za družbeno prehrano in za izobraževanje delavcev, ki delajo v organih za notranje zadeve.
Končno zahteva plenum RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, naj zvezni izvršni svet omogoči izvajanje dopolnitev splošnega družbenega dogovora. Dovoli naj povečati osebne dohodke za 100 din delavcem najnižjih dveh kvalifikacijskih skupin v vseh dejavnostih, za katere velja zakon o začasni omejitvi osebnih dohodkov. Nobenega razloga namreč ni, da bi namerno še večali prepad med delavci v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih.
—ar
STIKI S TUJINO

:
■i
PREDSTAVLJAMO VAM
illlt
..
SINDIKALNO GIBANJE V AFRIKI
»Pionir« za Vietnam
Želimo opozoriti na posebno številko Pioniga, ki je izšla v mesecu decembru. S to številko, ki ni namenjena samo mladim bralcem, je skupina mladinskih pisateljev, pesnikov in družbenih delavcev želela obogatiti naše poznavanje preteklosti in sedanjosti Vietnama, ki ga po pravici imenujemo vest človeštva. Pionir je hotel s svojo posebno številko pomagati pri nadaljnjem zbiranju pri-spevkov, da bi lahko našim vietnamskim prijateljem poslali še večjo pošiljko zdravil, medicinskih instrumentov, liofilizirane hrane in morda celo ambulanto. „Še lepše pa bi bilo“, piše uredništvo, „ko bi lahko podali v Vietnam majhno bolnišnico, v kateri bi se zdravili vaši vrstniki, ki jih je ta nečloveška vojna tako strašno prizadela. Kaj mislite o tem? Prepričani smo, da bo vaš odgovor: akcija ali pa celo — tekmovanje44.
Povedati moramo, da bo šel ves izkupiček posebne izdaje Pio-imja za pomoč vietnamskemu ljudstvu.
Afriški kontinent, ki se razprostira na površini več kot 30 milijonov kvadratnih kilometrov in ima dobrih 350 milijonov prebivalcev, je v obdobju od 1950 do 1970. leta doživel velike spremembe. Za to obdobje je značilen proces osvobajanja afriških držav izpod kolonialnega jarma, proces, ki je obetal novo obdobje v življenju Afričanov. Sporedno s tem seje krepilo tudi gibanje za vse-afriško enotnost, gibanje ki je bilo usmerjeno v boj proti kolonialni nadvladi, rasizmu ter vsem drugim oblikam diskriminacije. Kljub vsem procesom osvobajanja pa je danes kakih 40 neodvisnih afriških držav še zmeraj pod težkim pritiskom splošnega mednarodnega položaja, ki ga oblikujejo odnosi med velikimi silami. Današnja Afrika je skupaj z azijskim področjem v središču boja med velikimi silami za prevlado in vpliv. To povzroča tudi tesne krize in vnaša konflikte med samimi afriškimi državami, najbolj pogosti pa so poskusi nekdanjih kolonialnih sil, da bi si s pomočjo konservativnih struktur vnovič pridobile izgubljene pozicije v afriških državah.
PISMO IZ FRANCIJE
Naš cilj samoupravna družba
Regija Rhone-Alpes je za pariško najpomembnejša francoska ekonomska regija (teh je v Franciji 21) in šteje 4,500.000 prebivalcev. Kar zadeva sindikalno vplivnost, je francoska demokratična konfederacija dela - CFDT, po splošni oceni, enako močna v regiji Rhone-Alpes kot v pariški regiji. Sindikalna aktivnost je torej relativno pomembnejša v naši regiji, če jo primerjamo s poprečno francosko sindikalno aktivnostjo.
Podobno kot na nacionalni ravni, tako je CFDT druga sindikalna organizacija v naši regiji, kar zadeva včlanjenih delavcev, in to za generalno konfederacijo dela (CGT). Generalna konfederacija dela - delavske moči (CGT - FO) je znatno v ozadju. Razen teh treh sindikalnih organizacij delujejo še federacija nacionalnega izobraževanja (prosvetni delavci), francoska konfederacija katoliških delavcev (katoliški sindikati) in neodvisni sindikati. Torej sta na našem regijskem območju dve veliki masovni in razredni organizaciji-generalna konfederacija dela (CGT) in francoska demokratična konfederacija dela (CFDT).
Regionalno strukturo CFDT tvori sedem depart-majskih zvez in dvanajst strokovnih področij. Bazo pa tvorijo:
-	na strokovnih področjih — sindikalne sekcije (osnovne sindikalne organizacije) v podjetjih in 350 sindikatov na občinskih ali medobčinskih ravneh,
—	na medstrokovnem področju pa je več kot sto medstrokovnih osnovnih in
lokalnih zvez, ki na ravni četrti v večjih mestih, občine ali več majhnih občin združujejo sekcije podjetij in sindikate, ki delujejo na določenem geografskem območju. Politični organ v regiji je regionalni svet. Animi-ranje in izpolnjevanje nalog je zaupano regionalnemu biroju in regionalnim poklicnim sindikalnim delavcem, ki so člani tega biroja.
Regionalne strukture CFDT iz leta 1970 tvorijo eno od prvenstvenih sestavin konfederacije. Vodilni organ CFDT je nacionalni biro, katerega tretjino članov (107) je predstavnikov regij, drugi dve tretjini pa sestavljajo predstavniki nacionalnih federacij strokovnih sindikatov in izvršna komisija. V skladu s tem načelom ima regija Rhone-Alpes enega predstavnika v nacionalnem biroju konfederacije.
Organizacije CFDT naše regije so se opredelile za demokratični socializem mnogo prej, kot je to sprejela naša konfederacija. Že 1954. leta se je na primer zveza departmaja Loire na kongresu opredelila za socialistično demokratično družbo, 1963. leta pa smo v razmišljanjih za poglobitev naše koncepcije o socializmu organizirali prvo potovanje aktivistov departmajskih zvez Rhone in Loire v Jugoslavijo, da bi proučili sistem samoupravljanja. Od takrat dalje so se zvrstila številna srečanja med našo organizacijo v pokrajini Rhone-Alpes in zvezo sindikatov Slovenije. Razprave, srečanja in obiski so nam mnogo pomagali v naših nadaljnjih razmišljanjih o socializmu.
V celoti vzeto, danes lahko rečemo, da je CFDT prehodil pomembno razvojno pot. Postopno so se številne federacije, departmajske zveze oziroma regije socialistično opredelile in se kasneje odločile za socializem na samoupravni osnovi. V regiji Rhone-Alpes smo bili v CFDT na čelu teh prizadevanj. Dogodki v maju 1968. leta so izredno pospešili prizadevanja za uresničitev ideje o samoupravljanju. Federalni kongres 1970. leta pa je uradno in javno razglasil, da socializem, ki ga opre-deluje CFDT za svoj cilj, temelji na treh nerazdružljivih temeljih:	SAMO UPR A V-
L JAN JE, DEMOKRATIČNO PLANIRANJE in DRUŽBENA LASTNINA SREDSTEV ZA PROIZVODNJO IN MENJA VO.
Od takrat smo si še posebej v naši regiji prizadevali popularizirati našo usmeritev in celoto opredeljenih stališč na kongresu 1970. leta zlasti glede RAZREDNEGA BOJA, AKCIJE MNOŽIC IN STRA TEGIJE. To pa ne samo s teoretičnega stališča, temveč, kar je bistveno, v vsakdanji sindikalni praksi v podjetjih, v sporih in v boju delavcev proti kapitalizmu. V akciji in z akcijo mislimo, da se ustvarjajo in razvijajo pri delavcih in ljudskih množicah klice in objektivne osnove za samoupravno družbo in da nastaja množično gibanje za uveljavitev te družbe.
ETIENNE CHOVEZ predsednik Francoske demokratične konfederacije dela za regijo Rhone-Alpes
Večina osvobojenih afriških dežel je prišla do ugotovitve, da je njihov obstoj kot neodvisnih subjektov v mednarodni skupnosti odvisen od tega, ali bodo sposobne voditi lastno neodvisno pohtiko v blokovsko razdeljenem svetu. To spoznanje seje odrazilo tudi v tem, da je veliko afriških dežela sprejelo koncepcijo pohtike neuvrščanja. Veliko število teh dežel se v svoji
Afrika, uklenjena v tisočletne spone preteklosti, ima veliko več želja i® načrtov, kakor pa materialnih možnosti, da bi preskočila nekaj stoletij kolo' nialnega zatiranja in s pospešenim razvojem dohitela razviti svet. Še vedn® redki so moderni stroji in naprave, kakor jih vidimo na našem posnetku ♦ Matadiju (Kongo-Kinšasa ali po novem Zaire).
skih objektov ter razvoj gradbene industrije.
Struktura delavskega razreda
zunanji politiki aktivno bori za o v afriških deželah je torej po-zagotovitev trajnega miru, za gojena z dolgoletno kolonialno reševanje mednarodnih pro- o dominacijo in veliko gospodar-
blemov na miren način in za odpravljanje velikih razlik med razvitimi in nerazvitimi državami.
V afriških deželah južno od Sahare je v minulih desetih letih , znašala stopnja prirastka prebivalstva 2,3 % letno, toda dohodek na prebivalca je rasel po stopnji komaj 1,1 % letno, (Ob koncu leta 1968 je znašal dohodek na prebivalca v državah čme Afrike blizu 130 dolarjev letno). Danes v večini afriških dežel 1 % prebivalstva prisvaja četrtino nacionalnega bruto proizvoda. Ta podatek kaže na to, da so v tem enem odstotku prebivalstva predvsem evropski priseljenci, lastniki tujih družb, medtem ko je domača buržo-azija v delitvi tega dohodka izredno malo udeležena, da ne govorimo o drugih slojih prebivalstva! Industrija je, denimo, v celoti v začetni fazi in je udeležena v nacionalnem bruto proizvodu med 15 % in 20 %. V glavnem gre za predelovalno industrijo, zelo velik del predstavlja živilska industrija, šele v zadnjih letih pa je opaziti večji porast kemične industrije, začetke gradnje večjih energet-
sko zaostalostjo. Afriški delavski razred bi lahko, razdelili v dve skupini, in sicer na del, ki ga imenujemo moderni delavski razred — to so delavci v mezdnem odnosu v modernem sektorju gospodarstva — in na drugo skupino navadnih najemni-
rimo šele po II. svetovni vojni' V prvih obdobjih svojega ob; stoja so bili sindikati vključeni v oster političen boj proti kolonialnim silam in pogosto so prav sindikalne organizacije p0' menile avantgardo narodnoosvobodilnih gibanj v Afriki' Sindikalna gibanja so se sreče; vala z velikikimi težavami, kajti organiziranje delavskega razreda, ki je v veliki meri še neizobražen, ni bilo ravno lahko, poleg tega pa je sindikalnenn1
ških delavcev v vseh drugih še. gibanju primanjkovalo kvalitet-nerazvitih sektorjih gospodar- nih kadrov. Izredno neugodna
stva. Za ponazoritev naj povemo, da je bilo v začetku 60. let v 21 afriških deželah na področju južno od Sahare blizu 5,5 milijona najemniških delavcev, od tega 33 % v kmetijstvu in gozdarstvu. Največje število zaposlenih v kmetijstvu je v Tanzaniji in Keniji, kjer se ta odstotek giblje med 45 in 50 %.
Na drugi strani pa je bilo v rudarstvu zaposlenih 320.000 delavcev, kar predstavlja samo 5,7 % od skupnega števila delavcev v Afriki. Pripomniti pa moramo, da v teh podatkih ni upoštevana Južnoafriška Unija, katere rudarstvo predstavlja skoraj polovico celotne afriške proizvodnje rud.
Jasno je, da je sindikalno gibanje v Afriki še zelo mlado in o oblikovanju sindikatov v polnem smislu besede lahko govo-
kvalifikacijska struktura za poslenih — 90 % je ročnih delavcev - je vplivala na to, da se sindikalno gibanje ni moglo
masovno razmahniti. Prve sin-

iin;
dikalne organizacije so tvorili predstavniki maloštevilne afriške „delavske elite44, zaposlene v kolonialni administraciji in v drugih javnih službah.
Na nekdanjih britanskih ozemljih v zahodni Afriki se je sindikalno gibanje razvijalo poo vplivom in tudi s pomočjo bri- ] tanskih Trade Union. V vzhod- j ni Afriki; kjer je bilo zaposleno i več evropskih delavcev v rudar 1 ski industriji, pa je do formira- 1 nja afriških sindikatov prišlo ; veliko kasneje.	. j
Za boljšo predstavo o organi" i znanosti afriških sindikatov
vam prestavljamo naslednjo ta- ] belo	i
Država
GANA
GVINEJA
DAHOMEJ
ETIOPIJA
KONGO-Braz.
KONGO-Kin.
KENIJA
>MALI
MAVRETANIJA
NIGERIJA
SENEGAL
TANZANIJA
ZAMBIJA
Število	Aktivno	Sindikalno \
prebivalstva	prebivalstvo	organizirani ,
6,730.000	2,730.000	300.000 i
23,890.000	1,400.000	ioo.ooo ;
2,640.000	1,100.000	25.000 |
24,769.000			60.000 i
880.000	—	20.000 s
17,100.000	6,310.000	1,000.000 J
10,506.000	_	100.000 j,
4,880.000	2,300.000	100.000 2
1,140.000	400.000	20.000
63,870.000	18,000.000	300.000
3,780.000	1,317.000	100.000 s
12,930.000	1,460.000	300.000 2
4,210.000	—	150.000 a
NA DUNAJU:
Tri četrtine naših
Dunajski „Sklad za tuje delavce44 računa, da bo v avstrijskem glavnem mestu v letu 1975 zaposlenih blizu 200.000 tujih delavcev. Ta prognoza temelji na poprečnem letnem prirastku tujih delavcev na Dunaju, ki znaša približno 27.000 oseb.
Sedaj je na Dunaju skupno 83.400 tujih delavcev, med njimi kar 75 % iz J ugoslavije. Od skupnega števila zaposlenih Jugoslovanov na Dunaju je 35.000 žensk.
Glavni župan Dunaja Slawik je nedavno prek radia pozval svoje someščane, da pokažejo več razumevanja za tuje delavce ter v tej zvezi opozoril, da je vsak tuji delavec udeležen v avstrijskem neto narodnem dohodku s približno 100.000 šilingi. Pri tem so seveda že odraču-nani vsi stroški države, dežel in občin v zvezi z zaposlitvijo tuje
delovne sile. Dunajska občina je tudi obljubila povečano socialno skrb za tujo delovno silo, zlasti pa glede stanovanj. Znano je, da žive tuji delavci na Dunaju v težjih razmerah kot v drugih avstrijskih mestih. Največ jih stanuje v zapuščenih
zgradbah, ki so tako rekoč brez vsakega higienskega standarda, dobršen del pa jih je prepuščenih na milost in nemilost tistim, ki oddajajo stanovanja. Tud1 zato avstrijska vlada sedaj pripravlja spremembo zakona 0 stanovanjskih najemninah.

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA
Na prvem mestu
Po anketi, ki jo je med tujimi delavci organiziralo bonsko J ut ministrstvo za delo, so Jugoslovani na prvem mestu po iz- / P( obrazbi in strokovni kvalifikaciji, vendar jih le 56 % dela v J k! svoji stroki. Razlog zaposlovanja izven stroke je predvsem 't boljše plačilo na drugem delovnem mestu. Tudi glede znanja \ nemškega jezika Jugoslovani trdno vodijo pred drugimi tu- / jimi delavci: 27 % jih govori „zelo dobro44 nemško, „dobro“ \
60 %, „slabo“ pa le 13 %. To je tudi eden od razlogov, da / so Jugoslovani med najbolj iskanimi tujimi delavci in da so ^ jih dosedanje krize v zaposlovanju najmanj prizadele.
___________________________________________^

CriC n S tžJŽ ti-o -X > S > O/fg-Č G
TE DNI SO REKLI
DUŠAN PETROVIC-^ANE, predsednik sveta na skupni seji predsedstev SFRJ in ZKJ:
Problem zaposlovanja na tu-J®?*,moramo obravnavati v tesni uvisnosti od gospodarskih gi-ary in zaposlenosti v naši drža-"• Problem zaposlovanja pri nas o vsaj za nekaj časa vedno ter avnejši. Letos je položaj tak, da , Ze kažejo težnje počasnejšega zaposlovanja v primerjavi s prejšnjima dvema, tremi leti, to pa ukre vP*lvom stabilizacijskih
Zelo važno je, da v tem letu, ** objektivno ne bo ugodno za zaposlovanje, s trajno, široko oružbeno akcijo preprečimo nadnje naraščanje nezaposlenosti in zaposlovanja v tujini.
Vsa spoznanja, do katerih doslej prišli v prizadevanju, na bolje uredimo problem za-Poslovanja, moramo zdaj, v tem težavnem položaju, učinkoviteje nporabiti, in sicer moramo zago-Jhjiti možnosti za večjo terito-oalno in profesionalno gibljivost nelovne sile v državi, bolj stimu-nrati vlaganje domačih in tujih sredstev v povečanje proizvod-nin zmogljivosti na področjih z v®cjimi presežki delovne sile, poskrbeti za širše strokovno izobraževanje, ki bi ustrezalo sodobnemu gospodarjenju, sprejeti Ukrepe za intenzivnejšo kmetij-k° proizvodnjo itd.
IB
KIRO GLIGOROV, član
predsedstva ZKJ, na *upni seji predsedstev in ZKJ:
Omejevanja porabe v realne “jeje ni mogoče mehanično ure-“iti p0 posameznih oblikah porabe ali predvsem po osebnem in nružbenem standardu delavcev, errveč v skladu s politiko, ki bo “Postevala, da se mora povečati reprodukcijska sposobnost gozdarstva, ih ki bo upoštevala jteiež in pomen osebnih dohodkov kot dejavnike spodbujanja Proizvodnje, zadostne stimulacije za izvoz v času, ko omejujemo domačo porabo. Skrbeti lorej moramo, da uresničimo na-il' prtovano povečanje proizvodnje, 3- “voza in zaposlenosti.
[0 Zato je izvršni biro, ko je razpravljal o teh pojavih, sklenil, da . treba določiti meje obreme-1 Jjavanja osebnih dohodkov. Vsa-)V ka konkretna akcija, da bi zago-3' t0yt*i to ali drugo investicijo, khli izgubo ali zadržali določeno porabo, ima lahko svoje opravi-u°. a če vsi ti načrti, zbrani v CPJoti pomenijo tako obreme-jCtev, zajajj katere bo neizogib-0 Prišlo do stagnacije, je treba predvideti popoln vpogled v po-jkhučne akcije, načelne in kvali-.ativne dogovore o teh akcijah, ■j selektivnost ter koordinacijo, naj bi zagotovili, da splošna -nM stabilizacije ne bi postala vprašanje. Tako stališče izvršba biroja je v popolnem soglas-z objavljenimi sklepi ZIS- z zadnje seje.	F
in ^M!LUTIN BALTIC, pred-^ ^diuk komisije predsedstva ^ za ekonomsko in social-^ ®° politiko ter razvoj druž-beno-ekonomskega sistema, 113 posvetovanju o uresniče-vanju ustavnih dopolnil:
j. vprašanja tehnično-tehnolo-kega presežka delovne sile smo n°j-i pogosto reševali z od-PUscanjem delavcev in s prenaša-Jem odgovornosti za njihovo 0 zaposlitev na zavode, ki se s tem “kvakajo. To je praktično po-;Z i da smo sprejeli trg z de-3i m»n? s'*° *n sankcionirali ele-e- divi6 mezdnega razmerja. Sin-, kat se mora bojevati za rešitev Sa problema. Akcija mora biti
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
enmSetl omenjenih vprašanjih van v-u vo^ena v okviru jugoslo-n ,skdi sindikatov, kar se mora
žira at' tU<^’ v njit'°vem organi-d-.nem. nastopanju in načinu nn 0Vanja v vsej državi. Pomemb-m mesto v dejavnosti sindikatov o,Cfajo dobiti tudi druga vpra-rešu* 12 življenja delavcev, ki jih slrn ifm° na področju stanovanj-^ nee •munalne Politike, social-/ biv? m zdravstvenega varstva, i niolfjržetranja itd. Posebej po-5 u mbna je vloga sindikatov pri ( (j asničevanju socialne varnosti { n ay®a in varnosti njegove za-kat , e- Zaradi tega mora sindi-> on> . žleti, da se delavci tako / ySanizirajo v komuni, da bi dn, -t. gospodarji tudi vseh zunaj . življenjskih razmer
dilPt e- sintlikati lahko uresni-Unr tak^no vlogo v novih samo-Pfvnih razmerah, morajo te-
a rtipi -'— ka^uicimi, uiuiuju IC-
I 5ggSfS£^,tt:
t
obvešča, da je te dni izšla
ČZP DELAVSKA ENOTNOST	^
* *
knjiga dr. Bogdana Kavčiča:
SODOBNI SOCIOLOŠKI PROBLEMI SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJIH
Prednaročnikom smo jo pričeli pošiljati ta teden.	>
Drugi interesenti lahko knjigo še vedno naroče po prodajni ceni 65 dinarjev za izvod ^ pri upravi ČZP DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4.	S
1%,
spodkopuje stabilizacijo
Letošnje gospodarsko leto, v katerem naj bi z radikalnimi ukrepi končno zajezili pretirano osebno, kolektivno in družbeno porabo ter uravnovesili gospodarsko rast, se je začelo bolj burno, kot smo pričakovali. Vsi smo sicer že dolgo vedeli, da bodo v prvem obdobju stabilizacije najbolj prizadeti osebni dohodki in osebna poraba, vendar menda nihče, od predsednika vlade do gospodinje, ni pričakoval tako usklajene in vsesplošne ofenzive na potrošnikov žep. Še nikoli doslej se tudi niso med seboj tako zelo razlikovale uradne napovedi o znižanju življenjske ravni od napovedi tistih organov, ki znanstveno ugotavljajo utrip trga. Medtem ko resolucija za leto 1973, denimo, predvideva, da se bodo življenjski stroški povečali za 9 %, osebni dohodki v realnem znesku pa le za 4%, do 5 %, zvezni center za raziskavo življenjske ravni napoveduje, da se bodo življenjski stroški povečali kar za 16 %, realni osebni dohodki pa padli celo za 6 % do 7 %. Tej napovedi se pridružuje tudi zvezni zavod za tržne raziskave z oceno, da 30 % delovnih organizacij zahteva zvišanje cen svojih proizvodov rin storitev. Če k temu dodamo pravo epidemijo stabilizacijskih posojil, postane očitno, da je poziv k varčevanju, ki smo ga utemeljevali predvsem s potrebo po zniževanju stroškov proizvodnje in poslovanja, dobil tudi dokaj nezaželene razlage, in sicer takšne, ki vire varčevanja iščejo le v osebnih dohodkih in osebni porabi, ne pa v procesu proizvodnje in v družbeni porabi.
Veliko delovnih organizacij vidi še vedno glavno možnost za rentabilno poslovanje v zviševanju cen. Dnevni tisk je nabit z informacijami o novih cenah za posamezne izdelke, ki so
pogosto višje do 40, 50 pa celo več odstotkov. Ta dirka cen v razmerah nekoliko bolj umirjenega povpraševanja resno ogroža uresničevanje programa stabilizacije in življenjske ravni ter grozi z novim tekmovanjem cen in zaslužkov ter s povečanjem, ne z zmanjševanjem letne stopnje inflacije.
Cene so najpogosteje nekakšen spisek potreb in nekritičnih želja, ki naj bi jih odobrili državni organi, a spremljajo jih gore papirnate dokumentacije" in tudi „pritiski“. Če pa cene tako razumemo, potem ni daleč od resnice trditev, da od družbe, to je od potrošnika zahtevamo, naj prizna in plača vsako nemarnost, vsako slabo in drago proizvodnjo, graditev neracionalnih dvojnih zmogljivosti, lokalno zaprtost itd. Nihče ne trdi, da je s cenami vse v redu, vendar je očitno, da moramo iskati glavne rešitve za pretežni del gospodarstva predvsem v zniževanju proizvodnih stroškov, v povečanju produktivnosti in v bolj racionalnem gospodarjenju, da bi lahko vzdržali kriterije bolj razvitih gospodarstev. Takšne akcije pa še vedno niso na dnevnem redu tistih organov, ki konkretno odločajo o gospodarski politiki, kakor tudi ne v središču pozornosti celotne javnosti.
Nadaljevanje stare prakse, da so eno dogovori, drugo pa dejanja, je nevzdržno kot družbeno ravnanje kateregakoli foruma, organa oblasti ali institucije, posebno pa najodgovornejših posameznikov. Če pa je tako, je treba jasno zastaviti vprašanje ne le o družbeni, temveč tudi o politični odgovornosti vseh posameznikov, ki so zakuhali najnovejšo „kašo“ s cenami.
V.B.
Samo po tržni vrednosti
... v jugoslovanskih sindikatih
BOSNA
IN HERCEGOVINA
ZA STANOVANJA NAJMANJ 6 %
V Bosni in Hercegovini, ki ima povprečno komaj 8,9 kvadratnega metra stanovanjske površine na prebivalca (jugoslovanski povpreček je 12,2 kvadratnega metra), ta čas primanjkuje 120.000 stanovanj. Položaj se je še poslabšal v zadnjih šestih letih, ko so od predvidenih 56.000 stanovanj v družbenem sektorju zgradili samo 31.120. Ugotovitev, da bodo s tako počasno gradnjo šele do 1997 zgradili dovolj stanovanj za vse, je zganila sindikate, da so začeli z akcijo za pospešeno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev. Pri tem so poudarili, da delavska stanovanja ne smejo biti v posebnih naseljih z ..uniformirano*1 arhitekturo in cenenimi rešitvami. Stanovanja za delavce niso sociala, pravijo sindikati in poudarjajo, da moramo povrniti dolg ljudem, ki so dolga leta dajali svoj delež za stanovanjsko gradnjo. Dogovorili so se, da bodo s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori usmerjali in izločali sredstva za stanovanjsko gradnjo, pri čemer morajo delavci neposredno sodelovati. Program Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine zahteva, da morajo pri zbiranju denarja za pospešeno gradnjo stanovanj sodelovati vsi delavci.
SRBIJA
RAZPIS JE USPEL
Posojila so postala del naše vsakdanje prakse. Razpisujejo jih podjetja, banke, ustanove, občine, republike. Z uspehom so zaključili tudi razpis posojila v industrijsko kmetijskem kombinatu Srbije - 14. oktober iz Velike Plane. Z razpisom posojila naj bi zbrali 7 milijonov dinarjev, zbrali pa so jih 9. Največ sredstev so vpisali poslovni partnerji, nekateri celo iz tujine, potem kme-
tijske zadruge, vsi zaposleni in celo kooperanti. Denar so vpisniki posojila posodili za tri leta s 3 % obrestmi. Značilno je, da imajo vlagatelji po rekonstrukciji kombinata pravico na del dohodka rekonstruiranega in moderniziranega obrata: tri leta po rekonstrukciji bodo namreč vsako leto delili sorazmerno z višino vlog 3 % doseženega dobička.
NAJDRAŽJA JE LJUBLJANA
Razlike v cenah znašajo med mesti v naši državi tudi do 32 %. Tako velja dinar največ v Makedoniji in v Črni gori, najmanj pa na Hrvaškem in v Sloveniji. Glede na jugoslovansko poprečje življenjskih stroškov so pri vrhu seznama draginje mesta Ljubljana, Zagreb in Beograd, medtem ko sta Sarajevo in Novi Sad v nekoliko ugodnejšem položaju. Na drugi strani pa se Titograd, Skopje in Priština lahko pohvalijo z nižjimi cenami, kot veljajo v drugih mestih.
VOJVODINA
IS Kosova je predložil pokrajinski skupščini predlog zakona, s katerim ureja kupoprodajo družbenih stanovanj in stanovanjskih zgradb. Po njegovih določilih bo lahko vsaka delovna organizacija svobodno prodajala stanovanja in stanovanjske zgradbe, ki so v njeni lasti, pod pogojem, da se kupoprodajna cena ujema s tržno ceno, realnost te cene pa bo precenjeval pristojni občinski organ. Družbena stanovanja se bodo lahko prodajala tudi na kredit do 20 let pod pogojem, da kupec vloži 25 % pologa v gotovini in da obresti niso nižje od 3%.
Namen tega zakona je, kot je rečeno v obrazložitvi, preprečiti prodajo družbenih stanovanj po ceni, ki je pod tržno vrednostjo, kar se je v zadnjih letih vse bolj pogosto dogajalo. Da bi odstranili dosedanje ne-
HRVAŠKA
pravilnosti in odtujevanje družbenega premoženja, ima zakon retroaktivni učinek od 1. januarja 1966. leta, kar pomeni,
SRBIJA
da bodo vse kupoprodajne pogodbe za družbena stanovanja, sklenjene od leta 1966 do danes, ponovno pregledali.
PRIMANJKUJE
TRAKTORJEV
Kdo je na vrhu
Med 20.000 Beograjčani, ki so prijavili dohodke nad 40.000 dinarjev, vodi občan, ki se ukvarja s samostojno založniško dejavnostjo. Prijavil je več kot 600.000 dinarjev dohodkov. Sledijo mu svobodni umetniki, književnik ter dva univerzitetna profesorja. Mednje je uspelo priti le enemu pilotu z osebnim dohodkom 140.000 dinarjev. Zanimivo je, piše Ekonomska politika, da so rekordne dohodke dosegli prav na tistih področjih dela, za katera javnost
Manj vlakov
Delavski svet ŽTP Zagreb je soglašal s predlogom strokovnih služb, da z dnem uveljavitve novega voznega reda ustavijo 33 vlakov v republiki. Že sredi leta
‘Ob P*
1972 je ŽTP Zagreb izdelalo analizo o nerentabilnih vlakih in ugotovilo, da od 61 izrazito nerentabilnih 32 vlakov vozi na glavnih progah z izgubo
7.344.000	din letno. Z ukinit-*-vijo 33 vlakov se bodo stroški vleke zmanjšali za približno
7.710.000	din, ker neposredni stroški le-te znašajo 9,055,151 din, dohodki pa le 1,345.192 din. To pomeni, da so stroški vzdrževanja 6,6-krat večji od dohodka, ki ga železnica dobi od prevoza potnikov. Razumljivo je, da takšne izgube ne more še naprej nositi železnica in njeni delavci.
navadno meni, da so zapostavljena - založniška dejavnost, kultura, prosveta. Na vrhu liste ni uspešnih gospodarstvenikov, ki so v razvitih državah na vrhu davčne lestvice.
Po pisanju novosadskega Dnevnika v Vojvodini primanjkuje traktorjev, setev pa je na pragu. Položaj je še toliko slabši, ker zavoljo neugodnih vremenskih razmer na jesen mnogo zemlje ni bilo obdelane, tako da bo treba to nadomestiti zdaj. Po podatkih pokrajinske gospodarske zbornice bo od predvi-
denih 6000 novih traktorjev na vojvodinskih poljih oralo samo 1.000 strojev. Kakih 400 uvoženih traktorjev bodo kupili privatniki. V Vojvodini je teže nabaviti traktor kot luksuzni avtomobil. List ugotavlja, da tisti, ki odločajo o proizvodnji in uvozu traktorjev, gotovo ne razumejo potreb kmetijstva.

— Ne vem, kdaj bo konec socialnega razlikovanja: ali takrat, ko bomo imeli vsi mercedese, ali takrat, ko si ga ne bo mogel nihče privoščiti ...

TEŽAVE OSNOVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE V ZASAVJU
Rudarji na zdravljenje
Osnovna organizacija sindikata na Rudniku lignita Velenje namenja že dalj časa posebno pozornost izboljšanju zdravstvenega stanja zaposlenih. V zadnjem letu so poslali na zdravljenje v Krapinske in Čateške Toplice ter v nekatera druga zdravilišča več kot 100 članov delovne skupnosti velenjskega premogovnika. Vsem so plačali stroške 14-dnev-nega zdravljenja oziroma okrevanja, za to pa so porabili več kot 140.000 dinarjev.
(vš)
PRVI VRTEC
V Cerkljah na Gorenjskem so pred dnevi odprli nov vrtec, ki bo sprejel 70 otrok, medtem, ko jih je bilo v dosedanjih zasilnih prostorih v šoli lahko v varstvu trikrat manj. Gre za montažno stavbo podjetja Marles, ki je bila zgrajena v 150 dneh, veljala pa je 1,250.000 dinarjev.
To je prvi objekt - zgrajen s pomočjo drugega samoprispevka občanov in delovnih organizacij v kranjski občini. Kot so napovedah ob tej priložnosti, bodo prihodnji mesec v počastitev dneva žena odprli še dva podobna vrtca na Klancu in v Bitnjah.
PEPEL V ZRAKU
Z obratovanjem nove termoelektrarne v Šoštanju so prebivalci tega dela šaleške doline spoznali, da ima vsaka medalja dve plati. Medtem ko o prvi plati, pridobitvi našega gospodarstva na vsa usta pojemo hvalo, o drugi plati, škodi, ki z obratovanjem nastaja, slišimo bolj malo. Strah Čaleške doline se stopnjuje z izgradnjo TE IV., ki bo še povečala probleme onesnaženja in praktično onemogočila normalno življenje Šoštanjčanov in prebivalcev okoliških zaselkov. Sto tisoče ton premoga, kolikor ga termoelektrarna potrebuje za obratovanje, ne sprošča namreč samo energije, temveč tudi pepel in pline, ki počasi, vendar vsakodnevno zastrupljajo dolino. Termoelektrarna ima sicer sodobne naprave za filtriranje, vendar te v celoti le ne morejo preprečiti onesnaženja. Že zdaj, komaj leto dni po obratovanju TE III, ugotavljajo, da je pepel onesnažil ožjo in širšo okolico in da je vse več bolezni dihal in drugih organov.
Kronično pomanjkanje zdravnikov
Na enega zdravnika odpade v revirjih celo 60 do 80 pregledov na dan, to pa je dvdcrat več, kot znaša repubhško poprečje. Zavoljo tega ni mogoče govoriti o izboljšanju osnovne zdravstvene dejavnosti, pač pa kvečjemu o njenem osiromašenju. Ponekod morajo zdravniki delati dopoldan in popoldan, opravljati dežurno službo, tudi ponoči in seveda skrbeti za bolnike na domu. Ko so v Trbovljah nameravah odpreti šesto splošno ambulanto, sta Iskrina tovarna in Investicijski biroji obljubila prostor zanjo in stanovanje za novega zdravnika, njihova pobuda pa je padla v vodo, ker si je zdravnik, ki je že najavil svoj prihod, premislil.
Specialistična zdravstvena služba je sicer nekoliko boljša, vendar morajo zavarovanci v nekaterih ambulantah potrpežljivo čakati po štiri in več ur, da pridejo na vrsto, pogosto pa se jim posreči priti do specialista šele po nekaj dneh. Zahteve specialistov pa polagoma tudi presegajo materialne možnosti zdravstvenega doma. Večina zahteva namreč višje honorarje in vsakokratno kilometrino za prevoz iz Ljubljane.
Tretja nadlega osnovne zdravstvene službe pa so prostori. Teh vse bolj primanjkuje. V Trbovljah so ambulante raz-
tresene po vsem mestu, nobena pa ne ustreza sodobnim pogojem in skoraj vse so ves dan zasedene, ker opravljajo v njih tudi speciahstične preglede. Razumljivo je, da je razširitev
zdravstvenega zavarovanja na kmetovalce problematiko osnovne zdravstvene službe v revirjih še bolj zapletla. V splošnih ambulantah je več zavarovancev, zdravnikov pa manj,
kot jih je bilo pred tem.
Za zdaj nihče ne ve, kako odpraviti te in še nekatere druge probleme, očitno pa je, ds tako kot je sedaj, ne bi smelo trajati v nedogled.
Gradijo tri pomembne negospodarske objekte
m
Kljub zimi v Velenju nadaljujejo z gradnjo treh pomembnih negospodarskih objektov, ki morajo biti dograjeni do srede tega leta, in sicer novega trakta Šaleško-savinjskega zdravstvenega doma, novega poslopja tehniških šol velenjskega Šolskega centra in druge Vzgojno varstvene ustanove Velenje.
Navkljub velikemu povečanju števila zavarovancev so ostali v Velenju prostori osnovne zdravstvene službe taki, kot so bili pred leti. V zdravstvenem domu so le 3 splošne ambulante, bolniki morajo čakati kar po hodnikih. Zato so se odločili za gradnjo prizidka, v katerem bodo uredih 8 splošnih ambulant, nove prostore dobi tudi dispanzer za medicino dela in
zobne ambulante ter fizioterapija. Preuredili pa bodo tudi stare prostore. Dela morajo biti končana do avgusta, veliko de-naija za gradnjo prizidka so pri-spevaH zavarovanci, nekaj pa tudi velenjski občinski sklad za negospodarske investicije.
Do začetka novega šolskega leta 1973/1974 bo zgrajeno tudi novo poslopje tehniških šol velenjskega šolskega centra. Zaradi pomanjkanja prostorov niso mogli odpreti novih oddelkov srednjih in višjih šol. Gradnja novega poslopja je začetek uresničevanja srednjeročnega programa razvoja srednjega, višjega in visokega šolstva v Šaleški dolini Ustvarjene bodo možnosti, da bodo postopoma zmanjšah zaostajanje v iz-
Novi pokojninski in invalidski sistem
V nadaljevanjih bomo objavili novosti, ki jih prinašajo novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bodo zadevale zlasti delavce-zavarovance. Rubriko smo pripravili s sodelovanjem JANEZA ERJAVCA, pomočnika direktorja službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. V njej bodo sodelovali še strokovnjaki, ki delajo v tej službi. Tako bodo naši bralci seznanjeni z bistvenimi novostmi, kako, kdaj uveljaviti svoje pravice, kolikšne bodo le-te itd.
Če se bo sčasoma pokazala potreba po posvetovalnici s tega področja, jo bomo tako, kot imamo sedaj pravno, odprli. Tudi na ta vprašanja bi odgovarjali strokovnjaki službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije.
Kadar govorimo o pokojninskem in invahdskem zavarovanju, navadno mislimo samo za tiste zavarovance, ki so zavarovani za vse primere zavarovanja: za starost, invalidnost, neposredno nevarnost za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu, telesno okvaro in smrt. Pri invalidnosti in telesni okvari pa navadno ne mislimo na vzroke nastanka invalidnosti ah telesne okvare. Vzrok pa je lahko ah nesreča pri delu oziroma poklicna bolezen ali poškodba izven dela oziroma navadna bolezen.
ZAVAROVANCI, K3 SO ZAVAROVANI LE ZA NEKATERE ZAVAROVANE PRIMERE
Za posledico invalidnosti (in tudi telesne okvare), ki je posledica nesreče pri delu ah posledica dela v določenih okoliščinah, je zavarovan po dosedanjih in po novih predpisih širši krog oseb, kot pa je krog oseb, ki so zavarovane za vse zavarovane primere. V tem sestavku bomo navedh, kateri zavarovanci so v pokojninskem in invahdskem zavarovanju zavarovani samo za nekatere primere. •
Samo za invahdnost in telesno okvaro, ki je posledica nesreče pri delu ah pokhcne bolezni, so zavarovani:
1.	delavci (naši in tuji državljani), ki delajo manj kot polovico delovnega časa;
2.	vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom;
3.	študenti visokošolskih zavodov, učenci strokovnih šol, otroci in mladostniki z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno habihtacijo ter učenci na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol ah specialnih zavodov, ah kadar so na praktičnem delu pri delovnih ali drugih organizacijah in pri državnih organih;
4.	otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih ža vedenjsko in osebnostno motene.
Po prejšnjih predpisih iz te skupine niso bili zavarovani v 4. in 3. točki našteti učenci oziroma otroci in mladostniki; iz tretje točke so bih zavarovani samo študenti visokošolskih zavodov. Gre torej za pomembno razširitev kroga teh zavarovancev. Prav otrokom in mladostnikom z raznimi motnjami, učencem posebnih šol in zavodov se, kadar so na usposabljanju ali na praktičnem delu, kaj lahko pripeti nesreča s
težjimi posledicami, zato so bili z novimi predpisi vključeni v zavarovanje za omenjene primere.
Nadaljnja, skupina zavarovancev so osebe, ki sicer niso zavarovanci v pokojninskem in invahdskem zavarovanju, postanejo pa invalidi oziroma dobijo telesno okvaro kot posledico nesreče, ki jih zadene:
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot;
2.	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ah nesrečami;
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in odkrivanja storilcev kaznivih dejanj;
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
6.	ko so kot vojni ah mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih*delih ah vajah;
7.	ko kot športniki v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
Po prejšnjih predpisih ni bilo uvedeno obvezno zavarovanje za primere iz druge, tretje, četrte in sedme točke. Torej lahko rečemo, daje republiški zakon pomembno razširil primere zavarovanja za invahdnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v določenih oko-hščinah. V vseh teh primerih gre za sodelovanje občanov, ki sicer niso zavarovani, pri pomembnih akcijah splošnega pomena, zato je razumljivo in prav, da jim je za nesrečo v takšnih okoliščinah zagotovljena socialna varnost. Če se primeri nesreča v prej navedenih okoliščinah osebi, kije zavarovana za vse primere, ah osebi, ki dobiva nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali dobiva oskrbnino ali začasno nadomestilo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ah dobiva oskrbnino ah začasno nadomestilo po predpisih invalidskega zavarovanja, se invahdnost oziroma telesna okvara, dobljena v takšnih okoliščinah, obravnava, kot da je nastala zaradi nesreče pri delu.
Posebna skupina so udeleženci mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji. Udeleženci takšnih akcij so zavarovani za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro, ne glede na njen vzrok, dokler so na taki akciji. Ta
določba velja za mladince, ki so že sicer zavarovani, kot za one, ki sicer niso zavarovani. Izvršni svet skupščine SRS bo s posebnim predpisom določil, za katere akcije velja takšno zavarovanje.
Poudarjamo, da so zavarovani vsi, ki bodo na takšnih akcijah v SR Sloveniji; druge republike in pokrajine so določile ob določenih primerih zavarovanje za udeležence mladinskih delovnih akcij na njihovem območju.
Zavarovanci, za katere smo zgoraj dejah, da so zavarovani za vse primere pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so za invalidnost in telesno okvaro, ki je posledica bolezni ah poškodbe izven dela, zavarovani v določenih primerih še tudi po prenehanju delovnega razmerja oziroma izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovani. Ti primeri so: dokler dobivajo nadomestilo osebnega dohodka po predpisih zdravstvenega zavarovanja ah oskrbnino oziroma začasno nadomestilo po predpisih invalidskega zavarovanja; dokler prejemajo invalidsko ali starostno pokojnino; dokler so v redu prijavljeni pri službi za zaposlovanje, če so se prijavili v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovani; dokler so v JLA na vojaških vajah ali na vojaškem roku, če so odšli k vojakom v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovani; dokler imajo zavarovanci, ki so zaradi nege otroka prekinih delovno razmerje, otroka do 15 let starosti ali starejšega otroka, ki je popolnoma in trajno nezmožen za delo in mu je zaradi tega potrebna stalna postrežba in pomoč, ah zavarovanka, dokler ima tri otroke, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev in uživanje družinske pokojnine (po prejšnjih predpisih je veljala podobna določba samo za zavarovanke). Niso pa prej omenjeni zavarovani za invalidnost ali telesno okvaro, če je ta posledica poškodba pri opravljanju samostojne pokhcne ah gospodarske dejavnosti; če bi bila invalidnost oziroma telesna okvara posledica takšne poškodbe, jim ne bi pripadale pravice iz tega zavarovanja.
RepubUški zakon je precej razširil krog oseb, ki so obvezno zavarovane za vse zavarovane primere, razširil pa je tudi krog tistih oseb, ki so zavarovane samo za določene primere zavarovanja, s tem je povečana socialna varnost delovnih ljudi.
J. E.
PRIHODNJIČ: KDO LAHKO UVELJAVI POKOJNINO ŠE PO PREJŠNJIH PREDPISIH
obrazbeni strukturi šaleške doline. Nekaj denarja za gradnjo novega šolskega poslopja in telovadnice je prispevala republiška izobraževalna skupnosf Slovenije, nekaj pa tudi velenjski občinski proračun, sklad & negospodarske investicije k temeljna izobraževalna skupnost.
V Velenju tudi dobro vedo, da sistematična predšolska vzgoja odločilno vpliva na kasnejšo otrokovo uspešnost v’ osnovni šoh. Ža zdaj je vključeno v organizirano predšolsko varstvo 12 % vseh predšolskih otrok, bilo pa naj bi jih najmanj 20%. Lansko jesen so začel' zato v Velenju z gradnjo drug« nove vzgojno-varstvene ustanove, za gradnjo katere je prispevala večino denarja velenjska Tovarna gospodinjske oprem« Gorenje. Novi vrtec bo lahko sprejel 160 otrok, od tega 140 predšolskih otrok in 20 dojenčkov. Tako bo v središču Šaleške doline prvič poskrbljeno tudi za varstvo najmlajših občanov, število otrok, vključenih v organizirano predšolsko vzgojo in varstvo, pa se bo povečalo po dograditvi novega vrtca na okrog 650.
(vš)
Obrat
družbene
prehrane

Končno tudi v Murski Soboti prehrano za de< lavce
Doslej so v Murski Soboti premalo skrbeh za prehrano delavcev. Le nekaj podjetij je imelo organizirano preskrbo s toplimi malicami Lastnega obrata družbene prehrane niso imeli niti v tovarni perila in konfek; cije Mura, ki zaposluje okoli 2700 delavcev, od katerih j« največ žensk. Pred kratkim so v Soboti napravih na tem področju korak naprej na pobudo „Mure“, ki je nameravala zgraditi lasten obrat družbene prehrane.
Občinski sindikalni svet se dogovarja s soboškimi delovnimi organizacijami, da bi se čimprej sporazumele o skupni gradnji obrata družbene prehrane. Stal naj bi sredi mesta in bil tako na voljo vsem delavcem, dijakom in vajencem. Zaenkrat bi kuhah pet tisoč mahe, kosil in večerij. Po dosedanjih dogovorih naj bi prevzela gradnjo in vodenje obrata „Pomuf-ka“. Potreben denar za gradnjo pa bodo prispevale tudi ostale delovne organizacije. Največ je pripravljena dati „Mura“. Oh jekt bo stal okoh 8 milijone'’ dinarjev.
V Murski Soboti je zapO' slenih preko deset tisoč delavcev. Šole obiskuje okoli dve tisoč dijakov in vajencev. Tak° je obrat vsekakor potreben h1 ga bodo, po predvidevanjih, začeli kmalu graditi.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Delovnemu človeku znanje
Po blejskem seminarju
Izobraževanje odraslih ima Pri uveljavljanju samoupravnih Odnosov, kakršni so zasnovani z ustavnimi spremembami, izredno pomembno vlogo. Zato Je razumljiva družbena pozornost tudi za delavske univerze K°t enega izmed nosilcev tega izobraževanja. Pri tem imamo pred očmi vse razsežnosti samo-upravnih odnosov, tako glede materialne reprodukcije kot tU(Ii samoupravnega urejanja VseP zadev, ki so pogoj za materialni napredek in za življenje. Samoupravne pravice vsebujejo Zgovornosti in dolžnosti, ki jih Je mogoče nositi z zadostno stopnjo zavesti in tudi znanja.
Zato so si tudi same delavske univerze zastavile vprašanje, ah
njihova vsebina ustreza tej funkciji izobraževanja in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi svojo vlogo opravljale kar najbolje. Ugotovili smo, da so se dolžne delavske univerze usmeriti predvsem k delavcu, zaradi katerega so bile tudi ustanovljene, in mu biti v oporo pri uveljavljanju njegovega vodilnega družbenega položaja v sociahstični družbi.
Potrebno je ustvariti tudi boljše pogoje, da bodo te ustanove po vsebini in kvaliteti sledile potrebam.
Eno ključnih vprašanj so strokovno usposobljeni kadri na delavskih univerzah, saj je sedanje stanje povsem nezadostno; pri 45 delavskih univerzah je le 128 strokovnih delavcev,
polovica delavskih univerz ima le enega stalno zaposlenega strokovnega delavca, le posamezne pa imajo močnejše strokovne time. Zato se zavzemamo za kadrovsko okrepitev teh ustanov. Urediti pa je treba tudi sistem usposabljanja strokovnjakov za izobraževanje odraslih, s čimer se v Sloveniji ne ukvarja nobena visokošolska ustanova.
Drugi problem so prostori in tehnična opremljenost delavskih univerz. V zvezi s tem se zavzemamo, da bi v večjih središčih usposobili oziroma zgra-dih objekte, ki bi kot delavski centri služili izobraževanju, političnemu in kulturnemu udejstvovanju delavcev in podobnim
? SREDNJEROČNI program razvoja ŠOLSTVA V LITIJI
Dohiteti zamujeno
Čeprav so v litijski občini v zadnjih dveh ali treh letih veliko storili za sanacijo vzgoje in izobraževanja, bodo morali v prihpdnje še bolj hiteti
Spoznanje, da kaže sanaciji niaterialnega položaja šolstva Posvetiti izdatnejšo pozornost 111 skrb, je že dolgo prisotno v Politiki litijske občine in občin-K) skih vodstev družbenopolitič-c- organizacij. Doslej so prav-2aPrav bolj „gasih“ na tem podboju, s tem, da so odpravih najbolj težke razmere v posa-nteznih šolah. Pri osemletki v Šmartnem so prizidah nekaj novih učilnic za kabinetni pouk, na Primorskem so sezidali novo solo, deloma tudi s prostovoljnim delom vaščanov, prav tako Oodo kmalu dobili novo, manjšo šolo v Konjšici, obnovih so šolo v Jevnici, na Savi in dru-žod. Zdaj pa gre za to, da bi Začeli zidati' novo, sodobno osnovno šolo v mestnem sredico, pravzaprav na Graški Do-°ravi in da bi preuredili in ob-"ovili še nekatere dmge podruž-
nične šole.
Za vse to bi v Litiji potrebo-vah najmanj 26 milijonov din. Seveda ne samo za novogradnjo in obnovo šol, marveč tudi za njihovo boljšo in primernejšo opremljenost, za dograditev nekaj novih stanovanj za prosvetne delavce, za nakupe učbenikov predvsem otrokom iz socialno ogroženih družin. Srednjeročni program razvoja šolstva, ki je te dni v javni razpravi, daje osnovne smernice in izhodišča za nadaljnjo akcijo na tem področju, računa pa kajpak tudi na nadaljnje sodelovanje občanov in delovnih kolektivov pri tem. Litijani tretje leto plačujejo samoprispevek, prav tako dajejo prispevke delovne organizacije, kaže pa, da se bodo morali v Litiji že zdaj pripraviti na podaljšanje plačevanja samoprispevka, da bi
namreč imeli jamstvo za uresničenje srednjeročnega razvojnega programa in da bi hkrati s tem seveda izboljšali učne uspehe vseh otrok, ne samo mestnih. Konec koncev imajo v občini kar 13 podružničnih ali oddelčnih šol in otrokom v njih je treba omogočiti primernejše pogoje učenja.
—m—
?
namenom.
Prizadevamo si tudi, da bi delavske univerze ne le z zakonom in resolucijami, ampak z dejanskim tretmajem postale del izobraževalnega sistema in da bi njihova vsebina izobraževanja bila stvar družbenega okolja, v katerem delajo; Zato naj bi družbeni dogovori o kadrovski politiki in o izobraževanju dovolj konkretno opredelili naloge delavskih univerz. Ob tem naj se bolje uredi financiranje izobraževanja pri delavskih univerzah, da bo izobraževanje dostopno čim širšemu krogu zainteresiranih in da bodo delavci pri delavskih univerzah imeli urejene in stabilne pogoje za delo, ki naj ne bo podvrženo nihanju trenutne „ponudbe in povpraševanja14. Želimo pogoje, v katerih bo lahko izobraževanje sodobno, to je racionalno in učinkovito ter čim manj formalno.
Ko smo na nedavnem seminarju za direktorje in strokovne sodelavce delavskih univerz obravnavali aktualna družbena vprašanja s predsednikom CK ZKS Francetom Popitom, predstavniki RS ZSS in drugimi odgovornimi družbenimi delavci, smo lahko ugotovili, da se Zveza komunistov, sindikati in drugi družbeni subjekti zavzemajo za takšen razvoj izobraževanja odraslih in tudi delavskih univerz, ki bodo nudile delovnemu človeku znanje, ki ga potrebuje kot samoupravljavec, proizvajalec in kot človek za življenje v sodobnem okolju.
MARJAN LAH
PRIPOROČAMO VAM NASLEDNJE KNJIGE;
OKRVAVLJENA ROŽA
— Pisec dr. Franci Derganc, ki je eden najbolj znanih partizanskih kirurgov, v preprosti besedi odkriva skrivnost ilegalne medicinske dejavnosti v okupirani Sloveniji. Okrvavljena roža je izpoved resničnega humanista. Cena samo 28,00 din.
ŽIVLJENJE V NARAVI
— To je primeren priročnik za vse tiste, ki se radi podajajo v naravo. S pomočjo knjige Življenje v naravi boste spoznali užitne in neužitne rastline ter živali. Našli boste nasvete, kako se preživite sredi narave: bivanje na planem, preproste gradnje v naravi, kako se človek znajde vx planinah brez opreme, improviziran lov, problem vode, ognja in podobno. 500 barvnih in črno-be-lih fotografij ter risb. Cena 100,00 din.
RAVENSBRUCK
— Knjiga je zbornik o največjem ženskem koncentracijskem taborišču, v katerem je bilo tudi okoli 2800 jugoslovanskih jetnic. Cena 100,00 din.
NEMŠKA TRILOGIJA
— To so najboljši romani E. M. Remarqua: Črni ' obelisk, Na zahodu nič novega, Ljubi svojega bližnjega. Cena kpl. samo 84,00 din.
7000 DNI V SIBIRIJI
Knjiga K. Štajnerja je dobila nagrado leta 1972. Opisuje strahotne zločine, ki jih je Stalin zagrešil v imenu komunizma. Cena 140,00 din.
PARTIZANSKI ZDRAVNIK
— Knjiga dr. A. Gale prikazuje, kakšni so bili začetki partizanske sanitete, ko je bilo za zdravnike in ranjence najteže; ko je primanjkovalo zdravil in celo obvez in so morali marsikatero operacijo opraviti brez narkoze, amputacije pa le z navadno žago. Cena 80,00 din.
PESMI 1941-1971
— To je pesniška zbirka v šestih knjigah. V luči poezije se nam kaže vseh trideset let — od začetka revolucije do današnjih dni. V vsaki knjigi je tudi esej, ki govori o pesniku in njegovem delu.
Naslovi: BALADNI MOTIVI, Matej Bor; BREZKONČNI MAREC, Peter Levec; IZBRANE PESMI, Lojze Krakar; NA DNU JE DAN, France Kosmač; PESMI, Ivan Minatti; ZLO STOLETJA, Jože Šmit. Cena kpl. samo 110,00 din.
Naročila sprejema Partizanska knjiga, Vodnikova 43,
61000 Ljubljana.
V SLOVENJEM GRADCU RAZSTAVA KNJIG SLOVENSKIH ZALOŽB
»Pisana beseda med vami«
Ob zaključku mednarodnega leta knjige in v počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februarja so v prostorih Umetnostnega paviljona Slovenj Gradec odprli razstavo knjig
Od Pliberka do Traberka
V Mežiški dohni so slovenski kulturni praznik proslavili tudi ^ tradicionalnim srečanjem pevcih zborov. V petek, 10. febru-ltiia> je bila v kinodvorani na "revalj ah že VI. revija koroških
pevcev z obeh strani državne meje „Od Pliberka do Traberka11. Bila je to resnična manifestacija zborovskega petja in lepe slovenske narodne in umetne pesmi. Revija koroških pev-

Podpis dogovorov
V Šaleški dolini končujejo te dni z javno razpravo o predlogih družbenih dogovorov o osnovah kadrovske politike ter o strokovnem, družbenem in splošnem izobraževanju odraslih v občini Velenje. Po razpravah v strokovnih službah in samoupravnih organih ter druž-beno-političnih organizacijah delovnih skupnosti je komisija za volit-ve in imenovanja izoblikovala predloge obeh družbenih dogovorov. Predloga je zdaj poslala v ponovno razpravo, računajo pa, da bodo slovesno podpisali družbena dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Velenje ter o strokovnem, družbenem in splošnem izobraževanju odraslih v občini Velenje še v tem mesecu.
/	(vš)
Uspešno končali šolo
Pri delavski univerzi v Slovenskih Konjicah je pred kratkim zelo nspešno končalo dveletno šolanje na delovodski šoli lesne stroke 23 Slušateljev. Da so tovrstno izobraževanje vzeli dovolj resno, kaže naj-bolje podatek, da je bilo od skupnega števila kar pet odličnih, 11 Prav dobrih in le sedem dobrih po ocenah na zaključnih izpitih.
Največ, in sicer 14 slušateljev je bilo iz lesno-industrijskega pod-Jet)a LIP Slovenske' Konjice iz konjiškega in oplotniškega obrata, ualje iz dveh mizarskih podjetij v Slovenskih Konjicah, po dva pa še lz industrijskega kombinata „KONUS“ in iz podjetja „EMI“ v Slovenski Bistrici. Delovne organizacije, v katerih so zaposleni, so jim v veliki meri pomagale pri izrednem študiju z delnim plačilom šolnine m studijskim dopustom v času izpitov. K predavanjem so prihajali redno štirikrat na teden v popoldanskem času, to je po opravljenem jrelu. Večina od njih je že tudi razporejena za taka dela v proizvodnji, kjer je potrebna izobrazba delovodske šole. Čez dobro leto pa bo pri istem zavodu končalo šolanje 18 slušateljev kovinarske'delovodske' ki so lani v decembru začeli obiskovati predavanja po programu
V. L.

cev pa je dokaz več, da seje od ustanovitve Zveze kulturno prosvetnih organizacij Ravne na Koroškem v tej občini izredno razmahnilo zborovsko petje, kar kaže med drugim tudi ustanovitev novih zborov.
Na VI. reviji „Od Pliberka do Traberka" sta razen pevcev iz Mežiške doline in Dravograda nastopila še zbora iz Pliberka in Globasnice. Prevaljčani in drugi, ki so napolnili kinodvorano na Prevaljah do zadnjega kotička, so še posebej toplo pozdravih nastop slovenskih pevcev iz avstrijske Koroške.
Ker se je zborovsko petje v občini Ravne na Koroškem resnično izredno razmahnilo, sta se odbora za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij in temeljni kulturni skupnosti odločila, da pripravita letos L tekmovanje pevskih zborov občine Ravne na Koroškem. Tekmovanje bo 23. februarja, in to na Ravnah, njegov osnovni namen pa je ugotoviti napredek in doseženo raven zborovskega petja v Mežiški dolini ter njegovo mesto v slovenskem zborovskem petju. Spodbudili pa naj bi s tekmovanjem, ki bi ga pripraviU v prihodnje vsako leto, še kvalitetnejši prihodnji razvoj zborovskega petja na območju občine Ravne na Koroškem.
(ma)
slovenskih založb pod geslom „Pi-sana beseda med vami.11
Predsednik Združenja založnikov in knjigarnarjev Jugoslavije, Ivan Bratko, je v priložnostnem pozdravnem nagovoru med drugim orisal položaj naše knjige in hotenja, da bi bila knjiga dostopna resnično vsem. Slovenija ima majhen akcijski radij za kulturno dejavnost, zato so hotenja po novih oblikah dejavnosti -podobno kot slovenjgraško za organizacijo razstave knjig slovenskih za- ■ ložb - toliko bolj ohrabrujoča.
Čeprav se je Mednarodno leto knjige že izteklo, sodi zdajšnja slovenjgraška manifestacija v njegov okvir, saj je bila načrtovana že prej. Ivan Bratko je ob tem opozoril, da je bilo v Mednarodnem letu knjige izrečenega veliko tehtnega o dobri knjigi, organizirani so bili sejmi, razstave in posvetovanja o knjigi, izdanih pa je bilo tudi več publikacij, itd. Je pa bilo hkrati Mednarodno
leto knjige tudi najbolj dramatično za knjigo. Znova je opozorilo, da moramo izpolniti dolg do bralca, zato pa je potrebno zlasti še izboljšati gmotno stanje naše knjige. Treba je nadaljevati z uresničevanjem gesla Mednarodnega leta knjige ..Knjiga za vse“. To pa nedvomno terja okrepljena prizadevanja za razširitev knjige med nove bralce, kar bomo dosegli, če bodo knjige resnično dostopne (tudi z razširjeno mrežo javnih knjižnic), in če bodo na voljo tudi take knjige, po katerih bodo radi segali tudi bralci - začetniki. Vse to smo dolžni storiti, saj je kulturno razvedrilo našega delovnega človeka družbena potreba.
Organizatorji slovenjgraške razstave knjig slovenskih založb „Pisa-na beseda med vami" pričakujejo, da bodo s to manifestacijo okrepili zanimanje za dobro knjigo ne samo v Mislinjski dolini, pač pa po vsej Slovenski Koroški. Na enem mestu
je namreč predstavljena bogata zakladnica slovenske knjižne produkcije, ki tako knjigo kot založniško poslanstvo kar najbolj približuje našemu človeku. Pričakujejo tudi kar največjo odmevnost pričujoče razstave, s pomočjo katere naj bi obogatili tudi fond javnih knjižnic. Seveda pa so omogočili tudi ljubiteljem lepe pisane besede nakup naj-novejših izdaj naših založb.
Zapisati velja še, da so ob odprtju razstave predstavniki slovenjgraškega Umetnostnega paviljona izročili posebno plaketo Odboru za založništvo pri Gospodarski zbornici SR
Slovenije.
(An)
čvr*t0
melbrosia® .....ftfeL
MED RADGONSKO IN LENARŠKO OBČINO
Zametek medobčinskega amaterskega gledališča
Počastili bodo 400-letnico hrvaško-slovenskih kmečkih uporov
Z željo, da bi poglobili sodelovanje na področju kulture med radgonsko in lenarško občino in da bi dosegli večjo kvaliteto, so sklenili, da bodo v počastitev 400-letnice hrvaško-slovenskih kmečkih uporov s skupnimi močmi uprizorili Kreftovo „Veliko puntarijo11. V igri, v kateri bo sodelovalo preko petdeset ljudi, bodo nastopili igralci — amateiji iz Lenarta v Slovenskih goricah, Cerkvenjaka, Gornje Radgone, Vidma ob Ščavnici in Apač.
Gre za prvi povojni primer tovrstnega skupnega sodelovanja ljudi iz dveh sosednjih ob-
čin v tem delu Slovenije. Na predlog dr. Bratka Krefta (avtorja „Velike puntarije11 in rojaka iz Vidma ob Ščavnici) je režijo prevzel znani amatersfci režiser in igralec Vlado Tušak iz Cerkvenjaka, njegov asistent pa je Milan Nekrep, prosvetni delavec iz Gornje Radgone.
Igro bodo uprizorili to pomlad v Vidmu ob Ščavnici, Cerkvenjaku, Radgoni, v Apačah, pri Lenartu, v letnem gledališču v Rušah in drugje. Ce bo uprizoritev uspela in se bo pokazalo, da je lahko takšno medobčinsko sodelovanje tudi po organizacijski plati uspešno,
bodo s podobnim delom nadaljevali tudi v prihodnje. Tako bo ta skupina predstavljala zametek novega polpoklicnega medobčinskega gledališča.
Za uprizoritev omenjenega dela so ustanovili poseben pripravljalni odbor, v katerem so predstavniki iz obeh občin. Ob premieri pri Vidmu ob Ščavnici bodo izdali gledališki list in organizirali srečanje igralcev — amaterjev radgonske in lenarške občine. Analizirali bodo predstavo in govorili o problematiki, ki se pojavlja na področju dramske dejavnosti na podeželju.
FRANČEK ŠTEFANEC
TOKOVI GOSPODARJENJA
Komentatorjev stolpec
DELAVSKI SVET ZŽTP LJUBLJANA ZAHTEVA TAKOJŠNJE SISTEMSKE REŠITVE ZA SANACIJO ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA
Potrošnikov žep ne bo rešil gospodarstva
V skupščinskih razpravah o tem, po kakšnih ukrepih vse bi kazalo poseči, da bi uravnovesili našo gospodarsko rast, je bilo slišati predlog, naj bi dobile tudi občine pravico odločati o davkih na osebne dohodke, s pomočjo katerih naj bi si zagotovile dopolnilna sredstva za uresničevanje stabilizacije. Nekatere občine niso počakale niti toliko, da bi se ta predlog ohladil, ampak so že uvedle stabilizacijske davke v višini od 10 do 15 % osebnih dohodkov. Ne samo ta ukrep, tudi vrsta drugih kaže, da so ponekod akcije varčevanja zožili le na področje porabe in osebnih dohodkov, v drugem planu pa sta proizvodnja in produktivnost. Obremenitev in odrekanje prebivalstva v korist gospodarstva sta v tem trenutku upravičena, vendar pa je uvajanje stabilizacijskih ukrepov škodljivo, če ga omejimo le na zbiranje posojil od prebivalstva z namenom, da bi zagotovili sredstva, ki naj bi jih nato po načelu „enakopravnosti“ razdelili vsem delovnim organizacijam.
Zastavlja se torej resno vprašanje, do katere meje je obremenitev osebnih dohodkov za uresničitev stabilizacije še ekonomsko upravičena in koristna in kje je tista točka, ob kateri morajo nabiralci stabilizacijskih dinarjev obstati, če ne želimo zdrsniti v še večjo gospodarsko krizo.
Meja, do katere omejena osebna poraba še prispeva k stabilizaciji, je nedvomno lahko le tista, ki jo določa resolucija o ekonomski politiki. Če je tako, je prekoračenje te meje nedopustno ne samo zaradi posplošene skrbi „za ljudi in zaščito standarda", temveč prav toliko, če ne še več, tudi zaradi bistvenih odnosov med proizvodnjo in porabo.
Resolucija pa npr. predvideva, naj bi le 2 do 3 % osebnih dohodkov od skupne količine osebnih dohodkov izkoriščali kot dopolnilna sredstva stabilizacijskih programov. Če nekdo želi prispevati za stabilizacijo neposredno iz svojega žepa še več, lahko to pripravljenost sicer politično ocenimo nadvse ugodno, kot izraz zaupanja v stabilizacijsko politiko, vendar se moramo hkrati zavedati, da bo nezmernost v zbiranju posojil, torej v zmanjševanju kupne moči porabnikov, že jutri odprla nova žarišča nestabilnosti. Res je, da uporaba osebnih dohodkov za sanacijske programe lahko občutno pomaga mnogim delovnim organizacijam, da se čimprej in laže prilagodijo stabilizacijskim ukrepom, da izplačujejo polne OD, da pravočasno izpolnjujejo obveznosti do partnerjev itd., res pa je tudi, da nezmernost pri striženju OD navadno lahko tako zelo ogrozi osebno porabo, da bodo nastale velike gospodarske motnje tudi tam, kjer jih danes ni. Če je treba odšteti več denarja za skupne potrebe, ga nujno zmanjka za preživljanje, kar pomeni, da je treba zvišati plače; do višjih osebnih dohodkov pa spet ni mogoče drugače kot z višjimi cenami In tako nam spet grozi - zaradi nepremišljenega obremenjevanja osebnih dohodkov — vrnitev v krog sedanjih težav — v razmere nestabilnega gospodarstva.
Nič čudnega torej, da sta tudi predsedstvo SFRJ in ZKJ obsodila opisano pot in metodo bitke za stabilizacijo. Preveč prizadevanj smo že vložili v osnovne namene stabilizacijske politike, da bi sedaj lahko dovolili napad na osebne dohodke z enakim pomanjkanjem občutka za mero, ki je bil do včeraj značilen za nesmotrno vlaganje v investicije ali v kakšno drugo področje porabe.
V.B.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
%
\
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*>
*
*
*
*
*
*
*
*
f
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
SAMI NE ZMOREJO VEC -BO DRUŽBA POMAGALA?
Najvišji samoupravni organ slovenskih železničarjev zavrača vsako odgovornost za ekonomske N politične posledice, če republiški organi ne bi v najkrajšem času ukrepali vsaj tako učinkovito, kol ________________ZŽTP Ljubljana predlaga s svojim sanacijsko-razvojnim programom
Zaradi neusklajenosti zveznih predpisov, ki urejajo gospo-dajjenje organizacij združenega dela na železnici, so tudi transportna podjetja v sestavi ZŽTP Ljubljana zaključila lansko poslovno leto z izgubo za približno 90 milijonov dinarjev. Gre za posledico obvezne revalorizacije osnovnih sredstev, ki ni bila finančno pokrita z ustreznim nivojem cen ali s kakimi drugimi ukrepi, ki bi ob depre-siranih prevoznih cenah nadomestili izpad transprotnih dohodkov.
Ko je delavski svet ZŽTP Ljubljana na zadnji seji razpravljal o tem problemu, je ugotovil, da so bili pristojni zvezni in republiški organi sproti obveščeni o stanju na jugoslovanskih železnicah v celoti, še posebej pa o stanju in problematiki železniških transprotnih podjetij, ki poslujejo na območju Slovenije in Istre. Predlogi za reševanje teh problemov (nazadnje smo o njih pisali v članku „Kdo bo pojedel kislo jabolko? “ v novoletni številki našega lista), kot so jih občasno oblikovale pristojne medresorske komisije, niso bili sprejeti niti pravočasno niti v celoti, še manj pa tudi dosledno izvajani Tako stanje in tak družbeni odnos sta železniške organizacije vedno znova potiskala v zelo neugoden gospodarski položaj, katerega posledice se kažejo tudi v sedanji poslovni izgubi

SAMO Z RAZPRAVLJANJEM NE BODO REŠILI PROBLEMOV
Glede na to, da železniška transportna podjetja opravljajo dejavnost splošnega družbenega pomena, mora družbena skupnost — po mnenju delavskega sveta ZŽTP Ljubljana — s svojo ekonomsko politiko in konkretnimi ukrepi usmerjati njihov
razvoj in zagotoviti, da bi dosegali optimalne rešitve tako kratkoročnih kot dolgoročnih nalog železnice, ne zavoljo nje same, ampak zaradi zaščite interesov celotnega gospodarstva, ki zahteva in potrebuje kvalitetnejše prevozne in spremljajoče storitve.
Po dosedanjih izkušnjah železniških kolektivov lahko na ta razvoj neprimerno bolj vplivajo razmerja v primarni delitvi narodnega dohodka, kot pa možni sanacijski ukrepi železniških organizacij samih. To ne pomeni, da bi železničarji podcenjevali pomen in učinke teh, lastnih prizadevanj. Vendar pa je dejstvo, da v svojem sanacijskem programu, združenim z razvojnim programom do leta 1977, ki ga je delavski svet ZŽTP Ljubljana obravnaval in odoboril na zadnji seji, vztrajajo predvsem pri takojšnji izvedbi družbenih ukrepov, ob katerih bi šele lahko prišla do večje veljave tudi njihova lastna snovanja, recimo jim boj za izkoriščanje preostalih notranjih rezerv vseh vrst in na vseh področjih.
Želo na kratko povedano gre za naslednje:
Po sklepu delavskega sveta ZŽTP Ljubljana bodo vse delavce, zaposlene v organizacijah v sestavu združenega podjetja, v najkrajšem možnem času obvestili o vsebini in hotenjih sanacij sko-razvojn ega programa ter jih s tem angažirali za čim hitrejše izvajanje nalog, s katerimi bodo železničarji sami prispevali k izboljšanju svojega poslovanja.
Hkrati s tem, ko so na tak način opredelili lastne obveznosti in dolžnosti, pa slovenski železničarji zahtevajo, daje treba v breme republiških sredstev takoj pokriti izpadle transportne dohodke za leto 1972 v viši-
ni 91,6 milijona dinarjev. Železnici je nadalje treba, po mnenju železničarjev samih, z višino prevoznih cen, amortizacije in z drugimi ukrepi - zagotoviti tak ekonomski položaj, ki ji bo omogočil nadaljnje razgovore z Mednarodno banko za obnovo in razvoj, ki sofinancira tudi program modernizacije slovenskega železniškega križa na relacijah Jesenice—Dobova in Koper—Šentilj. Ker je z napovedanimi sistemskimi ukrepi za razreševanje problematike prometne infrastrukture predvideno postopno razreševanje teh vprašanj, slovenski železničarji sodijo, da bi v prihodnjem obdobju — do realizacije kredita mednarodne banke - morali zagotoviti potrebna sredstva iz republiških virov. SR Slovenija bi obenem morala pravočasno, v zahtevanem roku izdati svoje jamstvo k zahtevku za najetje kredita pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj.
„ALI - ALI“,
KI NI IZSILJEVANJE
Razen navedenih, v bistvu takojšnjih ukrepov bi SR Slovenija po mnenju delavskega sveta ZŽTP Ljubljana morala čimprej opredeliti tudi vsebino in način izvajanja prometne politike, v kateri mora biti železnici zagotovljen vsaj enakopraven položaj v primerjavi z ostalim gospodarstvom.
V sporočilu zajavnost, ki ga je delavski svet ZŽTP Ljubljana pripravil po svoji zadnji seji, je prav nazadnje rečeno tudi naslednje:
„Delavski svet pričakuje, da bo IS Skupščine SR Slovenije v najkrajšem času podvzel v sanacijskem programu predvidene ukrepe, ker v nasprotnem pri-meu ne more prevzeti odgovornosti za ekonomske in politične

V OBJEKTIVU
Hotelska oprema iz »Opreme«
Pred slabimi dvajsetimi leti so v Izoli ustanovili podjetje Mala oprema zato, da bi proizvajali drobno galanterijsko blago. Začeli so z 12 zaposlenimi. Svoje izdelke, največ je bilo v začetku med njimi televizijskih mizic, so že takrat izvažali. Svoj proizvodni program so z leti dopolnjevali predvsem kot kooperant tovarne Meblo.
Stari prostori (3.000 kvadratnih metrov), kjer je delalo 150 delavcev, so jim postali pretesni za stalno naraščajočo proizvodnjo. Pred dvema letoma so začeli graditi novo tovarno in že lani so v njej stekli stroji na 5.000 kvadratnih metrih.
Danes podjetje Oprema zaposluje 350 delavcev. Poleg serijskih izdelkov male opreme, rustikalnega in drugega pohištva iz lastnega programa, se je Oprema specializirala za izdelavo hotelske opreme. Doslej je uspešno opremila več hotelov doma in v tujini. Prav ta dejavnost zavzema sedaj že polovico njihove proizvodnje, računajo pa, da bodo posebno izvoz hotelske opreme še povečali.

Eden od pomembnejših proizvodov Opreme so okrasne letvice za pohištvo, ki ga izdelujejo za vse jugoslovanske tovarne pohištva
Za izdelke, ki jih delajo po naročilu, je treba znatno več znanja in pazljivosti
posledice, ki bodo nastale v že* leznici in v gospodarstvu."
Če ne bi poznah dosedanjih; prizadevanj slovenskih in istrskih železničarjev za res smotrno in dobro gospodarjenje — rezultat tega se kaže tudi v ugotovitvi, da so transportna podjetja v sestavu ZŽTP Ljubljana edina na omrežju jugoslovanskih železnic od reforme do konca leta 1971 poslovala brez izgub — b' utemeljeno lahko zapisali, da železničarji z grožnjo izsiljujejo ukrepe v svoj prid. V položaju, kakršnega je treba rešiti zdaj -nanj pa že dolgo opozarjajo " bi btl tak zaključek kajpah zmoten.
Ne bo lahko, še manj pa prijetno, ampak očitno le bo treba ugrizniti v kislo jabolko. -mG
V novem obratu je tudi transport primemo mehaniziran
Ravenski
gradisovci
PC
PC
tu
b
Za
rfT<
• Kolektiv, ki dobre s\a gospodari in gradi pOso vsej Mežiški dolini na Koroškem • Po ^ sebej so ponosni ne novi most čez Drave v Dravogradu
Pred četrt stoletja so začeli ustvarjalno pot Gradi; sovi delavci tudi v Mežiški ^ dolini in na Koroškem. V ra- , venski železarni in v meži- I ških rudnikih so zgradili vs« pomembnejše industrijska '» objekte, postavili so nqv0: stanovanjsko naselje Če-čovje na Ravnah, zidali pa so tudi šole, športne in dru-ge objekte. Lotili so se še ko nizkih gradenj, pri čemer so de še posebej ponosni na laih svi zgrajeni novi most čez Dra- JU« vo v Dravogradu. Zdaj raven- ,as ski Gradisovci zidajo tudi ',j Celju, in sicer tovarno tita; Ca novega dioksida. Delavci, ki t0i so postavljali novi most v aki Dravogradu, pa se bodo pr®' 20 selili na slovensko hitro če to, sto, in to na odsek Hoče", sta Levec, kjer bodo gradili dva trn. večja viadukta.	no;
Gradis gradi zdaj na Rav' bo] nah novo halo za proizvod' naj njo industrijskih nožev je > tamkajšnjo Železarno, na žaj Javorniku pa zidajo dva sta- rea novanjska bloka. V Slove-pra njem Gradcu so začeli z žiši gradnjo novega šolskega p0-; na slopja za Ekonomski centef. nel zidajo pa še nekaj industrijskih objektov.	;
330 članov delovne skup Pri nosti Gradisovega gradbe- f nega kolektiva Ravne na Ko *■* roškem je doseglo lani 5J a milijonov dinaijev realiza- le cije, letos pa bodo še povi; J116 šali realizacijo. Nadaljevali l!aI bodo tudi s prizadevanji z3 . krepitev družbenega staij' ^ darda zaposlenih in z dvi- „01 gom izobrazbene ravni R3' venčani bodo v okviru Gradisa temelj pa organizacij3 združenega dela, poudarjaj0 pa, da že zdaj razpolagaj0 sami s polovico ostanka celotnega dohodka, drugo p0" lovko pa združujejo z3 skupni nakup težke meh3" 5 nizacije in za financiranj0 ^J-dejavnosti skupnih služb Gradisa.	n
(ma)
E
Za
vol
svi]
svii
rea
mo
din
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Za enotne cene mesa
Svet gospodarske zbornice Slovenije za kmetijstvo in prehrambeno industrijo ni podprl podražitve, kakršno so predlagali podpisniki republiškega sporazuma o oblikovanju cen goveda, govejega mesa in mleka. Svet meni, da bi maloprodajne cene mesa morali uskladiti z odkup-nrrni cenami živine. Toda Pri tej podražitvi je treba upoštevati tudi usklajenost s cenami koruze in mleka, kupno moč prebivalstva in cene mesa na tujem tržišču. Svet za kmetijstvo je med drugim tudi predlagal, naj bi v okviru gospodarske zbornice Jugoslavije dosegli dogovor o limitu maloprodajnih cen mesa, kar pomeni, da bi bile cene lahko različne, vendar v določenih okvirih.
KOLEKTIV TAR GLEDA DALEČ NAPREJ
Stabilizacija — pa Integracija
Kratkoročni razvojni program podjetja naj bi pomenil konsolidacijo gospodarskega položaja tovarne • Sedanji položaj ne obeta posebnih razvojnih možnosti, zato težnje po integraciji sorodne kovin-
sko-predelovalne industrije Ptuja
J
:ba
nO
NA 10 CICERO
slovenska Bistrica
! nr,y najvBčji delovni organizaciji na ij^dročjii občine - v Impolu - je tmlfbna komisija za uskladitev sta-• i"® Podjetja z novimi ustavnimi do-'1 , 11 Pred dnevi predlagala, naj bi '* zacctelc imeli 3 TOZD. Svoje 9 oh ® naJ t>i imeli obrat Montal, prat družbene prehrane, tretje pa IfO °i sestavljale ostale organizacij-mA v,6 enote podjetja. Kljub temu, da Pu n ^daj dani pogoji le za tri TOZD, jfl L ** bodo v kolektivu prizadevali, „ 01 čimprej poiskali možnosti za >Q> Ustanovitev fe novih TOZD.
no	V. H.
vo
Kolektiv ptujske Tovarne avto-opreme ima letos pred seboj velike načrte. Dokončali naj bi naloge, ki izvirajo še iz sanacijskega programa iz leta 1971, skrbeti bo treba za stabilizacijo podjetja v trenutnih pogojih gospodarjenja. V načrtu pa imtgo, kot daljnosežno rešitev in pogoj za bodoči razvoj, združevanje ptujske kovinopredelovalne industrije. Gospodarski položaj podjetja je tak, da sicer zagotavlja solidno življenje tudi na sedanji stopnji razvoja, vendar posebno obetaven za hitrejši razvoj podjetja ni. Kolektiv TAP kajpak ve, da je stremljenje k razvoju na sedanjih osnovah le kratkovidno gledanje, ki lahko čez čas krepko omaje položaj njihovega podjetja. Zaradi tega v podjetju s tolikšno prizadevnostjo sodelujejo s sorodnima podjetjema v Ptuju, Sigmo in Zavodom Olga Meglič. V kratkem naj bi vsa tri podjetja (obrat za proizvodnjo elektromotor-' jev Elektrokovinarja) združili v eno samo podjetje ptujske kovinsko pre-delovalne industrije.
NAJPREJ
- STABILIZACIJA
Združevanje omenjenih treh podjetij, proizvajalcev avtopreme v Ptuju, bo potekalo po ustaljenem redu. Najprej se bodo podjetja samoupravno sporazumela, da nastopajo navzven skupno, kasneje pa se bodo delavci odločali za združitev ali ne. Istočasno pa bo potekala notranja gospodarska stabilizacija. Ko smo se pogovarjali v TAP, to podjetje je izmed omenjenih treh najmočnejše, smo zvedeli, da je na tem področju treba še marsikaj storiti.
„Resda sedaj dokaj dobro stojimo," je pripovedoval MARTIN UČAKAR, direktor podjetja. „Blo-kade žiro računa smo se že lani rešili deloma z lastnimi sredstvi, deloma pa s posojili in tudi sicer smo ustvarili primerna sredstva za delitev.
Vendar se nam sedanja stabilnost že v letošnjem letu lahko krepko podre. Zaradi tega smo pripravili stabilizacijski program, po katerem naj bi pospešeno izterjevali naše dolgove, izkoristili preostale notranje rezerve, predvsem pa z investicijami povečali proizvodnjo in svoj dohodek."
TAP ima precej sredstev pri dolžnikih, okrog 20 milijonov in ta sredstva skrbijo kolektiv.
jih bodo opravili v prostih sobotah, posodili podjetju.
„Tako bomo zbrali okrog 600 tisoč dinarjjev, ki jih bomo letos potrošili kot obratna sredstva," nam je pripovedoval direktor podjetja. „Vendar tega denarja delavci ne bodo poklonili podjetju, temveč le posodili. V prihodnjem letu se bomo namreč odločili, kaj napraviti s sposojenim zaslužkom delavcev. Ali
pripoved o kovinskopredelovalni industriji popestril direktor Učakar. „Kasneje sta začela takšne izdelke delati še podjetji Sigma in Zavod Olga Meglič; Vsak zase smo majhna podjetja, TAP, ki je lani prodal za preko 80 milijonov dinarjev izdelkov, je med njimi največji. Zaradi tega je povsem logično, da smo začeli iskati skupne rešitve, saj so razvojni načrti pokazali, da nihče med
Tovarna oblačil in perila Mura zaposluje največ delavcev oziroma delavk v Pomurju. Podjetje je povsem modernizirano. Naš posnetek je iz Murinega elektronskega centra, kjer ne obračunavajo le osebnih dohodkov, temveč izračunavajo še vrsto drugih, za podjetje pomembnih podatkov
Več predelanega s svinca iz Mežice
;ži Postali so največji proizvajalec akumulatorjev J'____________pri nas ____
)V0
He- V zadnjem letu dni, ko so pa t*osegli 270 milijonov din reali-ru- Racije in prodali na tuje za več še kot 13 milijonov dolarjev iz-so Jelkov, so dosegli v Rudnikih aiu svinca in topilnici Mežica pora- J^emben napredek pri širjenju en- astne predelave svinca.
2 Proizvodnjo izdelkov iz svin-.j a so povečali v primeijavi z le-v a°um 1971 skoraj za tretjino, e- Sr^mulatotjev so izdelali za ce- t • več> oziroma nad 10.000 On in s to proizvodnjo so po-,va; "i največji proizvajalec akumulatorjev v Jugoslaviji. Uspeš-,0st prizadevanj, da bi kar naj-n u gosPodarili» potrjujejo . pjbolj zgovorno podatki, da se J® v zadnjem letu dni učinek na 2aposlenega za 23 % povečal,
■ ^ realizacija pa za 25 %, pa če-vz |.rav so cene na domačem tr--lOln U zamrznjene, konjunktura JJ3, svetovnem tržišču pa se ne-neh«o spreminja.
Letos bodo v Mežici, pri isti ip' P^izvodnji svinca, kot so jo do-be' 6(w V letu 1972) Predelali kar ^ R x ^astne proizvodnje svinca. 5‘ acunajo pa, da bodo v prihod-ZS' J® predelavo svinca v okviru ,Vi	Rudnikov svinca in
rali opnnice še povečah, in to v z3 (,,yviru obratov za predelavo ti11?23 kot v tovarnah akumula-Ivi- rjev v Žerjavu in Mariboru.
vm-m®e predelovalce pa bo na ra- Ijo iz Mežice čedalje manj ;ija svinca.
aj° w.^k^r pa računajo v Rudnikih ajd vinca in topilnici Mežica, da bo Racija v letošnjem letu že o0" j.0®no presegla 300 milijonov zJ J^v, večji pa bo tudi izvoz, hs- P, ser>ej še na račun prodaje [ijc j^Puiulatorjev, ki jih bodo iz-ižb okrog 12.000 do 13.000
a) .
V Mežici pa imajo še več drugih načrtov za nadaljnje širjenje poslovanja, ki bi pomembno vplivah na razmah gospodarjenja in tudi življenja v Gornji Mežiški dohni.
(ma)
Zlasti še zato, ker nameravajo v letošnjem letu precejšnja sredstva investirati v modernizacijo in povečanje proizvodnje. Problem lahko nastane tudi zaradi prepočasnega obračanja kapitala, tega podjetje obrne poprečno dva in polkrat letno, medtem ko bi ga moralo v normalnih pogojih gospodarjenja štiri do petkrat.
TUDI DELAVCI PRISPEVAJO
V TAP so podvzeli že vrsto ukrepov, da bi podjetje postavili na trdne noge. Ne samo, da izterjujejo dolgove, iščejo notranje rezerve, skrbijo tudi za optimalne zaloge surovin in končnih izdelkov, za boljšo prodajo, izbiro prave, donosne proizvodnje, za boljšo izrabo delovnega časa, boljšo organizacijo dela in tako naprej.
Tudi delavci so pripravljeni pri-spevatii svoje.
Kolektiv se je odločil, da zamrznejo osnovne dohodke na sedanjem nivoju do prvega maja letos, da bi tako ostalo več sredstev za sklade. Na referendumu pa so se delavci z veliko večino odločili, da bodo vrednost dela petih delovnih dni, ki
ga bomo vrnili delavcem kot osebni dohodek, ali se bodo delavci odločili, da s temi sredstvi pospešimo reševanje stanovanjkih problemov ...“
DVE STOPNJI RAZVOJA
TAP naj bi se razvijal v dveh stopnjah, so nam povedali v podjetju. Najprej naj bi dokončali razvoj, ki so ga začeli s sanacijskim programom pred dvema letoma. Sredstva, več kot 15 milijonov dinarjev, ki so jih prispevali banka, občinski in republiški sklad skupnih rezerv, so v glavnem izkoriščene. V prihodnjem letu bo podjetje gradilo nekatere nove prostore, že letos pa dokupTo nekaj nove opreme. V osnovna sredstva bodo vložili okrog 8 milijonov dinarjev, povečana proizvodnja pa bo zahtevala dodatnih 7 do 8 milijonov din za obratna sredstva. Skupno bodo letos (deloma v prihodnjem letu) potrebovali okrog 15 milijonov dinarjev sredstev, od tega pa bi morali sami zbrati vsaj 4 do 5 milijonov din za lastna obratna sredstva.
INTEGRACIJA
„V Ptuju smo se najprej lotili izdelave opreme za avtomobile," je
nami, če ostane vnaprej sam, s svojimi lastnimi silami ne more pričakovati lepe bodočnosti. Tako se dogovarjamo, TAP posebej o pripojitvi obrata za izdelovanje elektromotorjev podjetja Elektrokovinar iz Ptuja, pa še o združitvi vseh treh podjetij."
Dosedaj so se skupaj dogovarjale vodilne strukture podjetij, strokovni kolegiji in predsedniki organov samoupravljanja ter družbenopolitičnih organizacij v podjetjih. V pripravi pa je elaborat o upravičenosti -te združitve.
O združitvi bodo odločali delavci vseh treh podjetij na referendumu. Če bo ta uspel, bodo podjetja nastopila navzven kot kovinska industrija Ptuja.
„Da bomo združeni res podjetje, ki bo lahko nekaj pomenilo, naj povem, da bi letos ustvarili skupno predvidoma za okrog 200 milijonov dinarjev celotnega dohodka s 1400 zaposlenimi delavci," je dodal Martin Učakar.
Naslednji korak integracijskih gibanj pa bo sodelovanje ptujske kovinske industrije pri poslovnem združevanju slovenskih proizvajalcev cestnih in timih motornih vozil.
R. B.
PRED RAZPRAVAMI 0 ZAKUUČNIH RAČUNIH GOSPODARJENJA V ZASAVJU
Za Javnost dela vseh!
Občinska sindikalna vodstva v Zasavju so predlagala odborom osnovnih organizacij sindikata, naj kar najbolj skrbno pripravijo posvetovanja o gospodarjenju in poslovanju v letu 1972 • Na njih naj bi se dogovorili tudi o nekaterih izhodiščih za uvajanje delavske kontrole in drugih aktualnih ________ vprašanjih letošnjega gospodarjenja
Bližnjim razpravam o zaključnih računih gospodarjenja v podjetjih pripisujejo v Zasavju izreden pomen. Menijo namreč, da bi jih morali povezati z letošnjimi akcijskimi načrti v zvezi s politiko stabilizacije in znanih ukrepov zveznih organov proti nelikvidnosti. Za takšno usmerjenost posvetovanj so namreč podani vsi pogoji, ker bodo vodstva podjetij predlagala ah razložila kolektivom pohtiko zbiranja trajnih obratnih sredstev in ukrepe, ki so jih že ali pa jih še bodo sprejeli za izboljšanje poslovanja. Sindikalne organizacije v Zasavju so predlagale, naj bi tokrat vsi zaposleni prejeli izvlečke iz zaključnih računov gospodarjenja. Ti bi morah biti razumljivi vsakemu članu kolektiva in iz njih naj bi si vsak ustvaril podobo stanja in položaja svoje delovne organizacije.
Sindikalna vodstva v zasavskih podjetjih so seveda tudi za
'j'"
to, da bi se na teh sestankih pogovorili o uvajanju delavske
kontrole in da bi hkrati odpra-vih tudi nekatera odprta vpraša-
V
Gostinstvo v težavah
Na seji strokovnega odbora za turizem in gostinstvo pri gospodarski zbornici Slovenije v Novi Gorici, ki združuje gostince v ajdovski, idrijski, novogoriški in tolminski občini, so povedali kopico podatkov o gospodarjenju gostinskih podjetij, ki niso prav nič ohrabrujoči. Gospodarski položaj gostinstva na območju severne Primorske postaja vse bolj zaskrbljujoč. Ostri stabilizacijski ukrepi, podražitve vina in drugih alkoholnih pijač v decembru, višje družbene obveznosti, predvidene nove obdavčitve alkoholnih in brezalkoholnih pijač in ne nazadnje zamrznjeni osebni dohodki, vse to bo znatno vplivalo na zmanjšanje prometa v gostinstvu.
Brez pare in denarja
Zaradi pomanjkanja premoga so se zaustavili potniški vlaki na progi Sežana—Nova Gorica. Železničaiji so prosili svoje konkurente šo-teije, da bi začasno prevzeli prevoz potnikov na tej progi, dokler ŽTP Ljubljana ne bo dobilo potrebnega premoga.
Znano je, da v naši republiki primanjkuje premoga za parne lokomotive. Zato smo se odločili za zvišanje cene premogu za 15%. Železničarji menijo, da je zahteva po zvišanju cen upravičena, ker pa ZTP nima denarja, so predlagali samo 5 % povišanje cen premoga. Rudniki niso pristali na ta predlog in tako so ostali brez denarja, železničarji pa brez pare.
nja v zveza z njo. Gre predvsem za vprašanje, ali naj bodo odbori delavskega nadzora popolnoma samostojni ali naj delujejo v okviru samoupravnih organov ali naj jih izvoh kolektiv ah delavski svet in podobno. Prav tako naj bi določih ali vsaj približno nakazali vsebino in širino delovanja organov delavske kontrole. V Trbovljah so že predlagali, naj bi tudi v zunanjetrgovinskih delovnih organizacijah ali podjetjih, ki se ukvarjajo s prevzemanjem del v tujini, osnovali posebne komisije, ki bi imele pregled nad tem poslovanjem in občasno poročale članom delovnih kolektivov o vseh svojih ugotovitvah v zvezi s tem poslovanjem. Sprejeli pa so tudi osnovne smernice glede poročanja zaposlenim ljudem o trimesečnih rezultatih poslovanja, gibanja osebnih dohodkov, izplačevanja dnevnic, kilometrin in porabe dohodka za nekatere neproizvodne namene.	.m.
Več zraka za stare tovarne
Na Gorenjskem pogosto ugotavljajo, da njihova industrijska središča sorazmerno zaostajajo za razvojem v republiki, s čimer si pravzaprav dehjo usodo vseh starih industrijskih središč pri nas. Kakšno ekonomsko pohtiko in ukrepe bo uveljavljala naša republika, da bo zaustavila to zaostajanje izrazito delavskih in proizvodnih območij? To vprašanje so gorenjski družbeno-pohtični delavci in gospodarstveniki s posebnim zanimanjem zasta-vih predsedniku IS SRS ing. ANDREJU MARINCU, ko se je v ponedeljek v Kranju z njimi pogovarjal o razvojnih prizadevanjih Slovenije.
Ing. Andrej Marinc je menil, da se je osnovni odnos do teh centrov menjal že z bistvenim izboljšanjem odnosa do proizvodnega dela. Republika je že uveljavila nekatere ukrepe, ki zboljšu-jejo njihov položaj, kot so večji poudarek modernizaciji in rekonstrukciji industrije, vgrajevanje načela razvoja v več središčih, milejše obdavčevanje proizvodnega dela in podobno. Opredelitev za sistem obdavčevanja ostanka dohodka in ne osebnih dohodkov bo industriji prav tako v prid.
Ta nova pohtika se med drugim že odraža tudi na poslovni politiki naših bank. Ljubljanska banka je na primer pred dvema letoma in pol namenila industriji 26 odstotkov svojega kapitala, trgovini in gostinstvu pa 43 odst. Letos bo vložila v industrijo celo 70 odstotkov svojih sredstev.
Po besedah ing. Marinca imajo naložbe v stare industrijske cgntre s stališča širših nacionalnih koristi precejšnjo prednost, ker so si v minulih desetletjih pri-dobih številne objekte komunalnega standarda, katere morajo nova središča šele graditi. Vendar pa ne bi bilo prav, če bi zanje terjali posebne izjeme. Tudi nova središča so dokazala vrsto prednosti, predvsem pri bolj elastičnih poslovnih opredelitvah za sodobnejše dejavnosti in podobnem. V primerih, ko gre za res izjemno iztro-šenost v starih središčih, kot posledico pomanjkljivosti v dosedanji družbeno ekonomski politiki, naj bi jo poskušali izboljšati predvsem prek ustreznega odnosa do posameznih industrijskih vej. Praviloma so problemi starih središč v bistvu problemi starih industrijskih strok, kot so na primer tekstilne, metalurške in drugih.
Za nadaljnji razvoj Gorenjske pa so, po besedah ing. Marinca, lahko velikega pomena tudi tuje naložbe za modernizacijo zmogljivosti in višjo tehnologijo. Gorenjska je že sedaj udeležena pri tujem kapitalu v naši republiki z 22 odstotki, saj ji prav industrijska tradicija s kadrovsko močjo in dograjeno infrastrukturo olajšuje pot do ustreznih dogovorov s tujimi partnerji.
M. S.
LJUBLJANA,CELOVŠKA 317, TELEfON: 53 681
ŽADOM IN OPREMO
OBLAZINJENO POHIŠTVO
LJUBUANA. CELOVŠKA 317, TELEFON; 53 685
I
Klavska enotnost - št. 6 - 17. februarja. 1973
STRAN 13
PODOBE
NAŠEGA
ČASA
-	Vsak dan je slabša, Veronika I
Veronika se užaljeno na-šobi: — Krivo je mletje, ne jaz!
— Ne kvarimo si dneva! reče pomirljivo Jože. Smo vsi še pravi čas zdrsnili mimo vratarja? Je kdo zamudil?
-	Jaz! prizna Mara. Pred pol sedmo se mi nikoli ne posreči vstati.
— Se boš že morala navaditi. Če, nas dobe na piko, bo joj! Že tako se hiša kar naprej vtika v naše delo.
— Kakšen primitivizem? Le kaj bo sekretarju pomagal takšen pregled prihodov in odhodov v službo!? Sebe naj raje pogleda! Kaj mislite, da on zdajle ne pije kave? Prav tako jo pije, kot mi...
— Ali pa bere časopis, kar je isto.
— Tipičen birokrat!
— Še dobro, da je prišlo do samoupravnih sporazumov. Končno je le moral priznati naše strokovne kvalifikacije.
In kako ga je pri tem srce bolelo! Ste videli njegov kisli obraz?
Ha, ha, videli, videli!
Štirje pari referentskih
nog (in par omembe vrednih tajničinih) veselo zabingljajo po robovih miz in stolov.
-	Če bi bil kaj prida, bi gledal, da se uvrstimo čim više. Tako pa nas je predlagal v najnižjo kategorijo. Nikjer drugje niso z osebnimi dohodki občepeli tako nizko, kot pri nas.
-	Lahko bi nas katego-rizirah enako kot sekretarje organov. Povsod so sekre-
naš sekretar vsak potni nalog trikrat obrne, preden ga podpiše ...
— In kaj vse si dovoh!? Zadnjič mi je zagrozil, da bom moral vrniti kredit, če kam mislim. Takšna nesramnost!
- Tudi meni kar naprej očita, da sem se vselil v triinpolsobno brez lastnega deleža. Takšna je bila praksa, kaj jaz morem za to! Veseli naj
kako ste kaj preživeli vikend! Je bilo lepo?
— Jaz sem šel' v Kranjsko! reče Jože in začne opisovati pot po Gorenjski in gnečo pred žičnicami. A že se obrazi obrnejo k Mari, ki pravi, da je bila kar doma, ker se človeku ob takšnemu vremenu... Kar je čisto res! prikima Veronika, sama brozga po cestah in megla po kotlinah; nikjer odprtine
Pred startom .
tarji bog i batina, sami svoji gospodje...
— Lahko bi nas uvrstih tudi med svetnike ... Plača ti potem takoj poskoči na 4.500.
— Tudi to možnost so imeli, da bi kakšnega izmed nas imenovah za šefa oddelka. Pa ne! Vsi drugi se znajdejo, le mi moramo capljati na mestu.
— Nič drugega ne kaže, kot čimprej iti. Pobrati šila in kopita in adijo! Drugje imajo veliko več posluha za strokovne kadre, kot pri nas.
— Tam, kamor me vabijo, mi ponujajo 5.000 čistega — da dnevnic in kilometrin sploh ne omenjam. A
bodo, da so me tako poceni dobili. Zastonj dandanes nihče več ne gre v neperspektivno službo.. .
- Kar je strokovno sposobnega, je tako in tako že zdavnaj čez mejo. Vesehnaj bodo, če kdo sploh še hoče delati za tako nizko plačo...
Referentske (in tajničine) noge na robovih stolov in mize se za hip umirijo: njihovi lastniki so se poglobili v tragičnost svojega žitja in bitja v času neizgrajenega socializma. Čez čas pa Mitja, ki ima vedno smisel za pravo mero, preokrene pogovor na drugo temo: Ja, povejte no,
v oblakih... Ah ne, kakšne turobne TV oddaje!? O, da bi le zima kmalu minila ...
— Ojoj, vsak čas bo pol devetih, vzklikne Veronika. Spet bodo vse najboljše raz--grabih drugi!
Pa štirje referenti (in ena tajnica) odložijo časopise in prazne skodelice, planejo z mize in stolov, zaloptunejo z vrati in se zapode v bife na topli obrok.
Začel se je nov teden ustvarjalnega in napornega referentskega dela, za katero ima naša družba, žal, tako malo posluha.
VINKO BLATNIK
Živahen predpustni eas
Še vedno živa šega »pozvačinov« in »borovih gostiivanj« v Prekmurju
Vozil sem se v bližini Beltincev v Prekmurju. Naproti je prišla v pisane trakove ovita postava. Ustavil sem avto. Kaj pa tudi ne bi, ko pa sem letos srečal prvega „pozvačina“. Izza pisanih trakov me je gledal nasmejan mladeničev obraz.
Vsak je oprtan z dvema čutarama, kulačema. V eni je vino, v drugi proso, v pleteni ah usnjeni torbi je še kruh. Vsak ima trobento ah rog in leseno sekiro, na kateri je ježevka (ježeva koža). Sekira je okrašena s
„Vabit grem na gostijo ... Kolega se mi ženi... Tisti, ki se pelje tam spredaj s kolesom,“ je povedal fant v zanimivem prekmurskem narečju in veselo dvignil ježevko v pozdrav in jo mahnil naprej po prekmurski ravnici.
Pozvačinska šega je najbolj razvita na območju Beltincev, Bogojine, Turnišča, Črenšovec in Odrancev. Drugod ima manj pristne različice. Na območju Beltincev najpogosteje izberejo za „pozvačina“ sorodnika, to
'miiž® is vitatoli

pa ni pravilo. 'Navadno je to mlajši moški, ki zna biti vesel. To je častna naloga, ki jo začne opravljati „pozvačin“ dva do tri tedne pred poroko v predpustnem času. Pozvačina imata na-prošenega ženin in nevesta ter vabita na gostuvanje sorodnike, prijatelje in sosede.
Pozvačina oblečejo na nevestinem in ženinovem domu. Na glavo vsakemu posadijo klobuk, kraščak iz navadne klobučevine, ki ga povišajo z nastavkom iz lepenke. Zgoraj ga okrasijo s peresi, obložijo pa ga s pušpanom in raznobarvnimi ro žarni ter papirnatimi trakovi.
Najprej vabita pozvačina najbolj oddaljene svate, na konec pa domače. Navadno hodita peš, vedno pa skupaj. Po poti skačeta in zganjata vse mogoče norčije. Vabilo na gostijo — to je posebno besedilo — morata znati povedati na pamet. Prvi takšen tekst je bil natiskan v Prekmurju leta 1807, zadnji pa 1929
Običaj, ki ga negujejo v Prekmurju z veliko ljubeznijo, kljub temu, da so poroke vse bolj „sodobne“, je lep. Pozva-činu še ni odklenkalo in prav je tako. Sicer pa se je v zadnjem času spremenil čas porok. Nič več jih ni toliko pred pustom, pač pa takrat, ko so na dopustih zdomci.
Pozvačini vabijo tudi na ,,borova gostuvanja". Ta zelo
i
ž
fc. MODNA HIŠA
V
m
/

S POSL0VM1MI BI0TAMI V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU VAM NUDI
bogato in vedno aktualno izbiro otroške, moške in ženske konfekcije, modnega metrskega blaga, pletenin in visoko kvalitetne usnjene konfekcije in galanterije.

stari običaj je zašel v gorički del Prekmurja iz sosednjih avstrijskih pokrajin. Predstavlja parodijo poroke v gozdu. Pripravijo ga v vasi, kjer se prejšnje leto ni nihče poročil. V gozdu posekajo bor in ga odpeljejo v vas. Bor predstavlja rodovitnost. Na „borovem gostuvanju“ se pojavljajo številni maskirani liki, ki zbijajo raznovrstne šale. Videti „borovo gostuvanje" je pravo doživetje. Opazovalcu se zdi, da je sredi dogajanja iz minulih stoletij.
Prvo letošnje „borovo gostuvanje" je bilo letos v Lonča-rovcih, v nedeljo 18. februarja. V vasi seje trlo ljudi od blizu in daleč. Izkupiček so namenili za potrebe vaškega gasilskega društva, ki je bilo tudi organizator prireditve.
FRANČEK ŠTEFANEC
SONČNI
MRK
študija s področja teorije komunikacij
1- DIREKTOR NAROČA TEHNIČNEMU DIREK-
TORJU:
Jutri ob devetih zjutraj bo sončni mrk, česar prav gotovo ne vidimo vsak dan. Zato poskrbite, da se bo vse osebje v civilnih oblekah zbralo na tovarniškem dvorišču. Med opazovanjem tega redkega dogodka bom jaz osebno dajal vsa po- -trebna pojasnila. Če pa bo deževalo, ne bomo kaj prida vi- J deli. V tem primeru naj gre osebje v jedilnico.
2. TEHNIČNI DIREKTOR NAROČA OBRATOVODJI: Po nalogu direktoija bo jutri ob devetih zjutraj sončni mrk. Če bo deževalo, ga v civilnih oblekah ne bomo dobro videli na tovarniškem dvorišču. V tem primeru bomo sončni mik izvedli v jedilnici. Torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan.
3. OBRATO VODJA VODJI ODDELKA:
Po nalogu direktoija bo jutri ob devetih zjutraj v civilnih oblekah izveden sončni mik v obednici. Direktor bo odredil, če naj dežuje ah ne. Torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan.
4. VODJA ODDELKA SKUPINOVODJI:
Če bo jutri v obednici deževalo, torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan, bo ob devetih naš direktor v civilni obleki mrknil.
5. SKUPEMOVODJA NAROČA DELAVCEM:
Jutri ob devetih naj bi naš direktor miknil. Škoda, da kaj
* takega ne vidimo vsak dan.
MORALA TE ZGODBE: KDOR NIČESAR NE VE,
MORA VSEMU VERJETI!

Prekmurski „pozvačin‘'
Okoli vratu ovijejo pozva-čino z gazo, čez suknjo. „ka-put", položijo brisačo, na katero pritrde trakove in cvetje. Pod kolenom si priveže pozvačin zvončke, po dva na eno nogo.
trakovi in cvetjem, ima pa tudi zvonček. S seboj nosi pozvačin zemljevid ah kos časopisnega papiija, namaskiran pa mora biti tako, da ga ni mogoče spoznati.
jSrft n 1
- Tovariš doktor, žena mi je vrgla zamrznjeno plačo v glavo ...	- KARIKA-
TURA: I. ANTIČ
J
ŠPORT IN REKREACIJA
Smučarji Žita najboljši na Pohorju
V organizaciji živilskega kombinata Intes je bilo na Pokoju 6. republiško prvenstvo živilcev v veleslalomu. Na tek-movanju je nastopilo 150 smu-čaijev iz Žita, Kolinske, Unio-na) Slovenijavina, Planike, Dro-8e. Delamarisa, Etola, KŽK Kranj, Talisa, Piramide, TMI, ^ane, Emone ter Intesa. Pokro-1 v*telj tekmovanja, direktor In-tesa Vlado Steblovnik, je v popravnem govoru poudaril P°men tega tradicionalnega tekmovanja, ki ima poleg srečanja na snegu tudi velik pomen zbliževanja živilcev iz SRS. V bo-doče je potrebno pritegniti k s°delovanju še preostale delov-ne organizacije živilske stroke SRS. Organizacija tekmovanja je bila zares dobra, za kar gre Pohvala organizacijskemu odboru Intesa, kakor tudi Smučarski šoli Pohorje, kije izvedla tehnični del tekmovanja.
Kljub temu, da je bilo v so-
boto vreme na Pohorju zelo južno, sta bili obe progi dobro pripravljeni in so lahko tudi tekmovalci z višjimi startnimi številkami dosegli dobre uvrstitve.
Na tekmovanju so imeli največ uspeha predstavniki Žita iz Ljubljane, ki so zmagah med ekipami in dvakrat med posamezniki. Za zmago med ekipami so prejeli lep kristalni pokal s simbolom iger živilcev
MREST
POHIŠTVO
— žitnim klasom — dar organizatorja tekmovanja. Na drugo mesto so se uvrstih smučarji Kohnske, ki so imeli tudi najštevilnejšo ekipo na tekmovanju. Tretje mesto med ekipami pa so osvojili tekmovalci Emone.
Med posamezniki so bili naj-
POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA

TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
1
ŠPORTNE IGRE V PTUJU
V	nadaljevanju DŠI so bila na sporedu tekmovanja v kegljanju in ahu. v kegljanju je prvo mesto osvojila ekipa IGA s 697 podrtimi Kfglji, sledijo ekipe V. Reš (686), ŽELEZNIČAR (660), TAP W9), EKO (642), PERUTNINA (634) itd.
Prav tako kot v kegljanju so se odvijale ogorčene borbe tudi v ^hu. P0 pričakovanju, vendar z manjšo razliko v točkah, je prvo j^sto osvojila ekipa TGA — Kidričevo s 37 točkami, sledijo pa ‘(■BIRa 33,5, PODLEHNIK 31, TAP 22,5, AGROTRANSPORT S5,0. MEGLIČ 21,5, SIGMA 20,5, itd.
Sodelovalo je 12 ekip.
, .Ze samo število prijavljenih ekip (20 v kegljanju, 12 pri šahu) ^Je dovolj jasno sliko o razgibanosti DŠI v Ptuju. Tekmovanja so r8anizirana brezhibno in brez zastojev, za kar ima veliko zasluge j^urnomi predsednik komisije za DŠI, bivši vratar NK „Drave“ Klarič Ivo, ki se je z veliko mero dobre volje lotil zahtevne naloge.
komisijo je zbral sposobne ljudi, ki so voljni delati, organizirati ekmovanja itd.
Pri organiziranju tekmovanja v šahu je komisiji priskočilo na P^moč šahovsko društvo Ptuj, ki je zagotovilo brezhiben potek Umovanja.
V	prihodnjem tednu bo na sporedu tekmovanje v košarki.
I. A.
NEDVode
Uspelo srečanje
Y nedeljo je bilo v Sori pri Medvodah III. republiško pionirsko ecanje v sankanju s športnimi sanmi. Srečanje, kije bilo v okviru Rovanških pionirskih iger, je kljub neugodnim vremenskim po-? Jem lepo uspelo, saj so domačini lepo pripravili progo. 80 pionir-v in pionirk iz 8 društev se je pomerilo na 720 metrov dolgi Tekaški progi Drsnik, ki je bila precej zahtevna, vendar je nastop munlbrez poškodb.
j. Organizatorji srečanja Sankaška zveza, Društvo prijateljev mla-t ?e in Partizan Slovenije so ocenili tekmovanje kot zelo uspešno, ? P0 organizacijski kot tekmovalni plati. Zato so sklenili, da bo ?Jej srečanje v Sori postalo tradicionalno.
Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali: pri mlajših pio-^ Trobčeva (Topol), pri starejših pionirkah Petelinkaijeva •p 0ra), pri mlajših pionirjih Šolar (Alples), pri starejših pionirjih n; r^n (Alples), v ekipni konkurenci pri pionirkah Sora, pri pio-mihh pa Alples.
F.R.
boljši Kutin (Planika) pred Glavanom (Žito) in Vozličem (Droga), Demšar (Emona) je zmagal v razredu do 40 let pred Pircem (Žito) in Žerjavom (Kolinska). Med tekmovalci nad 40 let je najhitreje prišel v cilj Kuren (Žito) pred Kršmancem (Etol) in najstarejšim udeležencem tekmovanja, 62:letnim Lipicerjem (Žito). Med tekmovalkami je zmagala Gradišar (Žito), drugo mesto je osvojila Ivančič (Kolinska) in tretje Močnik (Intes).
Na svečani podelitvi zlatih, srebrnih in bronastih kolajn za najboljše tri v vsaki kategoriji ter pokalov za prve tri ekipe so se predstavniki sodelujočih ekip dogovorili, da bo organizator 8. srečanja živilcev SRS prihodnje leto KŽK Kranj. Vsi sodelujoči so prejeli praktična darila in lične značke Pohorje 73 kot spomin na sodelovanje na tekmova-
nju-	J. RAIŠP
Zapadel je sneg, smučišča so za nekaj tednov oživela in ljubitelji belega športa so končno le prišli na svoj račun ... (Foto: A. A.)
Z OBČNEGA ZBORA PLANINCEV PTT LJUBLJANA_
NAČRTNO DO ŠE VEČJIH USPEHOV
Ob osemdesetletnici slovenske planinske organizacije in dvajsetletnici društvenega obstoja bodo začeli razširjati Poštarsko kočo na Vršiču.
Letošnje leto je za slovenske organizacije. Za članstvo pla-
planince jubilejno, saj mineva 80 let od ustanovitve njihove
JESENIŠKI
Zelezarji na saneh
ninskega društva PTT Ljubljana z njegovimi skupinami v Kranju, Kopru in Novem mestu pa je mejnik v razvoju osrednje organizacije toliko pomembnejši, ker sami praznujejo dvajsetletnico plodnega dela in obstoja. Ta proslava bo v novembru. Takrat bodo nedvomno lahko poudarili, da so le stekla dela za razširitev in modernizacijo Poštarske koče na Vršiču, ki bo po „novem“ lahko naenkrat sprejela in prenočila po trikrat več planincev in izletnikov, kot pa jih zmore sprejeti zdaj, oziroma da so bili doseženi novi rezultati pri vzgoji planinskega naraščaja, pospeševanju izletništva, orientacijskih in drugih pohodov ter še vseh ostalih dejavnosti
Kakor so minulo soboto poudarili na občnem zboru tega društva, so v zadnji mandatni dobi izpolnili vse naloge, ki so si jih bili zastavili. Njihovo bistvo bi bilo v tem, da so zaključene priprave na razširitev Poštarske koče, kjer bi z deli začeli že lani jeseni, če jih ne bi prehitelo slabo vreme. Močno se je povečalo tudi zanimanje za izlete, predavanja in udelež-
LJUBUANA
bo na raznih množičnih manife-stativnih prireditvah, še zlasti lepe uspehe pa so dosegli pri delu z mladino.
Res je, da PTT podjetja Ljubljana, Kranj, Novo mesto in Koper, ZPTT Ljubljana in PTT izobraževalni center že zdaj v marsičem materialno in moralno podpirajo dejavnost „svojega" planinskega društva, ki vključuje 1345 članov ali vsakega četrtega zaposlenega. Vendar pa je občni zbor navkljub temu izrazil željo, naj ta pomoč ne bi bila odvisna od dobre volje odgovornih ljudi v navedenih delovnih skupnostih, marveč naj bi z novimi statuti tudi konkretizirali odgovornost samoupravnih organov, da načrtno skrbijo tudi za planinsko dejavnost, ki za zdaj v PTT žal pomeni edino stalno in sistematično obliko načrtnega oddiha in rekreacije zaposlenih, s tem pa tudi krepitve njihovih fizičnih sposobnosti. Ob pretežno umskem delu pa je vse to nedvomno potrebno v dosti večjem obsegu kot zdaj. Prav tako ne gre podcenjevati pomena teh dejavnosti, če nanje gledamo s stališča družbene samozaščite in vseljudskega odpora —mG
DRUGI DEL TEČAJA ZA ORGANIZATORJE REKREACIJE
Sindikalna organizacija železarne Jesenice vzorno skrbi za rekreativno športno dejavnost. Poleg tega, da se delavci tega velikega železarskega kolektiva nenehno ukvarjajo s številnimi športi pripravijo enkrat na leto tudi medobratna tekmovanja v raznih športnih disciplinah.
Minulo nedeljo so se pomerili sankači. Tekmovanja, ki je bilo ta dan na 1000 m dolgi progi, se je udeležilo skoraj 150 delavcev. Razdeljeni so bili v tri skupine.
Rezultati so bili sledeči:
Moški pod 40 let starosti:
1.	Drago Dokl (martinarna) 1,03.7, 2. Marjan Burnik (strojne delavnice) 1,03.8, 3. Rudi Noč (valjarna) 1,09.2.
Moški nad 40 let: 1. Janez Smolej (livarna) 1,02.5,
2.	Stane Horvat (jeklovlek)
1.05.6,	3. Vinko Razinger (strojne delavnice) 1,09.3.
Ženske: 1. Tončka Klinar (upravne službe) 1,15.7, 2. Milena Neuman (upravne službe) 1,21.4, 3. Rozka Kavčič (strojne delavnice)
1.25.6.
Prvi trije uvrščeni so dobili posebna priznanja in praktična darila.
Partizan Slovenije je v sodelovanju z Zvezo sindikatov Slovenije organiziral v Mozirju minulo poletje desetdnevni tečaj za organizatorje rekreacije v delovnih organizacijah. Drugi
• ŽALEC
del tečaja pa bo v Kranjski gori od 3. do 11. marca v domu Janeza Porente. Za tečaj se lahko prijavijo le tisti, ki so prisostvovali prvemu delu tečaja v Mozirju.	-a.
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Žalcu je minuli teden pripravila sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo več kot 125 posameznikov iz 15 delovnih organizacij. Tekmovanje je bilo na smučišču v Libojah. Proga je bila dolga 450 m z višinsko razliko 140 m in 25 vratci, postavil pa jo je Bogdan Kučer iz Žalca.
Rezultati posamezno do 35 let moški: 1. Markovič (Gradnja Žalec) 41,5, 2. Lakner (Prosveta) 41,7, 3. Mlakar (Garant) 42,6, 4. Zager (SIP) 43,2, 5. Rovšnik (TT Prebold) 43,9 itd. Ekipno: 1. TT Prebold 185,7, 2. SIP Šempeter 194,4, 3. Garant Polzela 194,9, 4. Ferralit Žalec 199,0, 5. Juteks Žalec 201,8 itd. Nad 35 let moški posamezno: 1. Potočnik (Ferralit) 19,0, 2. Repnik (KK Žalec) 21,7, 3. Korenjak (KK Žalec) 21,5, 4. Čretnik (Ferralit) 22,9, 5. Ušenič (KK Žalec) 30,2 itd. Ekipno: 1. Ferralit 91,4, 2. KK Žalec 96,3. Proga za to starostno skupino in za ženske je bila polovico krajša. Ženske: posamezno: 1. Orač (KK Žalec) 23,1, 2. Špeh (Prosveto) 37,2, 3. Inkret (Prosveta) 51,8 itd. Ekipno: Prosveta
T. TA VČAR
iz ljubljane v new york
Z letali Pan American boste potovali iz Ljubljane v N . York najhitreje in najudobneje. Naša letala letijo vso1 dan iz Londona, Frankfurta, Rima, Pariza, Amsterdam1 in Bruslja.
Med poletom boste uživali razkošje največjega letala o( svetu, našega 747. Vsi, ki so že potovali z našim 747 j bilo jih je več kot dva milijona - so bili navdušeni, k< so uživali med poletom: udobje, varnost in kuhinjo s sv« tovnimi specialitetami. Med poletom imate na voljo 1' zabavnih glasbenih programov in na izbiro dve filmsk predstavi hkrati.
K rezervaciji vašega poleta sodijo v našo skrb še: reze' vacije v hotelih, ogled mest, razni izleti in služba renH car. Zagotovimo vam tudi rezervacije za potovanja d' vseh mest v notranjosti Amerike.
V	ameriških poslovalnicah Pan American vam naši rojak' iz ZDA lahko kupijo karto za polet v Ameriko; dostavim' vam jo v Jugoslavijo!
V	vseh poslovalnicah JAT, turističnih agencijah ali ne posredno pri nas boste zvedeli vse o naših posebnih, H letniških tarifah.
PAN AMERICAN, HOTEL SLAVIJA, SV. SAVE 9,
11000 BEOGRAD. TELEFON: (041) 411-484
letalska družba z največjimi izkušnjamj
na svetil
Po skoraj dveh mesecih, odkar smo začeli z našo akcijo jf | sklepanja dogovora za Delavsko enotnost z osnovnimi sindi- 1 I kalnimi organizacijami, organi sindikatov v občinah in repu- j bliki ter s samoupravnimi organi v delovnih organizacijah, je pristopno izjavo podpisalo 296 sindikalnih organizacij in 143 delovnih organizacij. Naša prizadevanja, da bi Delavsko enotnost dobivali vsi, ki aktivno delujejo v sindikalnih organizacijah in v organih samoupravljanja, se sicer uresničujejo, čeprav prepočasi. Zavedamo se, da bomo brez pomoči, zlasti občinskih sindikalnih svetov, težko uspeli. Zato jim, tako smo se pred kratkim dogovorih, vsakih 14 dni pošiljamo poročila, katere sindikalne in delovne organizacije so na njihovem območju že podpisale dogovor in katere še manjkajo. Upamo, da bomo tudi z njihovo pomočjo uspeli pospešiti našo akcijo.
_ Razen osnovnih sindikalnih organizacij in občinskih sindikalnih svetov so mistopne izjave oodpisali tudi REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA, REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI, REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI IN REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V KMETIJSTVU, ŽIVILSKI IN TOBAČNI INDUSTRIJI.
Podpisniki
dogovora
o DE
O Od 9. do 15. februarja so podpisale pristopno izjavo:
SINDIKALNE ORGANIZACIJE 260. Časopisno podjetje ..Gorenjski tisk“, Kranj, 261. Elektroinštitut Milana Vidmarja, Ljubljana, 262. Tovarna pohištva Trbovlje, 263. Tekstilna industrija ,,Otiški vrh“, obrat Prevalje, 264. ZRMK zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana, 265. Tkanina Celje, 266. Bolniška delovna enota — odd. Vojnik, 267. Cestno podjetje — obrat Črnomelj, 268. Občinski sindikalni svet Ilirska Bistrica, 269. Vojne ustanove Ilirska Bistrica, 270. Skupščina občinee Ilirska Bistrica, 271. Lesna industrija „Topol“, Ilirska Bistrica, 272. Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica, 273. Avtopodjetje „Transport“, Ilirska Bistrica, 274. Prosvetni delavci Ilirska Bistrica, 275. Trgovsko podjetje „Ilirija“, Ilirska Bistrica, 276. SGP „Gradnje“, Ilirska Bistrica, 277. Tovarna lesovinskih plošč „Lesonit“, Ilirska Bistrica, 278. Kmetijska zadruga „4 junij", Ilirska Bistrica, 279. Plutal Ljubljana, obrat Ilirska Bistrica, 280. Tovarna vezanih plošč „Javor‘‘, obrat Bač, 281. Gozdno gospodarstvo Postojna — obrat Knežak, 282. PLAMA Podgrad, 283. Cestno podjetje Maribor, 284. Železniška postaja Tezno, 285. Trgovsko podjetje „Izbira“, Ptuj, 286. Steklarna „Boris Kidrič", Rogaška Slatina, 287. Gostinsko podjetje ,,Astoria“, Maribor, 288. Obrtno podjetje „Usluga“, Ljubljana, 289. Tovarna Celuloze, Medvode, 290. „MERCATOR“ - PE Metlika, 291. Kombinat ..Delamaris", Izola, 292. Gorenjska oblačila Kranj, 293. Osnovna šola „dr. Petra Držaja", Veliki Gaber,
294. Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana, 295. Občinski sindikalni svet Moziije 296. Mestni odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljana
DELOVNE ORGANIZACIJE:
143. Cestno podjetje Maribor
Proste sobote za boljšo plačilno sposobnost
______Trije stabiHiacijski programi tekstilne tovarne Sukno Zapuže
Tristočlanski kolektiv tekstilne tovarne Sukno iz Zapuž pri Begunjah je preteklo soboto začel uresničevati poseben program za izboljšanje plačilne sposobnosti svojega podjetja. Na pobudo mladinske organizacije se je odločil, da bo do junija prostovoljno delal v šestih prostih sobotah. Čeprav se je lahko vsakdo sam odločil o tem, ali se bo vključil v to akcijo ali ne, so v soboto le z redkimi opravičenimi izjemami prišli na delo vsi. Le delavci tkalnice, za katere ni bilo dela, bodo delali to soboto.
Člani kolektiva bodo v tem
konca leta, da so lahko zgoto-vili pripravljene polizdelke. Njihove količine so zmanjšali od 66.000 na 39.000 metrov. Čeprav so bili za to delo plačani, je bil učinek za podjetje zelo dober, saj se je z njim sprostil poltretji milijon dinarjev obratnih sredstev. S povečanimi napori za prodajo je tako lani fakturirana realizacija dosegla vrednost 45 milijonov dinarjev in je bila za dobro tretjino nad predlansko.
Te dni v Suknu razpravljajo
še o svojem tretjem stabilizacijskem programu, s katerim naj bi izkoristili vse možnosti za to, da bi tudi v rednih delovnih dneh naredili več in bolje. Ta program vključuje prizadevanja za boljše izkoriščanje surovin in vseh pomožnih sredstev ter delovnega časa, za uspešnejšo prodajo in še posebej za visoko kvaliteto izdelkov. Slednjo naj bi spodbujal tudi poseben pravilnik, ki postavlja osebne dohodke v precejšnjo odvisnost od kakovosti proizvodnje.
PROBLEM, KI NE TARE SAMO VELENJSKEGA PREMOGOVNIKA
A
V tovarni so prepričani bodo tudi ta prizadevanja njih uspešna. Ne nazadnje je tej' napovedi v prid ugotovitev, d1 je kolektiv že doslej z zavzetij delom dosegel prav vidne uspe j he. Po delovni storilnosti je 4 prvih mestih v svoji stroki, J predilnici česane preje pa se pj podatkih Tekstilnega instituti iz Beograda ponaša celo z naj! višjim jugoslovanskim dosel kom pri storilnosti v volnarsl! stroki.
M.S
času ustvarjeni osebni dohodek prepustili tovarni za obratna sredstva za nedoločen čas, ko pa se bo njen položaj izboljšal, jim bo denar vrnila. Čeprav v Suknu niso povsem točno izračunali, koliko sredstev jim bo to delo prineslo, saj menijo, da je več, kot denar, vredna velika pripravljenost kolektiva za nesebično sodelovanje, cenijo, da se vrednost skupne denarne koristi utegne približati 1 milijonu dinarjev.
Sukno iz Zapuž je ena izmed tistih delovnih organizacij, ki jim pomanjkanje obratnih sredstev povzroča precejšnje težave. Zaradi potrebe po modernizaciji proizvodnje in tehnološki osamosvojitvi so v minulih letih svoj dohodek vlagali v proizvodna sredstva. Med drugim so zgradili novo predilnico česane volnene preje v vrednosti 150 milijonov dinarjev, saj tega polizdelka pri nas primanjkuje in ga je potrebno veliko uvažati.
Kolektiv je že doslej pokazal zelo veliko pripravljenost, da z dodatnimi napori podpre stabilizacijska prizadevanja svoje organizacije. Tako je lani izvedel prvi program posebnih ukrepov, s katerimi je bistveno zmanjšal zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov. Delavci na proizvodnih ozkih grlih, zlasti v apreturi in šivalnici, so prostovoljno delali vse proste sobote od septembra do
Pomanjkanje delavcev
Med bistvenimi vprašanji, ki so povezana z nadaljnjim razvojem velenjskega Rudnika lignita, je vse večje pomanjkanje delavcev in pa velika fluktuacija, kar vse predstavlja za delovno skupnost velenjskih rudarjev velike težave.
Ker je pomanjkanje delavcev za delo v jami vse večje, se v velenjskem premogovniku že z vso resnostjo poraja vprašanje, kako bo z doseganjem proizvodnih nalog. V ilustracijo samo to: ob koncu decembra 1972 je Rudnik lignita Velenje zaposloval 3704 delavce, oziroma 13 več, kot zadnjega decembra 1971. Za povečanje števila zaposlenih za 13 pa so morali v velenjskem premogovniku v prejšnjem letu sprejeti na delo kar 938 novih delavcev.
Poraja se vprašanje, kako zagotoviti nadomestilo za tiste člane delovne skupnosti, ki zapuščajo premogovnik. Stalno in veliko prelivanje števila delavcev ne povzroča težave samo kadrovsko socialnemu sek-toiju Rudnika lignita Velenje, pač pa ovira izpolnjevanje proizvodnih nalog. Novi delavci se v večini prvič srečujejo prav v Velenju z delom v rudniku, zato je rezultat njihovega dela nižji, kot pri starih rudaijih, kar je povsem razumljivo.
V velenjskem Rudniku lignita si bodo v prihodnje zlasti še prizadevali, da jedro ustaljenega in strokovno dobro usposobljenega dela zaposlenih nenehno povečujejo. Za to pa bo treba, kot poudarjajo, dopolniti postopek uvajanja novih delavcev. Storiti bo namreč treba vse, da se bodo novi delavci tako v novem delovnem okolju kot tudi sicer kar najbolje počutih. Predvsem mla-
demu človeku bo treba bolj pomagati, da premosti začetne težave, ki jih terja težko rudarsko delo. Sam uvajalni postopek pa bo treba organizirati tako, da bo novemu delavcu omogočil sicer postopno, a kar najbolj vsestransko' vključitev v samoupravni in delovni proces velenjskega premogovnika.
Uvajalni proces pa naj bi bil v prihodnje zasnovan takole:
-	uvajanje v delo bi opravljali na posebnih deloviščih in pod nadzorstvom inštruktorjev po vnaprej pripravljenem programu;
-	delavcem bodo v uvajalnem postopku posredovali informacije, tako strokovne kot splošne, v jeziku, ki ga razumejo;
-	uvajalni postopek bodo nenehno spremljali in ga, če bo potrebno, sproti izboljševali;
-	v uvajalnem postopku delavci ne bodo nagrajevani na podlagi doseženega delovnega učinka, pač pa je treba urediti stimulativni sistem nagrajevanja;
-	v zaključni fazi uvajalnih po-
stopkov je treba preučiti možnw ^ organiziranja nacionalno enotnih lovišč, in	i
- najti bo treba oblike za f 4 moč pri reševanju finančnih p^j blemov novincev, in to od sprejel a do tedaj, ko si novinec ob pofflOj I lastnega osebnega dohodka nora1’ lizira osnovne življenjske razmeji *
<vf

|nle^
ribnica
PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT &
je J Jc
I h;
! fo
če
ži
Z$
Za sedaj 5 strojev j!
| skl
V tekstilni industriji Tekstilindus v Kranju je te dni stekla proiz-vodnja v novem obratu za pleteno blago. Za začetek imajo v podjetju ! ^ 5 pletilnih strojev, na katerih v eni izmeni izdelajo blizu tisoč metrov j blaga. Ta izdelek bo sprva namenjen predvsem ženskim oblekam, J njegova posebnost pa bodo tiskani vzorci, za katere ima Tekstilindus j eno najbolj razvitih tehnologij v naši državi. Pletilnico bo podjetje j sčasoma razširilo na 40 strojev.
J
DELAVSKA
ENOTNOST
■■■	■	M
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovoru6! urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni
v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna ^»OO din — in letna 78,00 diol Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska ČZP »Ljudska pravica«, Ljubljana