43. številka. Ljubljana, v sredo 22. febrnvarja XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI MM. Izhaja vsak dan sve$er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerBk e dežele Ea vse leto 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. na mesec, po fiO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Knezoškofa Ljubljanskega postni pastirski list. V Ljubljani, 22. febrnvarja. Ljubljana je ravnokar praznovala petdesetletnico papeževega škofovskega posvečenja. Brez ugovorov in navdušeno stavili smo Leva XIII. in dajali pri tem hvalo Bogu, da sedi na stolici sv. Petra mož, ki z jedno besedo lahko popravi vse tisto, kar je pokvaril tu ali tam kak škof sv. katoliške cerkve. Soglasje pri tej slavnosti pa je na precej občuten način kalil prevzvišeni škof Ljubljanski s svojim zadnjim pastirskim listom, ki ne obseza ničesar druzega, nego govor prevzvišenega o priliki katoliškega shoda v Ljubljani. Mi bi bili radi začuli besedo miru s takega visocega mesta, kakor ga za-vzemlje knezoškof Ljubljanski, kajti potrebni smo miru. Ali s celega pastirskega lista nam doni bojne trombe glas in celi pastirski list ni ničesar druzega, nego pikra polemika s tako imenovanimi „napred-njaki" in „razsvitljenci". Mi smo dosedaj menili, da se ima pastirski list tako glasiti, da ga ume tudi priprosti narod. Ce pa predležeči pastirski list prečitate slovenskim kmetom, potem včmo že naprej, da ljudstvo ne bode umelo, kaj hoče višji dušni pastir. In priprosti kmetic gotovo ne bode dobil druzega utiša, nego istega, da so na Slovenskem nekaki „naprednjaki", katere bi najbolje kazalo pobiti, kakor se pobije goved v mesnici! Mi nočemo preiskati, so-li taki pastirski listi pisani v duhu Kristovem, ali ne. Ali občutek pa smemo vender imeti, da, če bi prišel Krist z nova na svet, da bi On takih pastirskih listov ne pisal! Kot slovenski katoliki pa obžalujemo ostro pisavo knezoškofa Ljubljanskega, ker bo imela samo ta nasledek, da so bodo duhovi se bolj razdražili, in to med tistimi, ki imajo toliko inteligence, da umejo tolmačiti pomen škofovih besed. Priprosto ljudstvo pa bode ostalo v tem oziru tako, kakor je bilo poprej, ker taki pastirski listi presezajo njega duševno obzorje. To jo gotovo! Jedini sad tega pastirskega lista bode pač ta, da bodo razsodni Slovenci odslej še bolj čutili, da jih nekaj loči od moža, ki bi po Hvojih talentih lahko bil dika školiji sv. Nikolaja, ki pa vsled svoje strasti ne jemlje v svojo blagoslovljeno roko nič druzega, JLISTEEL „Vse to ti narod pozlati". (Srbski upiaiil L. K. Laz aro v i č. Prevel I P. P lani n s k i.) (Konec.) Počasi Htopa. Za njim gre st.otuioa 2 materjo m detetom, in za njimi ostali gvet, vsi tibo iu kakor za kakim slovesnim pogrebom. Ta hip pridrvi U gostilo« Blagoje gologlnv. Takoj za njim stotuik, kateri ga plimo za roko: — Stoj! On je težko ranjen! Jako težko! — Težko? Kdo to pravi! .... Evo, evo pisma ! . . . Niegov tovaiiš Jole . . . Zroč plabo ua vse strani tete mim> invalida in se uBtavi mej svetom. — Pa kje je? — Ofce! zakliče vojak milostno, vrte* se na eni nogj in podpirajo se z bergljo. Oče 1 Evo me! Blagoje se obrne urno kot streJa. Postoji pred Binom. Gleda ga, gleda — in omahne na tla. Nihče ne misli na bvoj pauel. Vsi priskočijo nego meč, s kojim klati po glavah slovenskim naprednjakom. Izreči smemo torej sodbo, da je bil v tistem trenotku, ko smo slavili papeža Leva XIII., najbolj nepriličen čas, stopiti pred slovenski svet s tako bojevitim pastirskim listom kot je oni, katerega imamo ravno sedaj v rokah. Dasi je prevzvišeni del svojega pastirskega lista posvetil tudi našemu listu, ter nam očital, da se delamo katolike zavoljolepšega, ter nam tako predbaci val h i n a v-š č i n o, mi vender ž njim polemizovali ne bodemo, ker je na stolici sv. Nikolaja sedelo obilo mož, katerih spomin je nam Slovencem čez vse drag; zatorej ne bodemo nikdar tako daleč zagazili, da bi — če nam se tudi nehote" vsiljuje prilika — s škofom Ljubljanskim polemizovali na isti način, kakor smo obilokrat prisiljeni polemizovati z gospodo „SIovenčevoa. Polemika pastirskega lista proti slovenskim naprednjakom pa tudi ni nevarna. „Naprednjaki" so dandanes taki reveži, da jih je smeti suvati vselej in pri vsaki priliki, ne da bi se tistemu, ki suje, kaj zgodilo. Ali pastirski list se v bran postavlja tudi proti našemu zakonodajstvu. Dotični oddelek slove tako: „Da pa sem omenil tudi teh „naturalistovu ali „deistov" ali kakorkoli jih hočete zvati, vzrok je temu prežalostna prikazen, da na ravnokar popisanem stališču dandanes več ali manj stoji tudi vse javno življenje, in sicer tudi v državah z ogromno večino katoličanov. Da vas opozorim le na jedno reč, in sicer tisto, po kateri se javno življenje največ ravna — kje še nahajamo postavodajalstvo, v katerem bi se spoznavalo, dosledno spoznavalo, da je Jezus pravi Bog, in zato dušni kralj in absolutni vladar nad vsemi človeškimi odnošaji, bodi si v zasebnem, bodi si v socijalnom, bodi si v državnem, in sploh : v javnem življenju ? v katerem bi se spoznavalo, dosledno spoznavalo, da je cerkev Kristusova njegova jedina in polnopooblaščena nadomestnica ? Jaz ga ne poznam takega postavo-dajalstva ; povsod je Kristus, Bog in kralj, kakor nebes, tako tudi zemlje in vsega, kar je na zemlji, več ali manj odstavljen od svojega mesta. Vzemimo samo naše postave, ki se tičejo šolstva. Po 17. členu temeljnega državnega zakona (štev. 142. leta 18G7) je veda in njen pouk prost; prost namreč od vsake cerkve in vsacega veroizpovedanja. Po 4; 2. zakona, ki vrejuje razmerje mej šolo in cerkvijo (Št. 48, 1. 1868). oskrbuje, vodi in nadzoruje cerkev sicer veronauk, a pouk v drugih predmetih jo neodvisen in ga Škropi z vodo. Dama s psičkom in košarico pomoli mu nekih kapljic pod nos. Skoro ga zdramijo in vzdignejo na noge. Najprej si otre vodo, s katero so ga polivali, pot!ej pa objame sina, ali tako Oaglo, kakor bi se bal, da mu pobegne. Dolgo ga ne izpusti. Id tudi potem, ko se ločita, gleda ga on naravnost v oči, kakor bi bo bal pogledati doli, kjer je bila nekdaj noga. — Hvala Bogo, samo da bi živ! We bo zopet dobro. To — 00 se z roko dotakne berglje — to ti narod pozlati! Kaj ne da, bratje I Vsi mu pritrjujejo. — Evo, jaz, pravi stotnik, jaz dajem prvi — on stika po žepih, ali dobi samo nekoliko drobiža — jaz mu podarjam uro in veiižieo. Na! — Hvala, gospod stotnik! reče vojak, tako kot prej pozdrav l,aje stotuika. Nate, oče! Jaz uimam druge roko. Evo, jaz ti dam svojo jantarjevo lulo. Vredna je dva zlata, pravi Stevo, praktikant. — Hvala, bratje! Nato, o5el — Evo, da si kupiš tobaka! re!e trgovec Marinko, in mu ponudi nekoliko zlatov. od vplivanja vsake cerkve. Po tem takem se, kar se tiče postave, more — ne rečem mora, ampak more se zgoditi, da jo človek .sicer pred katehetom in verouČiteljem stvarjen od Boga in po podobi in podobnosti božji, da se pa pred zgodovinarjem, pred naravoslovcem ali kakim drugim učiteljem prevstvari v žival, koja se razvija iz opice. Bode morebiti prišlo neprilično, kaj tacega naravnost izreči; bode delalo sitnostij na vse strani, a nepostavno ne bode, oporekati verski resnici. In zakaj ne ? Ker postava ne spoznava več Jezusa Kristusa pravega Boga, in ne od njega postavljeno učiteljice vseh narodov: svete cerkve ; zato pa tudi ne več njenih naukov. Sicer bi morala nepremenljiva resnica božja biti resnica ne samo v cerkvi, ampak tudi v šoli, v vseh predmetih in v vseh vedah, in sploh na vse strani. Tako pa je, kar se tiče postave, izročena dobri ali slabi volji dotičnikov. Da v tem ni katoliške zavesti, kdo more to tajiti?" Ta napad na postavodajstvo države pa je že bolj nevaren, sicer ne za škofa, ampak za tisto manj olikano družbo, pri kateri vsaka beseda našega škofa vsaj toliko velja, kakor beseda svetega evangelija. Pred vsem si predočimo pomen zgorajšnjih besed preuzvišenega škofa. Celemu našemu postavodajstvo očitaše, daje Kristusa zatajilo, da ga ne spozna več za pravega Boga, da so torej vsi našizakoniod hudiča, in da bi se smeli po vsi pravici s e ž g a t i na grmadah. Da bi naš list kaj tacega pisal, bi ga desetkrat zaplenili in gospodje pri „Slovenci" bi nam na celo sapo očitali nelojalnost ali pa celć veleizdajstvo, češ, kako pišeš tako proti zakonom, katere je vender potrdil naš prosvitli vladar, ki nam je istotako od Boga postavljen, kakor preuzvišeni knezoškof Ljubljanski. Dandanes posebno proti našemu liBtu grm»' z vseh lec, in če bi hoteli dotične propovednike radi žaljenja časti tožiti, imeli bi posla na vseh krajih. Bojimo se, da si bodo jemali ni/ji duhovniki v izgled svojega škofa, in da bodo od sedaj na lečah napadali državo in njeno zakonodajstvo, „ katero je Krista zatajilo, ter ga noče več spoznati za pravega Boga". Mi odpuščamo žaljenja z lece, ker vemo, tla dotičniki dostikrat ne vodo, kaj delajo. Takim ljudem odpušča sam nebeški oče, in mi bi jim ne odpuščali! Drugače pa je z drŽavo, katera, če hoče imeti red, ne more prenašati očitanja, da Vojak, z veliko težavo pridržuje* bergljo, sname kapo in jO moli proti trgovcu, da strese vanjo novce. Hvala, bratje! Nate, oče! Blagoje prime kapo z obema rokama, strese vanjo uro, lulo in zlate. Narod po vrsti meče v kapo. Mej potniki je tudi nekoliko naših bratov Rusov, i njihovo, kakor oni pravijo, „Široko nravjo." Oni darujejo obilno. Vojak se neprenehoma zahvaljuje s „hvala, bratje!" „hvala, bratje!** toda glas mu postaje čim dalje boli hripav. Ti dve besedi sta jell dobivati čuden ritem, kakor pri slepcih na sejmih, njemu se pa vidi, kakor da je sedaj prvikrat občutil z vso silo neomajnega prepričanja, da je hromeč in berač. Naposled pa se mu uicro tihe kot majski dež debele solze. — Glej ga no, glej! reče Blagoje. Zastrnn take mule utvari pa joče! Pa kaj je to V E:ia noga! E», hej! Vse to ti zopet.....toliko da ni rekel „naraste*, ali pojenja: Vso to ti zopet. . . Pa saj ti pravim, da ti to vse uaro 1 pozlatil Ali v tem hipu se tudi sam spusti v jok: — Čemu mi bo \s-j to? Vrže pred se ua tla kapo z darili iu kakor Priloga ^Slovenskemu Naroda" St. 43, dnć 22. febrnvarja 1893. pravične razdelitve davčnih bremen. V tu svrho so se izdelale nove davčne predloge. Dokler je v veljavi sedanji davčni sistem, je paziti, da se v praksi jednakomeroo aplicira, lztirjavanje davkov mora biti povsod jednako; neusmiljeno iz*.irjavanje je res nepravično, a iztirjavati je resno, ker morajo sicer za renitentae davkoplačevalce plačati tisti, ki od-rajtujejo davke točno in dobrovoljno. Galiških poslancev tožbe niso neosnovane, a poučoo in za prakso karakteristično je, da so znašali davčni zaostanki na Gališkem i. 1885: 5,518.000 gld., 1. 1891 pa 6,649.000 gld. To ni znak stroge prakse. Zastanki v Gališki znašajo 36 odstotkov, v Lvovu celo 60 odstotkov, v drugih deželah pa samo po 12 odstotkov. Finančni minister zavrača potem obširno pritožbe galiških poslancev zoper finančno upravo v tej kronovini in dokazuje s številkami, da je Ga-liška zadnja leta v gospodarskem oziru izdatno na predovala. Na to odgovarja raznim poslancem na posamna vprašanja ter izvaja iz teh vprašanj, da govorniki radi pretiravajo. To nagnenje za pretiravanje leži nam v krvi. To se zlasti vidi, kadar poslanci predlagajo državno pomoč po ujmah ali drugih nezgodah oškodovanim svojim volilskim okrajem. Vidi se to tudi pri razpravi o policiji. Policijski uradniki se slikajo take, kakeršni so bili biriči cesarja Kaligula (Posl. dr. Kronawetter: Pa pretirano to nit) Če je govor o justici, se dokazuje, kako borni sodni adjunkti uničujejo cele narode, če je pa govor o finančni upravi, se popisuje iztirja-vanje davkov tako, kakor je to nekdaj popisal Ciceron, katerega imam pa tudi na sumu, da je pretiraval. Vzlic temu se za »biriče tiranov" zahteva povišanje plač, kar popolnoma zaslužijo, a če se jaz pri tem sklicujem na državni mošnjiček, se mi očita neusmiljenost. V takih razmerah morem .-»amo končati s citatom: Hanc veniam damus, petimusque vicisBim. Posl. Pfeifer popisuje nasledke vinske klavzule za vinske producente in žoli strogih določeb za ponarejanje vina. Posl. Hofman-VVellenbof urgira sistematično uredbo plač tako uradnikom, kakor slu gam in pisarjem. Podpredsednik dr. K a t h r e i n da besedo poslancu Salvadoriju, a dr. Vašatv zahteva, naj se preštejejo poslanci, ker jih je navzočnih le 35 in torej zbornica ni sklepčna. Podpredsednik dr. Ka-tbrein: Vi nimate besede. Prosim g. poslanca Sal-vadorija, naj govori. Posl. dr. Vašatv: Zbornica ni sklepčna. Zahtevam, da so postopa po opravilniku. Pri sodišču in v parlamentu ne Bme biti nikakega nasilstva. Podpredsednik dr. Kathrein (Vadatvju): Prosim, molčite. Posl. dr. Vašatv: Zahtevam uporabo opravilnika. Posl. dr. Eugel: Slavljen je bi) predlog v zmislu opravilnika. Podpredsednik doktor Kathrein: Sedaj ne glasu jemo. Kadar bode kaj sklepati, konstatiral bom sklepčnost zbornice. Poslanec dr. Vašatv: Jaz se poslužujem samo pri-stoječe mi pravice. Podpredsednik dr. Kathrein: Gosp. poslanec Salvadori ima besedo. Posl. doktor Lueger: Meni se vidi, da ni v redu, ako se ne konstatira sklepčnost zbornice, kadar se to zahteva. Da pa uvidijo gospoJje predsedniki, da si lahko brez njih pomoremo, predlagam konec debate in prosim, naj se konstatira razmerje glasov. Podpredsednik dr. Kathrein: Predlog, naj se konča debata, je odklonjen. Posl. dr. Lueger: Zahteval sem, naj se konstatira razmerje glasov. Podpredsednik doktor Kathrein: Tega nisem slišal. Posl. dr. Lueger: Z ozirom na to, da prihajajo poslanci z vseh strani], umaknem svoje zahtevanje, prosim pa, da se v bodoče ustreže moji prošnji, če je po opravilniku do pustna. Podpredsednik dr. K a t h r e i n: Preslišal sem, kar ste rekli, sicer bi Vam bil ustregel. Posl. Salvadori govori o tihotapstvu na južnem Tirolskem in o hišnonajemnem davku v Tridentu. Posl. Gessmann se bavi z razmerami v državni tiskarni iu priporoča sistemiziranje provizornih uradniških mest na tem zavodu. Poslanec Polzhofer toži, koliko škode dela obrtnikom, da se tudi po zaporih izdelujejo obrtne reči. Govornik predlaga, naj se upelje monopol na žveplenke in uaj se te izdelujejo pu kaznilnicah. Posl. Dbtz graja, da se daje na deželi pobiranje užitnine v zakup. Bolje bi bilo, da se da v zakup borzni davek. Gotovo bi se oglasil kakov Žid, ki bi rad plačal tudi 20 milijonov zakupnine. Posl. Riugler predlaga resolucijo glede" poslovanja pri davčnih uradih. Posl. Formanek dokazuje s številkami, da plačuje Češka državi dosti preveč davkov in da dobiva od države za te davke dosti premalo. Debata se na to zaključi. Generalnima govornikoma ne volita: contra: dr, Lueger, pro: dr P e e z. Potem pridejo na vrsto interpelacije, od katerih bodi omenjena interpelacija posl. dr. Laginje o vinski klavzuli in škodi, katera je vsled te nastala istrski trgovini z vinom. Prihodnja seja v četrtek. Politični razgted. \ transe dežele. V Ljubljani, 21 februvarja. Državni in deželni zbori* V včerajšnji seji konservativnega kluba naznanil je grof llohenvvart, da se je miuiBlerski predsednik grof Taafl - dogovoril z načelniki velikih strank, to je z načelniki levičarjev, Poljakov in konservativcev o delavskem programu za državni zbor. Ta bode zboroval do Velikega tedna in rešil razen državnega proračuna tudi zakon o živilih, zakon o stavbeni obrtoosti, trgovinsko pogodbo s Srbijo, v odsekih dognane železniške predlogi', mej njimi tudi predlogo o Zdjski železnici in nekatere man)še zakonske načrte. Parlamentarne počituice bodo trajale od Velike noči, do meseca novembra. Deželni zbori zborovali bodo letoB dvakrat, prvič ko) po Veliki uoči, drugič pa meseca septembra. Poljaki iti konservativci. Te dni prišel je načelnik konsei vativnega kluba, grof Hohenvvart, nenadoma v poljskega kluba sejo in se tam slovesno zahvalil za čestitke, katere mu je o priliki sedemdesetletnice sporočil klub Zajedno je priporočal in prosil, naj ostaneta poljski klub in konservativni klub tudi še nadalje zaveznika kakor sta bila doslej Predsednik poljskega kluba, Jaworski, slavil je na to Hoheu-warta kot moža, za čigar vlade se je za Gališko največ storilo in navzočni poslanci so priredili grofu Hobenwartu častno ovacijo. — Levičarje je ta dogodek nemilo dregnil. Skušali so se pouorčevati, a zastala jim je sapa, ko bo izvedeli, da prirede Poljaki groiu Hohenwartu na čast poseben banket. Ta banket določen je bil za včeraj zvečer in sodi se v parlamentarnih krogih, da se ga bodo poljski iu konservativni poslanci udeležili polnoštevilno. Napitnic ni bilo, vsaj določeno je bilo tako, a vzlic temu pripisujejo levičarji temu banketu demonstrativen karakter in sicer v zmislu puljsko-konserva-tivne solidarnosti. Slovaki in JUadjari. V kongregaciji Požuuskega komitata vprašal je ueki Bacsak podžupana, ali je bil slovaški shod v Modernu zakonito prijavl|eu. Veliki županZichy porabil je to priliko, da pokaže Bvoje sovraštvo zoper Slovane. Trdil je, da so Slovaki na Ogerskem srečni in zadovoljni, da jih le Čehi hujskajo. On upa, da se bodo poklicani krogi že vzbudili i/, stoie letargije, da se na Ogerskem ne bodo uživile take razmere, kakor v avstrijskem parlamentu, Bacsak je ua to trdil, da so slovaški rodoljubi sami velt-izdajalci in panslavisti, p dkupljeni od Rusije, ter predlagal, uaj kongregacija opozori ruadjarski državni zbor na pau-slavistične agitacije, da izpuuluje energično postu panje vlade. — Čudom se čudimo, da tega steklega renegata niso izručili blaznici. Pač zadnji čas, da krepka roka napravi red oa Ogerskem. %' llttllj « tč I*$4| ¥ t. Bolgarske razmere. Znani bolgarski rudoljub, duševni voditelj opo zicijooalnih elementov, Drsgan Cankov, izdal je poseben oklic na bolgarski narod, v katen m pozivlje svoje rojake, naj se odločno uprejo nameravani pre« membi ustave. Ta oklic se razpošilja po vsi Bolgarski. Cankov priporoča v njem, naj se pravoslavni Bolgari okleuejo svojo duhovščine in uaj z vso silo podpirajo bolgarskega eksarha, ker le z združeuimi močmi je moči preprečiti premembo ustave iu od straniti tiste može, kateri se zanjo poganjajo, da odpreio pot latiniziranju Bolgarsko je treba oteti vedno rastočemu uplivu inozemcev in inozemskih vlad, zlasti pa je preprečiti vedno uajetnauje uovih posojil, ker je to začetek materijeluemu jioginu Bolgarske in bolgarskega naroda Opozicija pravi, Cankov sme računati ua simpatije vojaštva, zlasti pa ua častnike in to bo važno pri rešitvi krize, katera rešitev pride prej, kakor se misli. — Na liste, udane Stambulovu iu Koburžauu. naredil je ta okli«: mogočen utis, kajti ti kar besne, čeprav ne morejo utajiti, da se na Bolgarskem nekaj pripravlja. Iz Peterburga. Govori 86, da odstopi v kratkem šele pred nekaj meseci imenovani finančni minister Witte, na ujegovo mesto pa pride tajnik v finančnem mini-Bteratvu IvaŠčenko, izboren strokovnjak in ljubljenec carjev. — Pobei'onoscev je dovolil, da se zida v Peterburgu še jedna katoliška cerkev. To pač ilu strira zatiranje katolikov na Ruskem. Na Ruskem se temu nihče ne Ujiira. Ko so pa pred par leti gradili v Meranu v Tirolih protestantsko cerkev, tedaj bo hoteli izvestni krogi kar zdivjati. Francoska kriza. Začetkom marca začne pred Pariškimi porotniki pravda v pauamski aferi. Na prvem mestu na zapisniku poiotuikov je čitati ime predsednika republike gospoda Caruota. Po zakonu ni moči Car-uota zaališati v sodni dvorani. Čim pride torej vrsta nanj, zaustavi se obravnava in predsednik BodišČa in zapisnikar gresta v Caruotovo stanovanje kjer se vrši zaslišanje. Zapisnik, ki se napravi o tem zaslišanju, mora Carnot podpisati. Kakor se govori, vprašal bo predsednik sodišču gospoda Carnota, ah je res, da mu je bil izročeu zapisnik vseh podkup-Ijuncev, kakor je trdil pred preiskovalnim sodnikom bivši minister Yves Gujot in zakaj se ni nič ukrenilo zoper te podkupljeuce. — V Lyonu sklicali so pro-tisemiti javen shod, na katerem je govoril marki Moreš, kateri je rekel mej drugim: Pred dvema mesecema hotel ,'e minister Loubet zapreti bivšega ministra Constausa, a zbal se je, ker ima Constans v rokah neki dokument, s katerim more kompromitirati jeduega prvih mož ua Francoskem. Tudi posl. Cićmenceau-a je napadal Moreš, a Clemeu-ceau molči. Mandatu se sicer ne imali odpovedati, a kaiior se čuje, ne bo več kandidiral v parlament. — Predsednik senatu Lerover se je odpovedal baje zato, da stopi ua niegovu mesto Jules Ferry. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 21. februvarja. Predseduje g. župan Grasso 11 i. Navzočih je 27 občinskih svetovalcev. Župan n iznaui, da sta se Njib Vmočanstvo nadvojvoda Karol Ludovik in nad-vojvodmja Margareta Sofija zahvalila za čestitko občinskega sveta povodom zaročitve nadvojvodiuje Mar-gai te Sofije s priucem wtirtemberškim. Občinski zastop vzame to nazuanilo na znanje stoje z Dobro-klici. O.eruvateljiina zapisnika današnje seje imenuje g. župan občinska svetnika Pire a in viteza Z i t -ter e r ja. Župan g. Grasselli nadalje poroča o odgovoru upravnega odbora Dolenjskih železnic na ulogo občinskega zastopa, da bi se mestni občini Ljub-Ijauskega stolnega mesta dovolil virilui glas v upravnem odseku. Upravni odbor je natanko pretresava! to ulogo, a prišel do sklepa, da bi v to svrho bila potrebna prenaredba pravil in bi se moral sklicati posebni občni zbor. Pa tudi druge občine bi zahtevale istotako virilm glas. Upravni odbor Dolenjskih železnic je torei moral z ozirom na take odnošaje odkloniti zahtevo občinskega zastopa Ljubljanskega stolnega mesta, zatrjuje pa, da bode vsittdar uva-ževal upravičene želje občinskega zastopa Ljubljanskega meBta, ako se mu naznanijo. Obi inski zastop vzttme to uaznauilo ua znanje. G. župau nadalje naznani, da je kraljevo mesto Praga doposlalo računski sklep za I. 1892 in stolno mesto Gradec proračun za I. 1893, in da bode obč. a t tu,k iuž<'uei Hrasky odgovarjal ua razne interpelacije, katere so se stavile v zadnji občinski seji /'.hi aii porabe olja in premoga pri mestnem vodovodu. Obe. svetuik llrasky pravi, da se rabil v prvo premog ii Trbovelj in Zagorja za vodovodno kurjavo. V prvo je bil ta premog jako dober, a pozneje je bilo v vsakem tovornem vagonu do 10 °/0 kamenja, za kurjavo popolnoma uerabljivega. (O tem bi tudi L j u h I i a n ti k i meščani lahko kaj pripovedovali! Op. por) Habil se je zatem premog iz Kotiacba, na,prvo sum, potem zmešan s Trboveljskim premogom, a premog iz Kotiacba bil je dražji. Poskusi so se delali z Ostroviškim premogom, potem s Fuhusdoifskim, celo z angleškim in škotskim premogom, a vztrajati moralo se je le pri sedanji kuriavi, katera je vender le še najbolj po ceui. Da se je porabilo prej mnogo za mazilui materijal pri stroju, je umevuo, še bolj bilo je to potrebno, ko se je postavljal poleg starega stroja novi. IV.-in je bilo kopati temelj za novi stroj, katero delo je zaprašilo stari že postavljeni stroj. Vsled tega porabilo se je še več maznnega mateiijala za stari stroj, ako se je hotelo istega ohraniti v rabljivem stanu Oije za mazanje pa se sedaj dosti ceneje na-roca iz Trsta uego se je kupovalo v Ljubljaui. Župan Grassel I i opomni, da mestnega vodovoda uprava štedi pri vodovodu kar le mogoče, edaj pa je na razpolaganje mestni upravi še neko uovo olje iu tedaj bode mogoče še bolj štediti nego doslej. Občinski zastop vzame to poročilo brez razgovora odobrovaluo ua znanje. ObČ. svetnik dr. Tavčar poroča v imenu jiersonalnega in pravnega odseka o volitvi občinskih svetovalcev za člaue nabornim komisijam. Izvolijo se po nasvetu dra. Tavčarja obč.' svetovalci: Antou Klein, Ignacij Valentinčič, Ignacij Velkovrb in Fran Trče k; v komisijo za odmer-jenje vojaške takse pa obč. svetnika Anton Klein in Fran Trče k. Po naBvetu poročevalca personalnega in prav nega odseka imeuuje se naslednikom pokojnemu okrajnemu načelniku Valentinu Hoermanu gospod Ivan Gotz za Št. Peterski okraj. Podžupan V. Petričič poroča v imenu finančnega odseka o proračunu mestne klavnice iu mestne loterijske posojilne zaklade za leto 1893 v glavnih točkbh nastopno: Mestni magistrat izročil je finauč-uemu odseku proračun L ubljauske m-Btuo klavnice in mestnega loterijskega posojila za letu 1893 v pregledovanje in poročanje. Finančni odsek poroča o njih sledeče: Magistrat nasvetuje po prilogi B zatajuje Krista, in da ga ne spozna več za pravega Boga. Bati se je torej, da bi preboje viti pridigarji ne posnemali izgleda svojega škofa, ter s svojim ognjem ne planili po državnih zakonih, ki niso „od Boga nego od hudiča." Potem pa se bodo polnile ječe, in imeli bodemo kulturni boj, kakoršnega naj obrani narod naš milostna usoda. O pravem času torej svarimo pred pretiravanji in zategadelj naj duhovniški konzuli pazijo, da ne zagazijo v škodo sami in da ne strmoglavijo v neBrečo naroda slovenskega. To ne more biti poklic in naloga ubozega, za svoj obstoj borečega se naroda, da naj hodi po kostanj v žrja-vico za preuzvišenega gosp. dra. Missio in tega nehvaležnega posla žele narod oprostiti slovenski na-prednjaki. Slovenskega Rudigiera naj nam zlasti v sedanjih kritičnih časih ne nakloni Božja previdnost! Zategadelj prisiljeni smo bili opozoriti na pogibelj pretečo vsled nesrečne bojevitosti preuzvišenega g. knezoškofa Ljubljanskega in iz vsega srca si želimo cerkvenega moža, ki bi temu pastirskemu listu v odpor spregovoril pomirljivo besedo v tistem duhu, s katerim vlada Sveti Oče Lev XIII. sveto cerkev katoliško. Dal Bog! Sodne razmere. (Govoril posl. dr. I. a g \ i, i a v U01. seji državnega zbora lil .'■ 16. tctll IIV.1T |:l t. I.) (Dalje.) Neposredni interesovanci, tisti, ki bi eveutuvalno kupili kmet8ko posestvo uli del njegov, se sploh ne brigajo za razglasila v listu .Osservatore triestinou in kazalo bi torej to razglašanje premeniti, sosebnu ker velja osem do deset goldinarjev in časih še več; posebno kadar treba obširnejšega popisa, stane razglasilo po lb, 18 in 20 gld. Jednostavno razglasilo v občini, kjer se vrši eksekucija, bi po mojem mnenju popolnoma zadostovalo in vrb tega bi bilo še kakor navaduo dotični edikt prilepiti na občinsko desko Dovoljeno mi bodi omeniti na kratko tudi fmancijelni in ekonomični položaj sodnega osobja. Govoril bodem le malo. Prepričan sem trdno, da so najnižje kategorije sodnih uradnikov nezadostno, da, slabo plačane in da je zboljšanje dohodkov nujno potrebno, /•drl bi, gospoda moja, da se to omogoči, ne da bi država imela za krajcar več troškov, kajti drŽava so davkoplačevalci. Ali je to izvedljivo? Mislim, da je! To mislimo in vemo vsi, a zdi se mi, da nimamo poguma to povedati, akopram je po najsvetejšem ....'■"in prepričanju le na ta način moči zboljšati plače, ne da bi država imela kaj več troškov. Osvojil bi si namreč vodilno idejo, o kateri je Nj. ekBcelenca gospod finančni minister, predloživši davčne predloge, trdil — če sem ga prav umel — da se je je držal, namreč jednakomernejšo razdelitev v jedni in tisti kategoriji. (Dobro! mej somišljeniki.) V tem oziru bodi le na kratko omenjeno, da dobiva jednajst najvišjih osob pri višjem deželnem sodišču za Primorsko na plači, dokladah in kakor se vse to že zove, celih 47.000 gld. Gospoda moja! Predueduik apelacijskomu sodišču ima na pr. ua leto 10.000 gld. plače. Mislim, da bi bilo za naše razmere in za razmere mesta, v katerem živi, 0000 gld. dovolj. Morda bi mogel eu apelacijski predsednik izhajati tudi z 8000 gld. brezumen pogleda v nebo, kakor da od zgoraj pričakuje odgovora. — Pojdimo odtod! reče stotnica. Tu je nesreča, a mi ... . Ona jiogleda v obe nogi svojemu možu in v polni obraz svojega deteta ... mi smo, hvala Bogu, srečni in presrečni! Blagoja iu sina odvedo na vozu v mesto. Ljudje dobrega srca so ju nekaj časa obdarjali, ali vsega se svet naveliča. Vse izbledf — i navdušenost, i ljubezen i dolžnost i sočutje! In ne da se več iz-poznati, kakor Topuzov konj, kateri je dobil nekdaj vsako dirko, sedaj pa vrti konjski mlin. * * Stotnik je zopet ozidal hišo na istem mestu v Knjaževci. Pokril jo je sicer res, kakor pravimo, s papirjem, ali mu je žena veBela in sinko zdrav, in ga vleče že za brke. Blagoje je še nekaj časa govoril: „Vse to ti narod pozlati!" Pozneje je to premenil v: nVse to ti Bog poplača!" Naposled se prepije in skoro umre. Njegov siu pa dobiva podporo iz invalidskega zaklada iu — prosi! Lahko mu kaj podarite, ako vam drago. To mu budi moj dar ! A jaz nikakor nisem za tako veliko redukcijo. Moj račun je jednoataven. Ako bi se tem 11 funkcionarjem znižala plača povprečno za 200 gld , prihranili bi 2200 gld. in bi mogli s temi novci povišati 22 pisari iškim uradnikom istega okrožja plačo vsakemu za 100 gld. na leto. Mislim, da bi višji uradniki na ta način ne bili oškodovani, nižjim uraduikom bi pa bilo na ta način izdatno pomagano. V tem pogledu bi po mojem mnenju nikakor ne bilo navajati ugovora, da mora višji sodni urad* nik tudi v finančnem oziru absolutno neodvisen biti, da mu je moči zoperstavljati se vsakeršnemu zape-ljavanju. Ta ugovor je naravnost žaljiv za značaj in za inteligencijo prizadetih visokih funkcionarjev. Priznali mi pa budete tudi to, da more tudi preprost kancelist, navaden vodja zemljiške knjige pri kakem okrajnem sodišču mnogo škode prouzročiti, ako je vsled skrbij za številno svojo rodbino, ako je vsled svoje mizere razmišljen. Naj še na kratko nekoliko izpregovorim o omejitvi okrajnih sodišč v Istri. Kolikor jaz vem, je v Istri samo jedno okrajno sodišče, v čigar okrožji je manj kakor 10.000 prebivalcev, zato pa so v tej majhni deželi druga sodna okrožja, katera niso samo teritorijalno prevelika, ampak kjer je tudi prebivalstvo preštevilno. V področju političnega oblastva v Kopru je okrajuo sodišče KoperBko, čigar okraj je šest štiri-jaških milj obsežen in kjer je 38 000 prebivalcev, dočim je sosednega Piranskega sodišča okrožje obsežno le 1*9 štirijaških milj in kjer je le 13 000 prebivalcev, torej po obsežnosti je to drugo sodišče manjše od prvega za dve tretjini, po prebivalstvu pa le za polovico. Ker biva slovansko prebivalstvo večinoma na deželi, zunaj sedeža okrajnemu sodišču, dočim biva italijansko prebivalstvo večinoma po mestih in trgib, je umevno, da plačujemo istrski Slovani justico nekoliko dražje, primeroma mnogo dražje od italijanskega prebivalstva. UsUnovitev okrajnega sod šča v Dolini v okrožju sedanjega okrajnega sodišča v Kopru bi ne bila samo po stari želji ondotnega prebivalstva, ampak je sploh jako potrebna. Velika korist bi bila tudi ustanovitev okrajnega sodišča v Kanfanaru, ker bi to olajšalo poslovanje okrajnemu sodišču v Pazinu, čigar okrožje je obsežno 9 5 štirijaških milj, a ima 26.000 v raztresenih vaseh bivajočib prebivalcev. Kanfanarskemu okraju bi bilo priklopiti občino Zminj od okraja Pazinskega in občino Kanfanarsko od okraja Rjvinjskega, nadalje SanviČenti in morda tudi Barban od okraja Dinjau-skega. NaglaSam to že zategadelj, ker bi v teh okrajih, v Dolini in v Kanfanaru, bilo moči ustanoviti tudi davčne urade in bi bilo za prebivalstvo tudi plačevanje davkov nekoliko ceneje, kakor sedaj. Seveda omeujam to le mimogrede, ker davčni uradi niio na dnevnem redu. V poBamnih sodnih okrožjih bo tudi nekateri zelo oddaljeni kraji, za katere pa iz fioancijelnih in drugih ozirov ni zahtevati ustanovitve posebnega sodišča. Nekaj bi se pa le dalo uvesti prebivalstvu v korist. Tako so v sodnem okraju Buzetskem iu ua gorenjem Krasu okolu Lauišči vasi, kjer biva do 2000 stauovnikov. Za te je pot do okrajnega sodišča drag in trudapoln. (Posl. Spinčić: Štiri uri in še več je hoditi.) To isto velja o vasi Boljun v sodnem okraju Pazinskera. Mislim, da bi ne bilo nič preveč demokratično in bi tudi državne stebre ne omajalo, če bi sodnik v-ak mesce, jedenkrat šel v dotični kraj ali v središče dotičnih krajev, namesto da mora vse prebivalstvo romati do sedeža sodišča. Kakor so uvedeni politični uradni dnevi, tako bi se mogli vsaj vsak mesec jedenkrat vršiti tudi sodni uradni dnevi v pusamnih takih krajih, četudi le za izvestne procedure. Naglašam to že zategadelj, ker bi se gotovi krogi tako mogli prepričati, kakšna je pot iz Buzeta v Lanišče, kajti sodni funkcijonar bi pač dobival dijete, a v Lanišče bi se ne peljal. Izvedelo bi se tudi, da se peljati ne more, ker tam sploh ceste ni, akoprav — kar jo dobro zapomniti — prebivalstvo tam že 14 ali 15 let plačuje 100 odstotkov doalade na vse direktne davke in to za ceste. (Posl. Spinčić: Afrikanske razmere 1 — Posl. dr. Kronavvetter: Kaj pa se dela s tem denarjem?) To se godi, ker imamo italijansko avtonomijo v hrvatski deželi. (Posl. dr. Kronavvetter: A kaj se dela z denarji?) V Tržaških bankah so deponirani. Dovolite mi da še nekoliko povem o delo« vanju kazenskih sodišč v Istri. Storim to žalostnega srca. Principi, na katere se naslanja naše kazensko pravo, se mnogo slave. Govori se: Pozicija zatožbe je ločena od sodnika. Javni obtožitelj in zagovornik sta đva jednaka faktorja ; izvedena sta principa ustoosti in javnosti, in sodnik more svobodno in neposredno uva-ževati vse okoluosti dokazovanja, kaj as more še več zahtevati. Izrecno moram povdarjati, da ti principi, če niso izvedeni ali če se slabo porabljajo, ali če jim nedostaje pravega temelja, niso vredni čisto nič ter morejo v izvestnih okoluostih samo škodovati. Morda je to občna napaka, ki ni samo na Primorskem znana, da so državna pravdništva samo javni obtožitelji, samo akuzatorji in da se bore malo menijo za pozicijo zatoženčevo. Jaz sem stvar vedno tako sodil, da imajo državna pravdništva nalogo, predložiti sodniku sumne momente, crpljene iz preiskave, navesti dokaze za krivdo, zajedno pa tudi dokazua Bredstva, indicije, katere govore eventu-velno za obtoženca. To pa se navadno ne zgodi in če zahteva zatožeuec ali zagovornik, da se kaj znova preišče, morata biti že v naprej pripravljena na stereotipni ugovor: faktum ad A prošnje je negativen in ne dokazuje ničesar, faktum ad B je ne-relevauteu, faktum ad C bodo svedoki pojasnili itd., tako da je zagovorniku jako težko vsako dokazovanje. Kvalifikacija dejanj, katera je soditi, je po mojem mnenju in zlasti v tistih slučajih, kjer uplivajo še kaki posebni smotri, Če3to popolnoma napačna. Prepričan sem — ne morem drugače govoriti — da državna pravdništva oziroma organi, kateri delujejo zanja, niso prosti vseh uplivov drugih oblastov in principov. (Posl. dr. Kronawetter: Sveta resnica!) Bojim bo torej -a- in zato nimam v rokah samo indicije ampak tudi dokaze, da so zadnji dve leti državna pravdništva v Istri opravljala posle političnih oblastev. (Posl. Spinčič: Na sramoto ju-stici! — Posl. dr. Kronawatter: Pri uss tudi!) Posledica je temu seveda ta, da zatožbe in sodbe časih malo čudno s'Ovejo — časih tudi ni- sodbe, čeprav bi bila umestna — na vprašanje o pravičnosti sodeb, o olajšujočih okolnoBtih in morda tudi o zmotah se pa nihče ne ozira. (Posl. Spinčić: Pravičnost je v nas že davno pokopana!) (Dalje uri h.) Državni zbor. Na Dunaji, 21. februvarja. Zbornica končala je v današnji seji generalno debato o proračunu finančnega ministerstva. Važen in zanimiv če tudi poljskim poslancem ne preveč prijeten je bil govor finančnega ministra dra. Stein-bacha. Važni sta tudi v tej seji podani interpelaciji posl. Bul ata in poBl. dr. Laginje. Začetkom Beje interpelii ajo poslanci Bula t in tovariši pravosodnega miustra, zakaj se še ni v zmislu ukrepov dalmatinskega dež. zbora pri dal-matinskih sodiščih uvedla hrvaščina kot notranji uradni jezik namesto italijanščine. Interpelauti se sklicujejo na to, da je najvišje sodišče že večkrat pri pravdah, ki so tekle v hrvatskem jeziku, izdalo razsodbo v nemškem jeziku in jej pridalo italijanski prevod. V Dalmaciji niso niti 4 odstotki vsega prebivalstva italijauske narodnosti. Po tej interpelaciji prestopi zbornica na dnevni red in nadaljuje specijalnu debato o proračunu ti-uančuega ministerstva Posl. dr. Waibol hvali na Predarlskem uvedeni progresivni davek na premoženje in obžaluje, da se ne uvede tudi drugod. S takim davkom je moči olajšati siromakom bremena in je naložiti bogatašem, kar je jedino pravično. Finančni minister dr. Steinbach se zahvali v humorističui obliki za komplimente, katere so po-sanmi govorniki adresirati ua sicer ne ravno priljubljeno finančno upravo in priznava, da plačevanje davkov ni prijetna stvar. Toda pomisliti je, da država ne porablja zase denarjev, ampak da izda skoro vse v produktivne namene. (Posl. dr. Kronavvetter : Oho! Kaj pa vojska?) Tudi troški za vojsko uiso po mojem mnenju, neproduktivni. Skrbeti je le, da davki ne škodijo gospodarskemu razvoju posam-nega davkoplačevalca, da je torej vse odvisno od BfllT Dalje v prilogi. *^HI za mestu o klavnico uvrstiti na podlagi uspehov zadnjih treh let in z ozirom na sklepe slavnega mestnega zbora, ko se je o priliki sprejema pro računa za mestno blagajnice za leto 1893 sklenili , da se uvrsti mej pokritje delež dohodkov livinskl ga sejmišča 1000 gld.; — mej potrebščine pa vsied reorganizacije mestnih uradov viš|c plače uadzor u ku in oskrbniku v potrebščino 12.393 gld. 32 kr. in v pokritje 21 230 gld. 80 kr., tako da bi ostalo prebitka 8837 gld. 48 kr., katere sprejema kot dohodke loterijsga posojilna zaklada. Finančni odsek predlaga uvrstiti siužuiue nadzorniku intsto 600 gld. samo 390 gld., torej manj za 210 gid. in tu zastran tega, ker je nadzorniku določena plača iz mestne blagajnice s 720 gld. Ravno tako je pri služnini oskrbnika uvrstiti za polovico leta staro plačo od 500 gld. in novo 900 gld., skupaj 1400 gld., torej polovico 700 gld . tedaj manj za 200 gld. S tem bi se znižala potrebščina za 410 gld. na 11.983 gld. 32 kr. in ostalo torej prebitka 9247 gld. 48 kr. V klavnico je investovauo do sedaj skupaj 188 326 gid. 58Vi kr. in po tem takem bi se obrestovala ta glav niča s I • , %. Ta ugodni uspeh izvira od tod, ker se je izbrisalo 500 gld. za izredno vzdrževanje in popravo poslopij, ker se je letos klavnica do dobrega popravila in bede torej zadostoval redni znesek 500 gld. Loterijska posojilna zaklada imela bi potrebščine 69.798 gld. 30 kr., od te svote predlaga finančni o isek odbiti pri točki 4 nagrad 100 gld , tedaj potrebščine 69.698 gld. 30 kr., za pokritje je uvrščeno 75.088 gld. 58 kr., od te svote ima se odbiti pri točki 4 obresti vodovoda 508 gld. 83 kr., ker se je svota 10.600 gld. 62 kr. za navrtalna dela odpisala o i vodovodne glavnice; in točki 6 dohodek od mestne klavnice pripisati pa 410gld., ostane torej 98 gld. 83 kr., 'znašalo bi torej pokritje 74.989 gld. 75 kr., ako se odbije potrebščina 69 698 gld. 30 kr., ostalo bode tedai prebitka 5291 gld. 45 kr. Ta prebitek se bode uporabil za amortizovanje one izgube pri loterijskega posojila upravi, ki datira šo iz prejšnje dobe mestnega zastopa in se bode znižala koncem leta 1893 na 67.211 gld. 53 kr., mej tem, koje je bilo ostalo letu 1883 80.089 gld. 63*/* kr. Konečno predlaga finančni odsek, slavni mestui zbor naj sklene: Proračun meatne klavnice s potrebščinami 11 983 gld. 32 kr. in s pokritjem 21.230 gld- 80 kr., tedaj s prebitkom 9247 gld. 48 kr., in proračun mestne loterijske posojilne za-klade s potrebščinami 69.698 gld. 30 kr. in s pokritjem 74.989 gld. 75 kr., tedaj s prebitkom 5291 gld. 45 kr. se sprejme. (Konec prih.i Domače stvari. — (Novo poštno in brzojavno po sloj) je v Ljubljani.) V včera,šuji sej i občinskega sveta Ljubljanskega, o kateri poročamo na drugem mestu, sklenilo se je po nasvetu finančnega odseka (poročevalec g. podžupan Vaso Petričič), da se dovoli za nakup gospod Luckmannove hiše 15.000 gld. proti t mu, da se nova zgradba jiošt-nega poslopja na t< ni prostoru umakne v Šelen-burgovib in v Slonovih ulicah v stavbeno črto. Ker je kranjska hranilnica dovolila 35.000 gld., nakuji g Luckmannove hiše pa bode veljal po pogodbi 90.000 gld., sta stolno me«tto Ljubljansko in kram-ska hranilnica doprinesli res izredno žrtev za zgradbo poštnega iu brzojavnega poslopja v Ljubljani. O razpravi o tej zadevi v občinskem svetu bndemo Še podrobneje poročali, a že danes se nam usiljuje prepričanje, da vlada za svoje stavbe v Ljubljani zahteva od občine in drugih interesovanih korpora-cj uprav ogromnih žrtev. To pa le v Ljubljani! V Gradcu, kjer se je zidala višja gimnazija, ju-stično poslopje itd., ni mesto dalo niti krajcarja; isto tako ue v Celovcu, ko se je sidalo poslopje za novo gimnazijo. V Černovcah, mnogo bolj neznatnem mestu, nego Ljubljana, zgradila se je vladna palača za vse urade, ne da bi občinska blagajnica kaj žrtvovala; v Ljubljani pa in v Pragi, kjer so Slovani, tam velja gasio: „Dajte, če ne, pa ne storimo ničesar!" Ni dosti, da je mesto Ljubljansko ponudilo brezplačne štiri prostore za zgradbo nove gimuazije, že je moralo prispevati zopet za nakup stavbinskega prostora za poštno in brzojavno poslopje. Iste žrtve zahtevale se bodo gotovo tudi pri zgradbi justičnega poslopja itd. Naj se stvar suče in zavija, kakor se hoče. dvojna mera je to na vsak načiti. — (Poslanec Klun sedi na ušesih.) „Slovenčeva" poročila o državnem zboru odlikujejo se po pikantni obliki a la „Extr:tblattu iu senzačni nadpisi opozarjajo tudi „SlovenČeve," čitatelje na posebno imenitne seje. Tako je g poročevalec Klun tudi svoje včerajšnje poročilo zabelil s pikautnin i nadpisi: Rinaldini tolovaj — Še nekatere druge ovire — Kiualdo Rinaldini. Pod temi zagluvji po-dučuje potem verne čitatelje „Slovenčeve", da je bil Rinaldo Rinaldini „glasovit tolovaj na Italijanskem, o katerem je celo med Nemci razširjeua narodna p* sem". Pri tem „ravbarskem" poročilu pa se je g. Klun to pot strašansko blamiral, kajti poslanic Mi-ir\k, katerega govor gos p. Klun omenja v isti sapi s svojo historično razlago, podučil je tudi učenega gospoda kanonika, da je tolovaj Rinaldini le roman-figura, da tak tolovaj nikdar ni živel, da je bd historični Rinaldo Rinaldini marveč skromen in pošten kipar. Tudi v Nemcih tisti Klunov glasoviti tolovaj Rinaldo Rinaldini ne živi v narodni, temveč le v neki študentov-ski pesni, ki jo najde gospod kanonik lahko v vsakem „Kommersbueh". Temeljiti poročevalec Klun moral je tedaj preslišati cel Masarvkov govor, o katerem pa navzlic temu ^avtentično" poroča, in le tako bilo je mogoče, da se je tako ueusmiljeno blamiral b svojo historično razlago. Mari tedaj ne trdimo po vsej pravici, da g. poslanec Klun sedi v državnem zboru na ušesih ? — (Slovensko gledališče.) Daues je jednoinštiridejeta slov.mska predstava: Fe dora, drama v 4. dejanjih, spisal Victorien Sardou. — V sobi it o pela se bode tretj ikrat Mascag-nijeva opera „C a v a 11 e r i a rusticaua". Opo zarjamo posebno rodoljube na deželi na to predstavo, ker je mogoče, da bode to zadnja predstava te opere v letošnji sezoni. — (Umrl) je danes dopoludne gosp. Blaž 11 ie vat u, vodja učiteljski pripravnici Ljubljanski, prej gimuazijalni profesor v Ljubljani. N. v m. p I — (Dvajset kron družbi sv. Cirila in Metoda) je podaril povodom svojega rojstnega dne vrli narodnjak g. Štefan Bajer, kaplan v Dobrli vosi. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je daroval lepo zbirko knjig svetnik deželne sodnije v Ljubljani, g. K. P 1 e š k o, neimenovan duhovnik pa 10 izvodov „ Iskric". — Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je dovolil v svoji seji 24. jan. za I. 1893 družbi 500 gld. podpore. Pokroviteljici sta postale vrlo napredujoča ženska podružnica v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je poslala 103 gld. do malega samih prostovoljnih darov, in Ribniška posojilnica na Kranjskem, ki nam je takoj izročila 50 gld., ostalih 50 pa nplača leta 1891. Prva Ljubljanska moška podružnica nam je poslala poleg nekaterih ustanovni n 84 gld. 70 kr. božičnega darila ; darovali pa so gg.: I. Knez 10 gld., I. Gogala, I. Hribar, dr. V. Krisper, dr. Munda, V. Petričid, dr. I. Tavčar, I. Vilhar in Tomo Zupan po 5 gld., dr. J. Stare 3 gld., dr. M. Hud-nik, dr. Moš6, Pleteršnik, dr. Svetina, dr. Vošnjak in dr. V. Zupan po 2 gld.; Avšic*, Bartel, dr. Derč, I. Kušar, Ledenik, G. Pire, Pleško, Senekovič, dr. Šlajmer, Šubic, prof. Tavčar, gospa Tratnikova, Trstenjak, Voneina, Žagar in Žumer po 1 gld. in Kuhar 50 kr. Družba je te dni tudi prejela 50 gld. kot volilo pokojnega č. g. župnika pri sv. Barbari -v Halozah, državnega poslanca Božidara R a i d a. Nadalje so nam naklonili: Ženska Št. Jakob-sko-trnovska podružnica prostovoljnih darov v znesku 50 gld.; m o s k-a podružnica v K r a n j i po gospodu blagajniku Ju raj i Režeku 42 gld. 50 kr., in sicer 15 gld. 50 kr, novoletnega oprostila in 27 gld. nabranih darov; ženska podružnicavLogatci20 gld.; vrli slovenski rodoljub, živeč v Švici, T r ž i č a n g. V. Polak, 40 kron; g. K. W i d e r, tajnik čitalnice v Vipavi, 13 gld 10 kr., nabranih pri Vodnikovi veselici 2. feb. zlasti po požrtvovalnosti vrlih gostov iz Ajdovščine; vesela družba v gostilnioi pri „Loydu" 11 gld.; podružnica v Lehnu 10 gld.; družba pri g. Vidi 2 i V Postojni 10 gld. ; čast. neimenovanec 6 gld. nabranih darov povodom veselega dogodka; g. K. L a v r e n č i č iz Št. Petra na Notranjskem 4 gld. 72 kr., zloženih pri banketu novega župana; g. K. Rozman 4 gld. 60 kr., nabranih v veseli družbi pri Malenšku v Trebnjem; g. M. Prose-lar iz Kotmare vesi na Koroškem 2 gld. 60 kr., ki so jih zložili rodoljubi na veselici pri Podstra-žinskn dne 26. januvarja; g. učitelj Rudolf ko.se r 2 gld. 10 kr., kot novoletno darilo vesele družbe pri g. Fr. Koserji v Juršincih ; č. g. kapelan A. V e t r n i k v Trbovljah, 1 gld. 73 kr kot dar, ki ga je nabral v veseli družbi rudar Matija G r č a r, in blagajničarica ženske podružnice na Vrhniki, g. Mici Petričeva, 1 gld. kot novoletno oprostilo po 50 kr. gospe Karoliue Brigajeve in gospice Berte Flisove. — Iskreno zahvalo, ki jo izrekamo zopet in zopet požrtvovalnim prijateljem, moremo izražati Ie z besedami, dejansko zahvalo pa kaže na stotine otrok, ki jih ohranjamo in vzgajamo v zveste sinove veri, cesarju in domovini. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Škofovski jubilej sv. Očeta in 5 ti r id e s et le tn ico srečne rešitve cesarjeve pri atentatu I. 185 3.) je draga mestna deška šola prav sijajno praznovala 18. t. m. Ob 7i8. nri zjutraj zbrali so se otroci v šoli, od koder so se podali v St. Jakopsko cerkev. Tu je otrokom kratko in jedrnato opisal g. katehet Smrekar pomen slavnostnega dnš ter potem služil sv. mašo z blagoslovom in zahvalno pesmijo. Pel! so otrdci prav ubrano in čvrsto. Po sveti maši zbralo se je uči-teljstvo s šolsko mladino v telovadnici, katera je bila za ta dan okrašena s zelenjem, s papeževo in ce sarjevo podobo. Navdušen govor g. kateheta, ki je družil 501etnico vladarja sv. kat. cerkve se 40let-nico rešitve pri napadu na cesarja, zvabil je krepke trikratne Slava-klice na papeža in cesarja. Naposled bili so otroci obdarovani s spominskimi spisi škofovske 50letnice sv. Očeta. — (Tamburaški zbor iz Siska,) ki bode koncertiral jutri zvečer v Balonu „pri Malici*, se bo na svojem potovanju k razstavi v Cbicago ustavil v raznih evropskih mestih. Na Dunaj i svirali bođo tamburaši kakih 8 večerov, ker So engažovani, dalje se UBtavijo tudi v Berotinu. Pokazali bodo širom sveta in posebno onkraj Atlantiškega oceana, da imajo tudi Jugoslovani svoje narodno glasbilo, aa katerem Se dado izvajati celo težje kompozicije, ter da se na tem priprostom glasbilu mogo predavati prav divni Komadi. Pevsko društvo „Slavec", ki sodeluje iz prijaznosti, pelo bode več zborov, tako da je vzpored prav mikaven in raznovrsten. Vstopnina za osobo je 50 kr. Društvo Sisačkih tambu-rašev prišteva bo najboljim svoje vrste in to jamči vsem obiskovalcem koncerta za prav zanimiv večer. — (Za odvažanje snega in blata) izplačala je mestna blagajnica v minulem tednu svoto 295 gld. In še ga ni konec, kajti letos imeli smo ga izredno obilo in bode trajalo Se nekaj časa, predno se ga znebimo popolnoma. — (Zdravstveno stanje.) V noVi vasi v občini Žire na Notranjskem pokazala se je posebno huda hripa, za katero je umrlo več osdb, tako dve sestri, 15 letna Franja in 13 letna Marija Bogataj in mati njijna, ki je prej popolnoma oglušila. Dva mlajša dečaka sta prebolela. Zbolelo je Še U drugih osob, izmej katerih pa jih je 7 že ozdravelo 4, pa so še bolni. V Rače vem zbolel je nek 301etni mož in je popolnoma oslepel. V nekaterih vaseh okolu UotederSice zbolelo je kakih 30 otrok in 20 odraslih osob, jedna 60letna žena je umrla. V Vseh slučajih bolnike hudo mrazi in glava boli in jih obhajajo slabosti. Zdravniki pravijo, da je hripa, ki so V nekaterih slučajih kaže, posebno nevarna. — (Stekel pes.) Z Dolenjskega prihajajo Še vedno poročila o steklih pBih. Tako je napadel v Lesevji mlinarja Roglja pes več ljudij in ogrizel dva otroka. Vsled tega so psa pobili id' razpararije potrdilo je, da je utegnil biti stekel. Oblastvo ukrenilo je vse potrebno v veterinarno- policijskem oziru. — (Ormoško okrajno učiteljsko društvo) je v svojem obenem zboru izvolilb si sledeči odbor: G. Anton Porekar, nadučitelj na Humu, predsednikom; g. Konrad Mejovšek, učitelj v Vel. Nedelji, predsednika namestnikom; g. Ivan Jurša, učitelj v Ormoži, denarničarjem; g. Martin Šalamun, nadučitelj pri Sv. Miklavžu, tajnikom; gdč. Milka Pirnat, učiteljica v Ormoži, in 'g. Ivan Košar, nadučitelj pri Vel. Nedelji, odbornikom. G. Kosi Anton in g. Porekar Auton zastopala bddeta društvo pri letošnjem Občem zboru „Zaveže". Razne vesti. * (Tiskovna svoboda na Ogerskem.) Rumunska „Tribuna" ima zopet novo tiskovno pravdo. Ogerski državni pravniki iščejo neumorno po člankih, zaradi katerih bi mogli opozicijonelne liste nemadiarskih riarodoostij postaviti pred sodišče. V imenovanem slučaji bilo je zaslišano celo ošobje tiskarne po preiskovalnem sodniku zaradi Članka. * (UuBka carin j a) prišla bode to pbletje za dlje časa v Gmuuden, poseliti svojo sestro, vojvodinjo Cumberlandsko. Ob istem času pride tudi princezinja Waleška s svojima hčerama, princezinjama Viktorijo in Maud v Gmunden. Carinja, princezinja WaleSka in vojvod inja Cumberlandska so, kakor znano, sestre in hčere danskega kralja: * (Državni kancelar Caprivi — zaročen.) Kakor poroča Berobnski „Ad e is b I at t" iz zanesljivega vira, se hode grof Caprivi, navzlic svojim 62 letom, v kratkem zaročil z udovo polkovnika pl. Lehman na iz Tilsita. * (Severna luč.) Minuli teden opazili so na brzojavni postaji Sarajevo - Pera iu Sarajevo Prjepolje mej deveto io deseto uro zjutraj precej intenzivno sevprno luč. * (Grozno zločinstvo) razkrilo se je v Svin h Trhovih poleg Budejevic. Sluga založne, Vaclav Bild, zaprl je že pred leti svojo žeuo v temno, zaduhlo sobico, kjer je sirota ležala na snopu slame popolnoma topa ter onemogla in groznu shujšana. Tudi je oslepela na jednem očesi ter iz gubila svoj sluh. Brezsrčni mož, že 60 let star, hotel se je tako zuebiti svoje žene, da bi se mogel v drugič ženiti. Odvedli so ga v zapor k okrožnemu sodišču v Bud^jevicah. * (Na ulici ustreljen.) Židovski trgovec Belleli, ki je prej imel v Trstu svojo prodajalnico, ■ šel je te dni na Krfu po neki stranski ulici ter srečal dva Grka, katerih jeden je nosil revolver v roki. Da ustraši zida, hotel ie Grk ustreliti v zrak, a tovariš mu reče: Čemu streljati v zrak, streljaj na Žida. Grk res sproži iu Žid se zgrudi mrtev na tla. Književnost. — Letno poročilo „Sokola" v Ljubljani. Založilo društvo „Sokol". Tisk »Narodne Tiskarne". V Ljubljani 1893. Str. 19. — Ravnokar razpošilja naš „Sokol", to odlično narodno društvo Ljubljansko svoje letno poročilo za društveno d6bo od 1. januvarja do 31. decembra 1892. Na prvem mestu čitamo pregledno in točno sestavljeno poročilo tajnika dra. Tekavčiča, iz katerega poročila je razvidno, kako koristno in uspešno je bilo društveno delovanje „Sokolovo" v minolem letu. Iz blagajnikovoga poročila je posneti, da je društvo imelo koncem lanskega leta 1293 gld. 4J/a kr. imetja, častnih udov ima društvo 20, podpornih pa 257 in sicer 243 Ljubljanskih in 14 vnanjih. Želeti je, da bi se „Sokola" oklenili vsi rodoljubi, kateri vedo ceniti njega pomen v narodnem življenju. — „Vatrogasac" prinaša v št. 4 nastopijo vsebiuo: Kako se ima gasiti gorući smola ili mast. — Nekaj o gašenju požarjev v mlinu, lastnosti moke (slovenski). — Lihvarova žrtva. — Iz vatrogasnih družtava. — Edo Lukinič f. — Ivan Ciesel f. — Razgovor med Antonom in Cvetkom (slovenski). — Naši dopiBi. — Svaštice. — Požari. — Šila iu satira. — Podmirili Vatrogasaca. — „Zlata Praha". Z-dnja številka tega prekrasnega češkega ilustrovanega lista, s katerim se ne more meriti noben nemški list, posvečena je Jaroslavu Vichlickemu. Mej ilustracijami prinaša „Zlata Praha" tudi sliko divoega vodojiada gorenjskega „Peričuika". Telegrami »Slovenskemu Narodu": Šoštanj 22. februvarja. Avtentično je dognano, daje bilo po eksploziji plina v Lap-povem premogokopu ubitih 17 delavcev. Sedem delavcev je težko ranjenih, od teh štiri no bodo ozdraveli. Jeden lahko ranjeni delavec umrl. Pogreb ubitih je danes zvečer ob 7. uri. V premogokopu je bilo v hipu eksplozije do 140 delavcev. Mrliči so grozno pohabljeni. Delavci so vsled ponovljenih eksplozij silno potrti, nekateri nečejo več delati v rudokopu. Dunaj 22. februvarja. Cesar se je sinoči ob pol deseti uri vrnil iz Welsa. Dunaj 22. februvarja. Cesar potrdil od dež. zbora kranjskega skleneni :!akon, s katerim se priznava pravica javnosti občinskim bolnicam za kužne bolezni dokler, so v dotič-nem okraju kake kužne bolezni. Budimpešta 22. februvarja. Vlada predložila včtraj parlamentu indemnitetiii zakon proseč, da se dovoli indemniteta do konca marca meseca. Pariz 22. februvarja. Volitev novega predsednika senatu je določena za petek. Kandidati so: Jules Simon, Bardoux, Loubet in Ferry. Ta ima še največ upanja, ker ima 150 glasov zagotovljenih. Berolin 22. februvarja. Vlada iztirala šest zaprtih ruskih dijakov, obdolženih nihili-Btične propagande. Barmen 22. februvarja. Na velikem shodu, vršivšem se včeraj, protestovali zboro-valci jednoglasno zoper razveljavljenje zakona, s katerim je jezuvitom prepovedano bivanje na Nemškem. Umrli so v LJubljani: 20. februvarja: Franc Rajakovič, hranilnični adjankt, 49 let, KriževniAke ulice št. 7, plačnica. — Edvard Rttker, bančnega uradnika sin, 1 leto, Tržaška centa St. 6, ec-clampsie. V deželni bolnici: 18. februvarja: Ana Sargi, delavka, 40 let, jetika. — Edvard Friftkovc. delavec, 60 let, sarcomatosis. 19. februvarja: Andrej Mekinc, gostač, 82 let, ma-rasmua senilis. — Mariju Bezelak, gostija, 60 let, srčna biba. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na ▼ in m. hi x> «2