UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. Snnoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo- Nefranknana pisma se ne ' . . sprejemajo : : • NAROČNINA : poleta, po goH ^^TŽVfetrZna ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K SG . Posamezne številke po 8 vin. Stev. 463. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* ob pol 11. dopoldne. •. \ * UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, H., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :i: in reklame 40 vin. — i rrnejema upravniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■■■........... Reklamacije lista so poštnine proste. V Ljubljani, v sredo dne 18. decembra 1912. Leto II. Razburjenje. V afero avstrijskega konzula v Prizrenu, gospoda Proeliaske je prišlo naposled nekoliko svetlobe. V pondeljek je ministrstvo za zunanje zadeve izdalo uradno poročilce, katero smo objavili v včerajšnji številki. Oficiozni komunike pravi, da se Je preiskava nekoliko zavlekla, ker je Prizren daleč in ker je bila na Balkanu vojna, vsled katere so tam nastale nenormalne razmere. Ministrstvo za zunanje zadeve je res ministrstvo diplomacije. Njegovo opravičevanje za-vlačenja je tako nedolžno, tako naivno, kakor da se razume samo po sebi. Z Dunaja je v Prizren seveda nekoliko dalje kakor z Ballplatza v redakcijo Fremdenblatta; in da je na Balkanu vojno stanje, je tako resnično dejstvo, da niliče ne dvomi o njem. Ali čudno je vendar, da je pot iz Prizrena do Dunaja tako dolga za resnico, dočlm je čudovito kratka za laž, kakor da so moderna prometna sredstva samo razdražljivim izmišljotinam na razpolago, ne pa poročilom o resnici. Odkod so prihajale vse one vesti o Pro-chaski, s katerimi se je cele tedne begala javnost, vesti, ob katerih je človeka oblivala kurja polt? Kaj se ni vse zgodilo Prochaski po teh romantično groznih vesteh! Da so ga Srbi zaprli in z njim ravnali kakor z jetnikom, je bila še najblažja trditev. In po železnici so ga vlačili s turškimi, na bojišču zajetimi vojaki; med njimi in avstrijskim konzulom niso delali nobene razlike. Ali Čuli smo tudi, da so ga pretepali, celo da so ga ubili. Potem smo slišali, da so mu vzeli moško moč, le to ni bilo jasno, če je bil najprej mrtev pa potem uškopljen ali če je bilo narobe. Kdo bi se čudil, da so vse te povesti silno razburjale javno mnenje m da se je tupatam res porajala žeija po krvavem maščevanju? Avstrija se sicer rada prišteva najkulturnejšim 'državam, ali naša ljudska izobrazba je še vedno taka, da smatra nekoliko miljonov patriotov zgodovino za šundroman, tfS verjamejo najne-slavnejšim romantičnim povestim in da je njihovim možganom vse bližje kakor kritično presojanje tega, kar se jim daje za berilo. Pet tednov so divje istorije o strašni usodi konzula Prochaske razgrevale duhove; to je dovolj časa, da dozore sadovi hujskanja in da doseže razburjenost vrhunec. CJTOf Berchtold prrrvi zdaj v svoji objavi, da so vse govorice, ki so se raznašale o tragedijah gospoda Prochaske, brez vsake podlage. Naš zunanji minister za zunanje zadeve konsta-tira to z veseljsm. Za njegovo srce je to lepo izpričevalo, če prihaja veselje res iz srca. In seveda se veselimo tudi mi, ne le v interesu gospoda Prochaske, temveč še bolj zaradi tega, ker se vsaj z njegovo afero ne more več kaliti mir. Ali naše veselje nikakor ni tako popolno, kak<|vr morda Berchtoldovo. Zakaj ravno objava zunanjega ministrstva zbuja celo vrsto vprašanj, ki prav nujno zahtevajo odgovora. Odkod so prihajale vesti o Prochaski? Kdo je n. pr. mogel vedeti, da je zveza med njim in med skupno vlado pretrgana? Tako znanje navadno ne leži na tleh pred vrati kakšnega uredništva, da ga reporter lahko kar pobere kakor star gumb. In če je bila pretrgana zveza med Prochasko in Berchtoldovimi ljudmi, tedaj ni verjetno, da je obstajala med Prochasko in kakšno dunajsko redakcijo. Prizrenski konzul gotovo ni nikomur na Dunaju telegrafiral: Nimam zveze z ministrstvom! Če pa hujskajoče časopisje ni imelo te vesti od Prochaske. tedaj si ni mogoče misliti nič drugega, kakor da jo je imelo z Ballplatza, kajti na posredovanje svetega duha se v tej zadevi tudi ne more misliti. Toda vest o prekinjeni zvezi ni bila edina, ki je dotlej povsem neznani gospod Prochaska v njej nastopal kot junak senzacije, in vprašati bi bilo, odkod so potem prihajale in kako so se raznašale one .govorice, o katerih nam zdaj grof Berchtold pravi da so bile brez vsake podlage? Ali opustimo to kočljivo vprašanje, ki je s prvim nedvomno v zvezi; vprašati pa moramo, kako je bilo mogoče, da se je javnost z vsemi onimi grozotami mogla begati celih pet tednov, ne da bi bil grof Berchtold dejal ne bev ne mev? Njegova izjava govori sicer o veliki oddaljenosti Prizrena in o nenormalnih razmerah na Balkanu. Toda če je v tem opravičilo za zavlačenje cele preiskave, nam vendar gospod grof ne more dopovedati, da je zvedel za življenje in zdravje gospoda Prochaske šele v pondeljek. Preiskava se je kajpada vodila tudi zaradi tistih napak, ki so jih srbske vojne oblasti baje storile in za katere pričakuje avstro-ogrska vlada zadoščenje. Ali na ta rezultat bi bili prav potrpežljivo čakali, če bi bilo treba, tudi dlje kakor do ponedeljka; saj nam oficiozni komunike še zdaj ni povedal, kakšne so bile pravzaprav tiste srbske napake, in zaradi te pomanjkljivosti se vendar nihče ne razburja. Edino važno in vznemirljivo vprašanje je bilo to, kaj je z zdravjem in življenjem konzula. Oficioznega molčanja o tej zadevi pa ne opravičuje ne oddaljenost Prizrena, ne vojno stanje na Balkanu. To, da je Prochaska živ in zdrav, vedo pri zunanjem ministrstvu že davno, in ker se mora od takih imenitnih diplomatov pričakovati, da razumejo važnost takih zadev, je bila njihova dolžnost potolažiti javnost takoj, ko so zvedeli resnico. Zakaj je torej grof Berchtold molčal? Zakaj ni povedal javnosti onih par kratkih besed, ki bi jo bile hipoma potolažile in ki bi bile obenem zajezile smrdljivo reko hujskanja? Na to je treba odgovora, in gospod Berchtold se mora prisiliti, da ga poda. Kajti če molči, nastane neizogibno mnenje, da on in njegovi tovariši sami niso želeli pomirjenja, da so bili indiferentni napram beganiu javnosti, ko jim je bila resnica že znana, ter da so s svojimi napakami Avstriji več škodovali kakor srbske vojne oblasti v Prizrenu. Avstro-ogrska vlada zahteva zadoščenja od Srbije; avstrijsko ljudstvo pa bi ga moralo zahtevati od gospoda Berchtolda. DR. VIKTOR ADLER: Vojna nevarnost, tiskovna svoboda in parlament.* Predvsem bi rad nekaj opomnil. Vsi imate pač občutek, da zborujemo danes v nenavadnih okolščinah. To opazite na obiskih visoke oblasti, ki jih že nismo več vajeni. Prosil bi vas, da pripomorete, da se to zborovanje izvrši dostojno in da ne izrekate svojih občutkov glasneje, kakor je potrebno. Poskušali bomo izreči to, kar občutite in tudi če ne boste pritrjevali z glasnimi medklici, bomo na jasnem, kaj mislite. .Sedaj pa k predmetu! Pred dnevi So prišli vaši delegatje od socialističnega kongresa v Bazileji. Vrnili so se od sestanka, ki mu ni enakega in ki je po svojem vtisu nepopisen. Ni mu * Iz: »Arbeiterzeitung«, štev. 328. enakega, ker je, čeprav pripravljen v teku malo dni, združil zaupnike socialističnega proletariata iz vse Evrope in ker je našel enotno izjavo za to, kar vsi čutijo in vsi hočejo. V času, ko so vladajoči brez glave in vsi zmešani, so se v Bazileji zbrali zaupniki one množice, katere nihče ne vprašuje, ko je vojna, one množice, ki postane žrtev vojne. Prišli smo skupaj in kar je samoobsebi razumljivo, je nastalo: Vzkrik protesta proti poskusu, da se nahujskajo ljudstva drugo proti drugemu in da se povzroči v Evropi prelivanje krvi, ki Je nezaslišano, neizrečeno, celo misli nedosežno. Tam doli na Balkanu je med razmerno majhnimi narodi razmerno majhna vojna. In navzlic temu jih je na stotisoče umrlo in poginilo in jih bo še poginilo. Na tiste pa, ki niso še padli, preži kolera, kolera — grozna ironija zgodovine — ki se je sedaj prikazala na ča-taldžinskih višinah kot mirovna sila. In naj se sedaj zgodi to, kamor misel ne seže, da se sedaj pri nas, v gosto naseljeni državi, prične vojna. Še danes ne verujem, da bo vojna. To ni zaupanje v modrosti vladarjev naše usode, ampak moji misli je nedosežno, da se prične vojna zaradi stvari, od katere nima ni eno ljudstvo v Avstriji niti najmanjše koristi. Verujem pa seveda, da so vojno nevarnost ljudje, ki ne nosiio odgovornosti, naši gospodje nasprotniki, vzeli z a povod, da se, ker Srbov ne morejo po-mlatiti, zadovoljujejo s tem, da hujskajo policijo proti socialni demokraciji. Radi bi zunaj razvneli velik navdušenjaški hrup z edinim namenom, da bi na nas socialne demokrate nagnali svojo navdušenjaško kanaljo. Oni nas hočejo ožigosati za izdajalce domovine. »patriotje«! Če patrijotizem sploh kaj pomeni, potem pomeni ljubezen do ljudstva, in ne morda tisti, ki rožljajo lahkomiselno in frivolno s sabljo, katere ne bodo nikoli sukali (Klici: Fej »Reichs-post«!). Da, »Reichspost«, naravno, ti gospodje Imajo korajžo, ampak s črnilom. Toda naj gredo le med tiste, ki bodo pozvani, če bo mobilizacija. To niso morda strahopetci, to so ljudje, ki so vajeni boja z življenjem, to so ljudje, ki premorejo največjo srčnost in največjo vztrajnost, da preživijo sebe in družino, to so ljudje, ki so vajeni braniti svoje prepričanje, kateri so pripravljeni, tvegati življenje, če gre za stvar ljudstva. Delajo, kakor da bi mi cvilili za mir, češ, da smo strahopetci, oni pa imajo korajžo, vas delavce poslati v ogenj, če hočejo ti gospodje na vsak način videti kri, naj si izpustijo kri, to bi le koristilo tem trebušastim gospodom. Mi nočemo vojne. Zato pa nismo ravnodušni za usodo naših ljudstev in niti ravnodušni za čast te dežele. Ampak razločujmo natančno. Pravijo, da so napadli konzula Prochasko. O tem se je dosti lagalo, Če je pa res, da so ga napadli, potem smo za to, da se Srbi pozovejo na odgovor. Ampak zaradi žaljenja časti ni treba, da teče kri stotisočev. In če se potegnejo za Prochasko, naj se potegnejo tudi za one avstrijske državljane, katere v Ameriki postreljajo kakor stekle pse, katere na Pruskem gonijo okolu, ne da bi naš zunanji urad le s prstom ganil. Ali seveda, to so le »podložniki«, med tem ko je konzul kos države. Vsak las na njegovi glavi pomenja čast države. Za proletarce ni vredno protestirati. Ce gre, dobro, če ne gre, pa tudi dobro. Jako občutljivi smo v tej točki za čast naše dežele in neštetokrat smo izpregovorili o tem, ali naš glas je zadel na gluha ušesa. O tem, kar se je izgodilo v Bazileji, se je mnogo lagalo, ker je bil seveda zelo neprijeten dokument, ki kaže vsemu svetu, da so si bili možje, ki so zborovali v Bazileji, vsi v svesti odgovornosti za svoje delovanje. Manifest mednarodnega kongresa so konfiscirali. (Viharni Fej-klici.) Sodrugi, zakaj: fej? Ako bi vsakokrat, ko nas konfiscirajo, kričali: fej, ne bi bilo konca. Kar pa je bolj hudo: parlament se je pridružil temu dejanju državnega pravdnika. To je žalostno. Čas pride, ko bodo navzlic temu naši sodrugi izvedeli, kaj pravi manifest. V celi Evropi: v Nemčiji, v Angliji, na Francoskem, v Italiji ni bil nikjer konfisciran. Ravno v Avstriji se je to zgodilo. Sodrugi, v teh razmerah nervoznosti in zmede so take pomote razložljive. Menim, da gospodje niso vedeli, kaj delajo. Mislim celo, da so se pustili tudi tu zlorabiti od naših nasprotnikov, ki čakajo na priložnost, da bi po nas tolkli. In to je za to gospodo zelo potrebno. Parlament ni skoraj ničesar napravil, nego samo brambno reformo in s to se ne morejo bahati v volilnih okrajih. In tako bi se radi spravili na nas, proklete socialne demokrate, in kriče: Hej, dajmo jih. te izdajalce domovine, z vsemi šikanami! Radi bi napravili patriotičen vihar, ampak vreme je preslabo. Ker taki patriotje. patriotje v nasprotju s tistimi, ki zares ljubijo ljudstvo, hodijo zdoma le ob lepem vremenu. In tako ne postane dosti iz njihovih manifestacij, nimajo niti uspeha, katerega naj bi vsaj imeli, namreč da bi se »na zgoraj« prikupili. Ampak sodrugi, ne prikrivajmo si! Nebriž-nih in brezmiselnih Je mnogo, ki marširajo po zvokih Radecki-inarša, kdorkoli naj ga začne in naj se igra kadarkoli. Omama je stvar, kateri nepoučena množica lahko podleže. Zal. da imamo še veliko primes nepoučenih in težko pouč-ljivih življev. Zato, sodrugi, vas poživljam, da ohranite hladno kri, da se ne daste provocirati, ampak tudi ne potlačiti. Naj psujejo naj izlivajo golide obrekovanj,* saj se ne umaže nihče, nego ta gospoda sama, ki je že dosti umazana. Naj grozijo, mi se jih ne bojimo. Mi se jih nismo nikoli bali. Mi stojimo danes na tleh, na katerih stoji cvet človeštva; branimo bodočnost, pravico in upanje ljudstva. Ponosni, proti neštetim nasprotnikom, proti neštetim brezmiselnim in zapeljanim, proti neštetim zlorabljenim, držimo zastavo človeštva, zastavo osvoboditve, zastavo one bodočnosti, ki pride ko se poziv na ljudi naj streljajo na soljudi, ne bo več imenoval patriotizem. S tem ponosnim občutkom, sodrugi, pojdete v prihodnjih tednih na delo. Zasledujte natanko dogodke, ne dajte se dražiti ali oplašiti, ne dajte se zgrabiti od omame, kateri bi sledila strašna treznost. Pokažite se kot zavedni socialni demokratje. pokažite, da ste vredni težke ure in težke naloge, ! (Sodrug Puecher na tržaški deželni konferenci.) »Vlada mora vztrajati glede 17milionskega predloga na stališču, ki ga je zavzela že poleti, da si pridrži odločitev časa in obse« izboljšanj.« Iz besed železniškega ministra je očitno, da vlada ne misli prostovoljno izvršiti sklepov zbornice (resolucij) z dne 20. decembra 1911 in 2. L. ZENOVC: Med nami. (Dalje.) »Grd si!« je dejal, »krut si! Edino vero ml trgaš iz srca — podlež. Nimaš duše, ne razumeš me. Da bi si odgriznil jezik!« In z zaničevanjem se je obrnil proč. Nehote sem ga razžalil, ker sem ponižal njegovo, v JaSno visočino postavljeno vero in ranil sem ga. Psovka — nimaš duše . . .! Baš Jaz sem si srčno želel takega paradiža, kraja dobrote in lepote, ali moja realna duša ni znala misliti, kakor idealist Slovak. Uvidel sem, da sem kriv in skušal sem ga oveseliti. Zastonj! Niti poslušal me ni in molče se je lotil dela. Tisti dan j,e bil za naju izgubljen in nekako odleglo mi je, ko sva se zvečer ločila in sem sam koračil proti domu. Pri večerji me je osramotil gospodar. »Ali se dobro dS delati v nedeljo — kaj?« mi je zabrusil v lice. »O!« je dejal z zadoščenjem, »vedel sem, da delaš, a vem, da sem zavržen.« Čutil sem se nedolžnega, toda zagovarjati sc nisem hotel in sem se rajši umaknil na podstrešje. S Slovakom sva se kmalu sprijaznila, jeza ga ni dolgo držala, in že drugi dan sva obrnila samokolnici narobe . . . Tako se je nadaljevalo — zgodaj v jutru, ko je še mlečna mesečina sevala črez krajino in se je vse zdelo, kakor zavito v prozoren, lesketajoč plašč, sva že stala v strugi in se tresla mraza. Pred nama se je zibala reka dalje in dalje in moj Slovak je stal tiho in gledal za valovi in vselej tedaj sem ve-'del, da so mu misli nekie daleč. Na obeh bregovih reke so stala dolga, osenčena in osvet- ljena tovarniška poslopja z visokimi dimniki, katerih črne sence so se črtale na stekleni površini reke. Vse nekako vzvišeno, nadnaravno. — V sredi pa midva, ubogi barabi ... nevredni, brezpomembni bitji v svatu. — Ne sklanjaj glave ... oj Slovak! TaKi trenotki, slabi in obupni, so naju nahajali včasih in tedaj sva obstala, tiho in molče gledala drug drugega, dokler se ni prvi zdramil Slovak in dejal: »Bo že boljše — le verjemi . . .« in oba sva verovala globoko in trdno ... In ko je vstajalo jutro, ko je sinil od vzhoda bledi svit. Luči naokrog so ugašale, sence v reki so polagoma bledele in ginile in iz valov se je jel dvigati bel, lahen dim. Voda je kipela mraza. Noč se je umikala dnevu, mraz toploti in prvi ie pritisnil še enkrat. Zazeblo ej po udih, da so oledeneli prsti in so pokala ušesa. . . Pa je posijalo solnce. Voda tik naju je zašumela živahneje. nje površina je vztrepetala v krvavordečih solnčnih žarkih in se neprenehoma izpreminjala v krasnih bojah. Tedaj sva se zdela povišana nad druge, ošabno sva dvignila glave ter samozavestno korakala semintja po zmrzlem produ in prešinjena od neke čudne, notranje sreče, sva kričala drug na drugega, kakor bi stala vsak na drugem hribu. Nato sva navadno obrnil samokolnici narobe, se vsedla nanje in Slovak si je zapalil cigareto . . . Kaj delo, kaj mojster, toliko že delava, da pošteno zasluživa borno plačilce . . . Kaj ne, Slovak? Nekaj povsem novega so bili za naju večeri v tovarni. Vsakikrat po večerji sva se morala vrniti v tovarno in tedaj sva s Slovakom opravljala delo, katero sta delala čez dan delavca, domačina. V pravem pomenu besede to ni bilo Častno in po bratskem pravu bi morala resignirati. Ali kar je povsod, je tudi v pro-lietarijatu. Človek žrtvuje čast, stori zločin in s^reši, da reši sam sebe. Tako. je bilo z nama. Čutila sva se pač kriva in s povešenimi očmi sva molče poslušala ironični zasmeh in pikro zbadanje tovarišev. Kadar sva bila sama, sva se izkušala zagovarjati in sva valila krivdo na mojstra, toda iz vsega je odsevalo neko zlobno, skrito veselje, neka tiha sreča in vztrajala sva dalje. Delo je bilo sicer trudapolnejše kakor črez dan, dovažati materijal, mešati malto in streči zidarjem, ali tudi plačilce je bilo boljše. Kar sva delala po večerji, je plačeval mojster po petnajst krajcarjev na uro in ker sva delala včasih do desetih in še dalje v noč, so se nabirali precejšni denarčki. Prijetne so bile tiste ure. V širnem miru narave je zvenela pesem strojev skozi tiho noč in zdelo se je, da se z ropotom tresejo tudi stene in odgovarjajo odmevu. Bleda mesečina je silila skozi pobita okna, skozi špranje in luknje in se mešala z električno svetlobo v skelečem, zelenkastem prelivanju. Delavci so dremali poleg strojev in peči, delali so počasi in malomarno in so se brezskrbno zavedali, da je noč in da so uradniki v pernicah. Nočni sluga je pač stopal sem in tja, a je marsikje oBrračal oči proč in Šel dalje. Vse je bilo.kakor bi delalo in se zibalo v spanju. Nekega večera — ob devetih je menda bilo — bi imeli ravnokar nehati. Pri delu je zmanjkalo materijala, sproti dovažati ga pa ni bilo mogoče. Ob kanalu ga je bilo še precejšen kup in do zjutraj ga je bilo vseeno treba spraviti na mesto, ker ob šestih se je že pričelo z delom. »Zvozita ga tja,« je ukazal mojster, zavit v širok ruski plašč. »Do polnoči vaju plačam, pa končata prej ali pozneje, zvoziti ga morata.« Sicer bi bila rada šla spat, ali denarji so imeli vendar večjo privlačno moč in lotila sva se dela. Kup ni bil zelo velik in takoj sva pre- računala. da ga bo zmanjkalo morebiti že ob enajstih. Zapčljala sva parkrat. »Hitiva!« je rekel Slovak, »prej končava, prej greva h kraju.« Pritisnila sva s podvojeno močjo in kupu se je kmalu znalo. Spet sva rinila polni samokolnici po mostu čez kanal. Naenkrat je obstal Slovak sredi mostu, izpustil samokolnico iz rok in razsul v noč košat, bučen smeli. Potem se je okrenil s celim životom k meni in na obrazu mu je nalahno igral zvit smeh. »Osla sva. trikrat butca oba skupaj. — Voziva in pehava se, da bi prej končala... kanala pa ne vidiva — da bi...« je rekel prepričevalno in nadaljeval zmagoslavno: »Zakaj je kanal tukaj... vprašam te? Zmečiva kup v kanal in v četrt uri sva prosta. Mojster itak ne zapazi. Toliko materijala je pa že pri rokah, da lahko zjutraj takoj prično. Ob devetih, ko pride mojster, bo že zopet vse v redu in ne zapazi teh par samokolnic.« Malo drzen, pa jako hvaležen načrt je bil to, zapeljiv čez mero. Lotila sva se ga in kmalo na to je jela voda v globokem kanalu prasketati ... nadrobno so padali posamezni kamenčki in peski v globočino... en hip, en varen pogled okrog — in plosknilo je ... s praznimi samokr’ nicami sva stala ob kanalu in s strahom sva " la IX) dvorišču. No, bilo je prazno in samot1 kakor pot v večnost in na celem prostoru se r ' ena senca ni gibala. Brezskrbneje sva jetn pati v vodo, z nekako nervozno naglico in je ginil, da je bilo veselje. (Dalje.) ulija 1912. Po izvršenem izdajstvu narodnih ttrank nad železničarji — ki so zavrgle Tom->chikov predlog k § 2. proračuna za leto 1912. jn sprejele resolucijo, katera ni za vlado obvez-jia je sicer skušal nemškoradikalni posl. Heine, T »Jugoslovanskem Železničarju« dne 5. avgu-ita železničarje potolažiti, češ julija meseca m pilo mogoče dati železničarjem 17 milionov, ker ai bilo rednega proračuna, in dalje jih je skušal potolažiti z novimi davki, kateri se ne smejo jialožiti bogatašem — je dejal dr. Rybaf, — ter sicer zbeže iz Avstrije. V »Zarji« dne JI. avgusta smo izjavili, da zadostuje začasni proračun za izvedbo železničarskih žalitev in da ni gotovo, če pride to jesen do razprave o rednem proračunu. In res stojimo sedaj le pred začasnim proračunom. Zakrivili so to slovenski klerikalci s svojo obstrukcijo v proračunskem pdseku. Treba je torej, da prisili poslanska zbornica vlado z zakonom v proračunu k izvedbi sklepov zbornice, da se olajša v času sedanje draginje, ki so jo zakrivile meščanske stranke S svojo zakonodajo v prid agrarcem, beda železničarjev in drugih uslužbencev in delavcev državnih podjetij. Saj imajo narodne in klerikalne stranke velikansko večino v parlamentu. 433 jih je proti 82 »rdečkarjem«. Meščanske stranke bodo sprejele § 2. proračuna, v katerem &e nalagajo ljudstvu davčna bremena, v katerem je določeno tudi, da naj država izda od svojih dohodkov, ki znašajo 2916 milionov kron pa leto, 8 in tričetrt miliona za ljudsko šolo, 101 milion za domobranstvo, 346 milionov za skupne zadeve (avstrijski militarizem in mari-jiizem) in 506 milionov obresti kapitalistom za državne dolgove. Meščanske stranke so 13. decembra t. 1. 56 tisoč vojaških novincev več dovolile nego lansko leto. Upamo da bodo sprejele Tomschikov predlog k § 2. proračuna in s tem prisilile vlado s pomočjo zakona, da da železničarjem tistih par miljonov. Opozarjamo jugoslovanske poslance, »prijatelje« železničarjev, da naj ne obstruirajo delovanja v parlamentu in odsekih, ker bi s tem dali vladi povod, da spodi poslance domov, preden prisilijo vlado s pomočjo zakona da da železničarjem, kar jim gre. V tem slučaju bi železničarji po vsej pravici videli v gospodih ob-štrukcionistih najhujše hudodelce. Končno pa priporočamo jugoslovanski gospodi, naj bode navzoča pri glasovanjuv odseku k § 2. Julija jneseca 1.1. jih ni namreč manjkalo od 6 slovenskih liberalcev in istrskih Hrvatov nič manj nego pet, od 20 slovenskih klerikalcev nič manj nego 16, od 10 dalmatinskih poslancev nič manj hego 9, Od 37 Jugoslovanov nič manj nego 31 [(ali 83 odstotkov.) Torej, gospodje: '. dr. Gregorin, prof. Mandič, dr. Laginja, prof. Spinčič, dr. Ravnihar, dr. Benkovič, Brenčič Demšar Grafenauer dr. Gregorčič, prof. Hladnik, Jaklič, dr. Jankovič, prof. Jarc, dr. Korošec, Plšek, pl. Pogačnik, Pov-Še, dr. Verstovšek, dr. Žitnik, dr. Baljak, -prof. Blankini, dr. Cingrija, dr. Ivčevič, dr. . Smodlaka, dr. Tresič, dr. Vukotlč, prof. Prodan, prof. Perič, dr. Lesardlč, niste bili navzoči dne 2. iuliia t. 1. pri glasovanju o predlogu Tomschika, storite vsaj ta pot «vojo dolžnost kot zastopniki ljudstva, če ne, pa svidenje pri prihodnjih volitvah!______R. T. Ljubljana in Kranjsko. Razžaljeni poštenjaki. Dr. Triller je do-flej vdano in zvesto hlapčeval klerikalni go-ipodi v deželnem dvorcu. Ko je bil pred meseci la Dunaju evharistični Spektakel, je s svojiinso-jlasjetn celo pomagal, da je bila kranjska dežela la tetn pobožnem kongresu zastopana. Zdaj se e klerikalne tlake naveličal in je v deželnem idboru v znak protesta proti klerikalnemu go-podarstvu odklonil svoje sodelovanje pri raz-iravljanju in sklepanju o deželnem proračunu, vsled tega umestnega protesta se delajo deželni , eroristi hudo razburjene in bi z razburjenjem adi utajili svojo sramotno-pristransko upravo tvnih denarjev. Da smatrajo klerikalci dežel-o blagajno, v katero znaša svoj tribut vse kra-jsko prebivalstvo, za klerikalno strankarsko aso, Iz katere se usipa na škodo in na troške igromne večine v žepe izbranih klerikalnih ristašev zlat dežek, za to ni treba pogrevati epoštenega ravnanja z neklerikalnimi gasilni- mi društvi, niti ne uporabe vseučiliškega fonda za deficitno Zadružno zvezo, niti ne naprezanja nevarne deželne garancije za klerikalne zavode. Zadosti je, da pokažemo na nemarne grožnje klerikalne deželne klike. Ker je zastopnik mest in trgov v deželnem odboru protestiral proti krivični upravi javnih denarjev in ker je vladajoči kliki očital pristranost, groze teroristi v deželnem dvorcu, da bodo izstradali in izže-jali mesta. Nobenega vodovoda, nobene ceste! Klerikalne prctnje z interdiktom niso seveda nič manj bedaste, kakor so nemarne in bodo kvečjemu to povzročile, da bo kranjsko prebivalstvo nekoliko prej pregnalo priskutne klerikalne ob-jestnike iz deželnega dvorca. Za dr. Trillerja, kateremu hočejo klerikalni strahovalci pobrati vse deželne referate, je ta lekcija prav zdrava: bo saj prav temeljito spoznal evharistično nehvaležnost! — Božičnica. V nedeljo dne 22. t. m. ob 4. popoldne priredi »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem« v sokolski dvorani »Narodnega doma« svojo običajno božičnico, ki utegne prekositi vse dosedanje Spored obsega lepe godbene in pevske točke, tombolo, božično alegorijo z Medvedovo deklamacijo »Janče in Jerica« ter obdarovanje otrok. Vstopnina znaša za odrasle 50 vinarjev, otroci so pa prosti. Ker se priredi božičnica na korist sirot umrlih tiskarjev, se vaskovrstna darila hvaležno sprejemajo ter se na prireditev tem potom najvljudneje vabijo vsi znanci in prijatelji tiskarjev. — Zloben napad na kamniški vlak. Na kamniški vlak, ki prihaja po šestih zvečer v Ljubljano, je bil včeraj pripravljen zloben napad. Med Črnučami in Trzinom, med kilometrom 9.3 9.4 so bile na železniški tir navaljene štiri velike, po 150 klogramov težke skale. Okolnosti, da vozi vlak na tem mestu, tik državne ceste še prav posebno počasi, je pripisati, da se ni zgodila hujša nereča; pač pa je bil precej poškodovan železniški stroj in nekaj voz. Vlak je dospel s četrturno zamudo v Ljubljano. — Hotel »Zlatorog« v Bohinju je kupilo »Slovensko planinsko društvo« in sicer za 29.000 kron. Dosedanji lastnik hotela je bil g. Ravhekar. — S trebuhom za kruhom. V pondeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov. V Heb je šlo 10, iz Nemčije je prišlo pa 77 Hrvatov. Iz Dunaja se je pripeljalo 37 Kočevarjev. — Nezgoda vsled neprevidnosti. V pondeljek popolne je posestnica Marija Kepicova z enovprežnim vozom proti železniškemu prelazu na Dunajski cesti prav naglo privozila baš, ko je čuvaj prečnice zapiral. Kepicovo je opozoril, da naj počaka, ker se bliža stroj in ker so bile prečnice že do polovice zaprte in jih ni bilo mogoče obdržati. Kepicova pa ni hotela ubogati, marveč je šla z vozom dalje; preč-nica jo je udarila po zobeh s tako močjo, da ji jih je izbila pet. — Aretacije. Pankracij Margaret iz Do- brunj je bil v ponedeljek prijet, ker je bil na sumu. da Je ukradel pri konjaču suknjo in konjsko odejo. Osumljenec Je sicer tatvino prvotno tajil, ko se mu je pa dokazalo, so ga vtaknili v zapor. — Čevljarski pomočnik Karel Vesel iz Ribnice ima za mesto prepovedan povratek, a vendar se semtertja še rad povrne. Tako je prišel tudi v nedeljo, a ga je stražnik zasačil in aretiral. — V pondeljek okolo 8. zvečer so čuli vojaki, ki stražijo železniško progo, menda s Schifferjevega dvorišča ob Dovozni cesti, ki je tik proge, tri strele. Ko so prišli z dvorišča hlapci Jožef Počrvina iz Birčne vasi pri Novem mestu, Ivan Rus iz Podboršta pri Novem mestu in Jožef Malnar iz Mleščevega pri Litiji, jih je vojaška straža prijela in oddala policiji. Prva dva sta proti vojaku zakrivila prestopek razžalejnja straže, zadnjega so pa djall v zapor zaradi neopravičenega streljanja. Le ta prizna, da je streljal na dvorišču s samokresom. — Franc Milkovič, rojen 1893 v Mu-ljavcu pri Karlovem, in Janko Gregorič, rojen istega leta v Prihovem, občina Ribnik pri Karlovcu, sta se v pondeljek hotela odpeljati v Ameriko in se odtegniti vojaški dolžnosti, kar se jima ni posrečilo, ker ju je na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik VeČerin ustavil in odvedel v zapor. Vse §o oddali sodišču. — Tatvina. V pondeljek je posestnik g. Jožef Bončar opazil, da mu je v Mestnem logu nekdo vlomil v šupo in pokradel 52 stotov sena, v vrednosti 369 K. Osumljenec je znan. — Vol ušel. Ko je mesarski vajenec Ivan Barlič dne 15. decembra zvečer gnal štiri vole, so se mu pri prelazu na Marije Terezije cesti splašili in je eden neznano kam ušel. Kdor ga je ujel, naj ga proti nagradi pripelje g. Črnetu na Sv. Petra cesti št. 87. — Dotična oseba, ki je našla v nedeljo dopoldne zlato ovratno verižico z obeskom in katere ime je znano, se poživlja, da jo takoj odda na magistratu, ker bo sicer ovadena pristojni oblasti. — Izgubljeno in najdeno. Dojilka Frančiška' Boovingerjeva je izgubila bankovec za 100 K. — Policijski stražnik Valentin Gradišek je našel svilnat šal. Opozarjamo na tvrdko Anton Kiffmann, tvorniške zaloge zlatnine in srebrnine v Mariboru št. 344, Ta tvrdka je specijelno samo za boljše ure. železniške službene ure, strogo solidna. Zahtevajte po dopisnici moj veliki cenov-nik, ki ga Vam pošljem brezplačno. Štajersko. — Zaradi dozdevnega vohunstva so zaprli v Celju te dni Verdeva. Pri celjskem okrožnem sodišču imajo že več oseb zaprtih, ki jih sumničijo, da so vohunili za Srbijo. Celjska policija hoče postaviti najbrže rekord v vohunjenju za vohuni. — Obsojen praporščak. Okrožno sodišče v Ljubnem je obsodilo železniškega asistenta Jožefa Kostrona v enomesečen strog zapor, ker je, ko se je vozil od glavnega raporta dne 6. novembra 1912 iz Gradca nazaj v Vordern-berg, rekel: »Če bi morali marširati proti Srbiji, bi prvi strel oddal na avstrijskega častnika in marširal proti Dunaju« in pristavil: »Vsak Slovan je dolžan, prvega vojaka, ki bi na Srbe streljal, ustreliti«. Kostron se zagovarja, da ne ve, kaj je takrat govoril in da je, če je res tako govoril, hotel le dražiti kadeta Mojzesa Marmoreka, s katerim sta se skupaj vozila. Proti Kostronu je uvedeno tudi vojaško postopanje. — Hišno preiskavo je Ivršila oblast v Ptuju pri rodbini Toplak, ki je nabirala darove za balkanske ranjence. — Sumljiv zaboj. V četrtek ponoči sta se vozila z nekega predavanja čez Zidan most gg. Kunej in Lešničar v Celje. Imela sta s seboj zaboj, v katerem je bil skioptikon. Na Zidanem mostu pa je zbudil ta zaboj sum, da so morda v njem bombe — in odprli so ga šiloma. Koroško. — Iz življenja vojaka-novlnca. Graški »Arbeiterwille« poroča: Novinec pri huzarskem eskadronu v Volšpergu je dobil od doma par kronic za priboljšek. To je izvedel njegov korporal in je zahteval od fanta denar. Ker mu novinec denarja ni hotel dati, ga Je kor- noral na cesti napadel in ga za£el sirovo pretepati. MlmoflOoC civilist se Je nato potegnil za novinca. Korporal je nato odpeljal svojo žrtev v hlev. kjer ga je tako pretepel, da je revež obležal in ne more v službo. Zadevo preiskuje vojaška oblast. — Nevaren dečko. Kleparski učenec 141etni Pavel M. v Celovcu, je ukradel materi poštno nakaznico na 8 K in pobegnil. Ko je mati zapazila tatvino, je prosila svojega soseda, da je šel za sinom. Ko Je ta fanta dohitel in ga hotel zgrabiti, je potegnil mladi malopridnik nož, In zabodel preganjalca in ga smrtno nevarno ra-varno ranil. Končno je dečka aretirala policija. — Poskušen samomor vojaka. V Celovcu se je ustrelil na straži topničar 9. topničarskega polka Ivan Schleussner, doma z Dunaja. Ustrelil se Je v brado in krogla mu je razbila čeljusti in nos. Nato Je hotel skočiti vojak v Glino. Toda došli tovariši so ga prijeli in odnesli « bolnišnico. Goriško. —- Nabrežina. Politična organizacija v Nabrežini sklicuje v nedeljo 22. t. m. ob 3. pop. priTancetu ženski shod z dnevnim redom: i&- J' LAKSIM GORKIJ: Jemeljan Piijaj. (Dalje.) Zagnal Je košček lesa, ki mu je prišel tneil j$fge, v morje, vzdihnil in dejali »Ko bi bilo kaj tobaka...« , Desno od naju v stepi sem zapazil dva pa-jtirja pri ovcah, ki sta ležala in gledala proti :iama. »Dober dan, gospodje!« je zaklical Jeme-Jan, »ali imata tobaka?« . Eden od pastirjev se je okrenil z glavo roti tovarišu, izpljunil prežvečeno bilko in de-1 leno: »Tobak hočeta, ej, Mihajl?« Mihajl se je ozrl v nebo, kakor da bi hotel jčl tam gori dobiti dovoljenje za pogovor z na-ha. Potem se je obrnil proti nama: »Dober dan,« je dejal, »kam gresta?« »V Očakovo, v, šolnino.« »Aha! Ali so vaju pozvali?« Molčala sva-in se iztegnila poleg njiju na jemljo. »O, no, Nikolaj, poberi mošnjo, da jo vrane ie ukljujejo.« Nikolaj se je pretkano zasmejal in pobral nošnjo. Jemeljan je škripal z zobmi. »Torej toffak bi rada?« »Dolgo že nisva kadila«, sem odgovoril; prejem me je osupnil, nisem se mogel odločiti, (a bi govoril odkritosrčno. »Kako to? Kadita vendar!« »Hudič! Molči! Daj, če hočeš dati, ali ne