PoStnina plačana v gotovini Izhaja vsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celjujpo raznašalcih dostavlje- na5"50Din,zainozemstvo 10Din Račun pri poStnem čekovnem zavodu 10.666. f^^^K ^^^Bk im^^Ki J^^IB ^^^Kl M> MB^^B ^^^KB l^^^^V ^^^Kr fl^^^H ^HBn w^^^m ^^^^B ^^^^E LB^^B flma 4 Ml Til« Redatocija in nprnva: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vraCajo. Ogiasi po tarifu. Stev. 52 Celje, petek 13. decembra 19H5. Lcto XVII. Ob 50 letnici celjsk'h podružnic CMD CELJE, 13. decembra. V letosVqjeni septembru jo Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sla- vila 50-letnico obstoja. Prav v istem letu 1885. se je ustanovila tudi že v Celju družbina podružnica in je v tern dejstvu dokaz, kako zelo se je slovensko Celje tedaj zavedalo svo- jib narodnih dolžnosti. Družba jo vso to dobo z velikimi in uspešnimi napori vodila organi- zirano obrambo proti narodnemu potujčevanju. Za. očuvanje mej slo- venskega ozemlja in reSevanje ogro- ženih slovenskih duš, zlasti pa naše mladine, je žrtvovala (57 inilijonov, nabranih med Slovenci. Vrsto šol in vrtcev je zgradila proti nsivalom tuj- stva na severu in zapadu. Združcva- la in utrjevala je vse narodne sloje •v sistematičnem, organiziranem od- poru proti lakanam, ki so nas ho- t'el'e rtacionalno uničiti. Njena bor bena akcija je dvigala v nas narod- ni elan, izhajajoč iz krepkega, po- žrtvovalnega ideal izma, kakor ga danes žal mnogokje v taki nieri po- grešamo. Delo za družbine cilje jo nas narod združevalo v skrbi /.a ohranitev vsega našega. Uspehi tega (iela pa so Slovcnce prepričevali, da kljub svoji rnaloštevilnosti in le na- s© navezani zmorejo mnogo čudovi- to zdravega odpora proti vplivom in težnjarn vse mogočnejših sosedov. Velike so družbine zasluge v tern, da je slovenskemu narodu ne le ojftrahjevala narodnostno ozemlje, nego ga je tudi duhovno pripravlja- la" k ystopu v yctiko jugoslovensko drŽavno zajednico. Z ustvaritvijo nacioffialne države pa družbine nalo- ge niso prenehale. Dovolj jasno ču- timo rai vsi, če realno gledamo na danaärije nacibnalne prilike.i kako nam je Se nadälje pdtrebna čujec'- n'ost. izrafcena v organizirani skrbi za naše narodne interese. Zlasti tarn, kjer zadevamo ob interese gospodar- sko močnega in vplivnega drugorbd- nega elementa, ne smemo zmanjŠe- va'ti odpomosti. In treba je, da tudi pplmil.ijonu na&ih l)udi,j öropanim natfprir]hjtivne|šm narodnib. pravic, pok'azemo, kako dolžnosti budnih fctrazarjev no nameravamo zahemar- up. družba živi in dela, doka/,uje dejstyp, da jo bila lotos na severhi meji ppstavljena družbjna sola na GradiŠČu. Pa tudi sicer iV,polnjuje driižba svoje nalöge v povzdigo na- rpfthe kultüre in zavesti, zlasti Se drzayjjanske samozayesti, pa tudi v socialni skrbi za haäega materialno in moral no ogroženega človeka na meji. Tu je zlasti vaŽno reSevanje na&o mladinie. S sredstvi močnega kapitala bi se mogli uspešncje ustav- ljati prehajanju naše obmejne po- sesti v tuje roke, kar so pri nas lah- komiselno ne preprečuje. Koliko paž- nje posvečajo sličnim ciljcm orga- nizaeije naših sosedov! Ce to pre- motrimo, uvidimo, kako zelo potreb- no bi bilo, da združi ves jugosloven- ski narod svoje najplemenitejše iia- pore v službi ciljem GMD in jo po- stavi na še trdnejši temelj. Tako naj se izpriča, da je čuvanj-e najizpo- stavljenojžega dela državnih mej prešlo v skrb vsega naroda v celoti. Vidi se, da še daleč zaostajamo za višino, na kateri je bila CMD tik pred vojno. Tedaj je imela več nego petkrat toliko podružnic kakor da- nes, ko jih žteje sanio 103 . . . Tedaj je družba bila vodilna v borbi, ki daje vscj tisti dobi pečat velikega na- cionalnega junastva in je njena. bilanca za nas Slovence v resnici ča.slna, nič manj od berojskih borb drugih naSih })okrajin za svojo na- rodnostno ohranitev in samoosvoji- tev. Celska podružnica CMD, ustanov- Ijena 1. 1885., se je I. 1898. delila v moško in žensko, pozneje je bila ustanovljcna že posebna za Gaber- j«. Celje, postojanka nemštva in na- rodnega odpadni^tva sredi sloven- skega ozemlja, je bilo tedaj torižče srditih nacionalnih borb. Iz teh smo Slovenci tudi po izdatni zaslugi de- lovanja podi-užnic CMD častno izšli. Te labko s ponosom zro na svoje uspeho, izvojevane z v/.trajnimi na- pori. Premnogi njihovi člani in čla- nice, ki so šo danes živi mod nami, naj se v teh dnoh jubiloja z veseljem in zadoščenjem ozirajo nazaj v do- bo našega larodnega idealizma! Njim'gre zasluga za marsikaj, česar sädove prosto uživajo mladi rodovi. Ceijski podružnici CMD proslavi- ta 14. decembra s slavnostno akade- mijo v Mestnem gledališču v Celju jubiloj polstoletnega obstoja. Uspeh te prireditve naj harn bo v bodrito, da ne omahnemo v skrbi in delu za našp narodno obrambo. Slovensko in jugoslovensko Celje naj tu mani- festira svojo priznanje nesebienemu, sniotrcnemu delu. družb© in iijeoih celjskih podružnic, obenem pa naj ppkaže, da hoce tudi v bodof.e na- šemu narodno obrambnemu delu po- svcCaii vso svojo zvesto pomof, slü- žeč najvišjim interesom naroda in države. R. Koncna zmac a mestne obeine celjske v pravdi zöper drž. erar zaradi avtobusne katastrofe v Medlogu CELJE, 13. decembra. Kakor smo poroCali pred nekaj časa, je apalacijsko sodiSCe v Ljub- ijarii ugodilo prizivu mestne občine celjske, zastopane po advokatu dr. Ernestu Kalanu, zoper odloßbo okrožnega sodišča v Ljubljani, ki jo zavrnilo tožbo mestne obČino zoper drzayni erar in izreklo, da država ni dolžna opvrniti občini oziroma njenemu avtobusnemu podjetju po- loyico odSkoduin, ki jih je moral a občiria plačati oškodovancem oziro- rria svojcem smrtno ponesrečenih po znaui težki katastrofi mestnega av- tobusa dne 9. decembra 1931 v Med- logu, pri kateri je izgubilo življonje 13 oseb, dočim je bilo več potnikov tožko ranjenih. Apolacijsko sodišče je izreklo, d;i je ugotovljeno, da zadeno upravo državne železnice sokrivda na tcŽki nesreCi, ker je prelaz na državni ce- sti glede na bližino mesta in na okoliščino, da je ta cesta gjavna prometna žila med Avstrijo wa Ita- lijo, pomanjkljivo urejen, kor ni za- varovau niti z zatvormeami, niti s primeriiimi opozorilnimi znamenji, obstoječa znamenja pa so zastarela in pomanjkljiva. Nadalje je ugoto- vilo apelacijsko sodižCe, da niso bili varovani prodpisi signalnega pi1»- vilnika, ker ni bila lokomotiva raz- svetljena, niti niso bili dani ponov- ni znaki s piščalko, niti ni bil vlak v smislu predpisov ustavljen, ko je prišel v nieglo. Razen tega je vozi.l vlak z lokomotivo, ki je imola ten- der spredaj in tudi na to*iderju ni imela luci, vsled česar je bila loko- motiva v smislu signalnega pravil- nika nesposobna za promet. Zoper to principijelno odlocbo apelacijskega sodišča je vložilo dr- žavno pravobranilstvo kot zastop- nik državnega zaklada revizijski rc- kurz na Stol sedmorice v Zagrebu. Stol sedmorice pa je reviziski rekurz zavrnil in potrdil odlojbo apečla- cijskega. sodišCa. S tem je ta zadeva po temelju re- šena vseskozi v za občino ugodnem smislu. Ker je okrožno sodišče v Ljubljani pri prvi razpravi opusti- lo ugotovitev višine nekaterih od- Skodninskih zneskov, se mora sedaj vršiti še i-azprava, ki ima edini na- men, da določi sodišče višino od- škodnifie v onih primerili, v katerih se je občina brez pravde poravnala z oŠkodovanci. Kako ogromnega pomona je ta uspeh v pravdi za občino, izhaja iz okoliščine, da zahteva ob^ina od erarja vrnitev zneska 393.000 Din in razen toga plaöilo rneseCnih vzdrže- ¦valnin po 2286 Din, ki jih je treba plačevati posamnikom, ter odškod- nino za razbiti avtobus v znesku 180.150 Din. Izid pravde kaže, kako utemeljeno j-e bilo stališco obcine in avtobusnega podjetja in kako hvale- vredna so bila prizadevanja praviie- ga zastopnika dr. Kalana in onih gospodov, ki so se z interveneijami pri upravi državnih železnic in v ministrstvi trudili doseči, da bi bi- la zadeva urejena brez pravde in da bi država pristala prostovoljno na plačilo odSkpdnine. Vsi ti poskusi so bili odbiti in tako je občina mo- rala pred spdišče, kjer je sedaj do- segla popoln uspeh. Politični pregled p Iz Narodne skupščlne. 8kup- äcinski odbor za prouČevanje zakon- skega prodloga o gospodarskih za- drugah (zadružni zakon) je v sredo zvečer končal načelno debato, na ka- tero je minister za kmetijstvo gosp. Stankovič* podal obširen odgovor. Zakonski osnutek je bil nato z ve- čino glasov sprejet. Načelne debato sta se izmed slovenskih poslancev udeležila gg. narodna poslanca Mi- Jan Mravlje in Ivan Prekoi^ek, ki sta predočila potrebe slovenskega zadružništva, ki got«vo pozdravlja enoten zadružni zakon za vso drža- vo. Narodni ppslanec g. Ivan Pre- koršek je posebej Se opozarjal na. nevzdržno stanje zadružništva v Slo- veniji, ki je vsled nelikvid.no.sti pp- vserii na tleh, ter jo zahteval v tem pogledu nujne pomoči s strani dr- žavo za naše zadružne zveze. Ker vlada v tem pogledu, kakor tudi v pogledu gotovih za nas v dravski banovini nesprojemljivih določb no- voga zadružnega zakona ni dala za- dovoljivih izjav, sta oba naša po- slanca glasovaJa. v naCelu proti te- mu zakonskemu osnutku. p Vojna v Abesiniji in prizadeva- nje za nje zaključitev. V zadnjih dneh ni bilo večjih bojev na abesin- skih i'rontah. Vrš«o se le manjše pras- ke in italijanska letala večkrat bom- bardirajo bližnja mesta. Na obeh straneh se pripravljajo na odločilne boje. Družtvo imrodov je prejelo protestno brzojavko abesinskega ce- sarja proti italijanskemu bombardi- ranju neutrjenih mest. Zlasti prpte- stira cesar proti letalskemu napadu na mesto Desie, kejr so Italijani raz- ^eJTili mnogo hiš in jo bilo 12 ljudi ubitih, okoli 200 pa ranjenih. Itali- janska letala so obmetavala zlasti prestolonaslednikovo palačo, v ka- teri je bival abesinski cesar Haile Selasie, in jo delno porušila. Dalje je bila med drugimi zgradbami moč- "o poškodovana ameriška bolniäni- ca HdeCega križa. Med žrtvaini je več žensk in otrok. Bombardiranje amerißke bolnišnice je izzvalo po vsem svetu, zlasti v Ameriki, veliko ogorčenje in ostro obsodbo nad po- stopanjem Italijc. Ameriški listi oči- tajo Italiji barbarstvo in zatrjujejo, da ubijajo Italijani tudi ljudi, ki ni- majo z vojno nikakega opravka, in da inečejo bombe tudi na ženske in otroke. V Desieju sta bila ranjena tudi neki belgijski oficir in ppi*ote- valec parižke ageneije Havas Goy- onne. V Pari zu sta se te dni sestala francoski ministrski predsednik in zunanji minister Laval in angleški xunanji minister Hoare ter sestavi- la nove predloge Italiji za zaključi- tev vojne z Abesinijo. Angleška vla- da pa je ta dogovor odklonila in je zahtevala izpremembo posredoval- nih predlogov tako, da i)e bi biii sprejemljivi samo za Italijo, temveč tudi za Abesinijo. Med angležko in Irancosko vlado se je naposjed le dosegel načelni sporazum. Predlogi so bili nato sporočeni MussoJiniju. Za primer, da Mussolini pristane na pogajanja, bo poostritev sankcij od- godena do konca pogajanj. Glede na to posredovanje je abesinsjkp po- sjanstvp v Londouu izjavilo, da Abe- sjnija odloP-no odklanja vsak apo- razum na njen račnn in da si ne da ! odtrgati niti pedi zemlje. Domače vesti d Spominski svetilnik kralja ?edi- nitelja v Splitn so v nedeljo sloves- np odkrili ob prisptnpsti ogrpmne mnpžice ljudi. PomemJtoen $lavnost- ni govor 30 imel kr. uarnestnik dr. Ivo Peroviö. d Nov banovinski svet No tram ji minister dr. Koro&ec je razre^jl vse dosedanje Clane banovinsjtega sye- ta dravske banovine razen dr. $a- jovica v Kočevju in imenoyaji nove članc. M. dr. sta razre$ena tudi <5ia- na banovinskega syeta: za ip.e$to Celje odvetnik dr. AJojzi,) GoriCan v Celju in za eoljski srez goap. Franc Pikl, posestnik in gostiJniCai' v Go- tovljah, na novo pa so jmenovafii: za mesto Celje Alojzij MiJaeJičj^, po- sestnik Mi predsediük celjske inestne ob,č|ne, in Rudoll Šternieckj, yele- trgovec in podpredsednik celjske mestne občine, ter za ceijski srez Ludovik Kuder, posestijik: pri Sv. Pankracu-Bizoviku v občini Grižah. d Ptujski mestni svet razpnfečen. Ban dr. Natlače^ je razre.Sil .ptjuj.ske- ga župaua g. Ladislava JerSeta, pod- župana g-. Pavla Pjirioha in vso Cla- ne ptujskega mestnega sveta ter imenoval nov mestni svet z župa- nom odvetnikom dr. Alojzijem JJem- oem in podžupanom trgovcem Iva- i nom Cviklom. | d Izpremembe pri »Glasn naxodß«. Zadruga »Narodna prosveta« v Ljub- ljani j-e izročila svoje glasilo, dnev- nik »Glas naroda«, ki so ga bili usta- novili bivši ban dr. Drago Marušič in njegovi ožji prijatelji, novinarju Josipu Fr. Knafliču. V nedeljo je »Glas naroda« prenehal izhajati kot I politic-e/i jutranjik in zaöel v sredo j izhajati. kot nepolitičen informati- ven večernik. Tiska se sedaj v Na- rodni tiskarni v Ljubljani. Tako se je zopet klavrno konCal poskus usta- novitve novega dnevnika one poli- tike, ki je mnogo škodovala nacio- SODNiKe Prič-d Zvrkic se kaznuje s 50 Din glebe zaradi motenja razprave s kašljaniem kajti odkar ob&toji se k»šefj lahk<» prepreči Psoi2vod »UNION«, Zagreb Stran 2. »Nova Doba« 13. XII. 1935. Štev. 52. nalni stvari, namesto da bi ji bila , iskreno koristila. d Javna dela in Slovenija. Od leta 1919. do 1930. je izdala naša država za nove želcznice 1938 milijoiiov. Od te vsote je dobila Slove>nija sumo 90 milijonov ali AM%. S tern denar- jem je državna uprava zgradila v Sloveniji železnici Ormož—Murska Sobota in Rogatec—Krapina ter dru- gi železniški most na Zidanem mo- stu. Od 2451 milijonov, ki jih je iz- dala država za ceste, mostove in po- slopja, je dobila Slovenija samo 69 milijonov ali 2.4%. Od 55 milijonov, ki so bill izdani iz drž. sklada za javna dela, je dobila Slovenija samo 2.7 milijona ali 4.9%. Od 1157 mili- jonov, ki so namenjeni za javna de- la po zadnji uredbi vladc, pa je do- ločenih za Slovenijo zopet samo 69 milijonov dinarjev ali ne celih 6%. Še mnogo drugih številk bi dalo isto sliko zapostavljanja Slovenije, ki ni prav nič bogata, kakor ponekod po- grešno sodijo. d Jugoslovenski socialisti name- ravajo zaprositi notranjega ministra dr. Korošca za dovoljenje, da se ob- novi lugoslovenska socialifetična stranka. d Splošni državljanski zakonik. Pravosodno ministrstvo je dokonč- no izdelalo osnutek sploänega dr- žavljanskega zakonika in ga poslalo v presojo vsem pravnim fakulbetam, višjim in okrožnim sodiščem, gospo- darskim, odvetniškim in notarskim zbornicam, verskim ustanovam, cen- tralnemu tajništvu delavskih zbor- nic in nekaterim drugim gospodar- skim organizacijam z željo, da poš- ljejo svojo sodbo ministrstvu do 1. aprila 1930. d Borba občinskih uslužbencev proti znižanju prejemkov. Zveza or- ganizacij mestnih in podeželskih ob- čin kralj. Jugoslavije je izročila pred- sedniku Zveze mest obširno sj)ome- nico, v kateri se zlasti odločno izre- ka proti nameravanemu znižanju prejemkov občinskih uslužbencev. Pridobljene pravice se morajo ohra- fiiti. Ce bi se občinskirn uslužben- cem znifcali prcjemki, bi trpclo v pr- vi vrsti občine same. Zakon o nvest- nih obcinah jo treba revidirati, ker je pridobljene pravice občinskih uslužbencev tenieljito omejil. d Franc Grafenauer f. Danes jo prispela iz Koroške vest, da je umrl na Brdu dolgoletni poslan-ec in vo- ditelj koroških Slovencev g. France Grasenauer v starosti 75 let. Pokoj- nikove izredne zasluge za slovenski Korotan in za vsestra/nsko povzdigo koroških Slovencev bodo vedno ble- stele v zgodovini naäega naroda. Cast in slava spomiiui Franceta Gra- fenauer ja! d Izvajanje zakona o lovu. Mini- ster za gozdove in rudnike je izdal pravilnik o izvajanju poglavja 111. § 95. zakona o lovu. Po tern pravil- niku morajo zakupniki lovišč na rvoje stroške in na svojo odgovor- nost nastaviti in prijaviti splošni upravni oblasti I. stopeije kot lovske čuvaje izučene lovce ali vsaj take osebe, ki poznajo potrebno predpiso in katerim je oblast priznala uspo- sobljenost za lovske čuvaje. Kdor želi, da se mu prizna usposobljenost lovskega euvaja, mora, položiti pri sreskem načelstvu izpit za lovskega čuvaja. Odredbe o sestavi komisije v času polaganja izpita, prijavah za izpit, pripustitvi k izpitu in progm- mu izpita izda ban. Članom komi- sije ne pripada nobena nagrada ne od države ne od kandidatov. Če se- danji lovski čuvaji ne izpolnjujejo pogojev tega pravilnika, morajo bi- ti odpuščeni in v s-estih mesecih mo- rajo delati izpit. Splošne upravne oblasti prve stopnje bodo skrbele, da bodo lovski čuvaji na vsakein loviš- ču «arneščeni najkasneje tri mesc- ce potem, ko stopi v veljavo zakon o lovu. V vseh v zakup oddanih lo- viščih morajo biti postavljeni lovski čuvaji najpozneje v treh mesecih po odobritvi dražbe lovišča. d Pooblastilo za modernizacijo in izpopolnitev telefonskega prometa v naši državi jo dobil poštni minister od ministrskega *sveta, Upamo, da bo pri teh delih tudi Slovenija pri- merno upoštevana. d Izpiti za zidarske, tesarske, kam- nose&ke in vodnjakarske mojstre bodo v januarju v Ljubljani. Pisme- ni izpit se bo začel 3. januarja in bo trajal 5 dni, ustmeni se bo začcl 9. januarja. Prijave za izpit je vložiti preko pristojnih združenj za zidar- ske, tesarske, kamnosoške oziroma ¦vodnjakarske mojstro na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Bcethovnova ulica 10. Vsa potrebna navodila za prijavo prej- mojo kandidati pri pristojnih zdru- ženjili. Prijave je treba dostaviti Zbornici najkasneje do 19. t. m. Prav tako je treba do tega roka dostaviti prijave glede predhodnega izpita o obči izobrazbi in znanju. Ti izpiti pa bodo 13. januarja. d Število pravih koniarjev je ne- skončno, število radijskih komarjev pa je neznano. Obe vrsti sta škod- ljivi in se človeštvo pred njimi bra- ni, kolikor more in zna. Radijskemu komarstvu je posvečen uvodnik v novi številki ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film in modo »Naš val«, ki predstavlja najboljši slovenski magazinski ted- nik. Iz bogate vsebine na-vajamo le še Vukovo prisr6no črtico »Odlomek Iz prijateljevih zapiskov«, roinan iz življenja živali v pragozdovih Veli- ke Siere »Sequoia«, ruski roraan iz dobe državlj«anske vojno v Srednji Aziji »Edeinstirid'eseti«, Goldoni'je- vo klasično kom'edijo »Krčmarica Mirandolina« in bogato modno pri- logo. Mod slikami so zlasti lepi po- snetki prizorov iz veličastnega ve- lefilma »Križarji«. Bogata je tehnič- na radijska priloga, ki seznanja Či- tatelje z radijsko abecedo, na 32 straneh pa najdemo pregledno ure- jene in izčrpne programe vseh ev- ropskih radijskih postaj in v poseb- nih stolpcih še preglcdnc izvl-ečko posebno važnih točk vsakodnevnih sporedov. Programska priloga »Na- šega vala« se lahko kosa s program- sko ureditvijo vsako velike inozem- ske radijske revije. Kdor želi cno številko brezplačno in brezobvezno na ogled, naj pise na naslov: Radij- ska revija »Na? val«, Ljubljana. »Naš val« izhaja vsak petek. (J Blaznikova »Velika Frntika« za leto 1936. je izšla. in se dobiva pri za- ložniku, tiskarni J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš 7iajsfcarejši ljudski koledar je res praktičen in zaniiniv. Zato ga hoee imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna repixidukci- ja 1-epe slike »Poklou Modrih«. d Dunajska vremenska napoved za soboto 14. deceinbra: Mrzlo, pre- težno oblačno, na vzhodnem robu Alp bo od časa do časa snežilo. Celje in okolica c Slavnostna akademija v gleda- UŠču. Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju bosta proslavili 50-letnico svojega obstoja v soboto 14. t. m. ob 20. s slavnostno akademijo v Mestmem gledališču. Na sporedu je slavnost- ni govor predsednika moške podruž- nice CMD g. dr. Jožeta Bavdka, pet- je mladinskega zbora mestne daške naiodne sole pod vodstvom g. uči- telja Cirila Preglja, rlvc deklamaci- jit samospevi, ki jih poje sopranist- ka ga. Marija GolobiCeva ob sprem- Ijevanju koncertne pianistke gospe Mirce Sancinove, violinske skladbe, ki jih izvaja violinski vii'tuoz gosp. ravn. Karlo Sancin ob spremljeva- nju koncertne pianistke ge. Mirce Sancinove, petje Celjskega pevske- ga društva pod vodstvom pevovodjc g. Peca Š-egule in vprizoritev eno- dejanke Fr. Roša »Vida« po članih Dramatičnega društva v Celju v re- žiji ge. A. Sadarjeve. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni »Domovi- ni«. ObiščitD slavnostno akademijo v čim veCjem gtevilu in pokažito svoje razumevanjo za veliko delo naše narodno - obrambnc diuižbe in njenih celjskih podružnicJ ¦ c Soöani! Udeležite se slavnostne j akademije, ki jo priredita moška in ) ženska podružnica CMD v soboto ! 14. t. m. ob 20. v Mestnem gledališ- Cu! — Odbor. c Zahvalna brzojavka z dvora. Delovni odbor obrtništva v Celju, v katerem so zastopana vsa obrtni- ška združenja, je posla! 1. t. m. s svojega manifestacijskega zborova- nja v Obrtnem domu v Celju vda- nostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Preds'ednik delovmega odbora gosp. Franc Košir je prejel nato od mini- stra dvora sledečo zahvalno brzo- javko: »Po nalogu Nj. kr. Vis. kneza namestnika mi je cast izraziti za- hvalo za rodoljubne izraze vclano- sti in zvestobe, izražene Nj. Vel. kra- lju in kraljevskemu domu v imenu obrtnikov na proslavi obrtniškega tedna v Celju.« c: Ljudsko vseučilišče. V ponede- ]jek 1G. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici deške meščanske sole gosp. univ. prof. dr. Jos. Nagy iz Zagreba o temi »Z Jadrana v zapadno Afri- ko in do Kanarskih otokov«. Zani- mivo pred avan je bo spremljalo okrog 150 lepih skioptičnih slik. c Učiteljstvo in »Slovenec«. V zve- zi s »Slovenčevim« neumestnim iz- padom proti nam zaradi objave ne- dolžne smešnice iz Sole v našein li- stu objavljamo smešnico, ki je izšia 9. t. in. v ponedcljskem »Slovencu« in ki se glasi: šolski nadzornik učen- cu: »Povej mi kak stavek iz, svete- ga pisma!« — Učenec: »Judež Iška- rijot je Sei in se ohesil.« — Nadzor- nik: »Povej še enega, morda boij- šega!« — Učenec: »Pojdi in stori tu- di ti tako!« — V nasprotju s »Slo- vencem« pa nismo tako zlobni, da bi o tej »Slovenčevi« smešnici tr- dili, da »neokusno žali ves ucitelj- ski stan« . . . c »Slep je.kdor se s petjem vkvar- ja . . .« Celjsko pevsko druStvo je priredilo kakor običajno 1. decem- bra koncert v proslavo narodnega praz <¦ Pogreba ge. Terezije . Grobelni- kove so je v nedeljo popoldne ude- ležua. rnnožica prijateljev in 7/ian- cev. Pred hišo žalosti na Trgu kra- Ija Aleksandra je zapol moški zbor CPD dve žalostinki. Ob odprtem gro- bu im. okoliškem pokopališču se je kapunin p. Anton Vouk z lepim go- vorom poslovil od plenrenite pokoj- nice. '/<¦ žetev srarti. V celjski bolnišnici so umrli: 5. t. m. 60-letna šolska slu- ginja Rozalija Kidričeva iz Rogaške Slatine in 85-letni dninar Martin Legvart iz vojniške okoliee, 6. t. m. 60-Ietna občkiska reva Jožefa Vid- rhajerjeva iznLaškeora, v soboto 46- letni posestnik Franc Primožič iz Smartnega ob Paki, v ponedeljek 13-letni mizarjev sinček Stanko Bez- gov&ek od Sv. Lenarta nad Laškim, v sredo 71-1 etna rpeužitkarica Ma- rija LeSnikova z Gorice pri Veliki Pirešici, v četrtek pa 82-letna pro- užitkarica Antonija Pečnikova iz Krivice pri Pilfitanju. Dnn 7. t m. je umrla v Celju (Slomškov trgg 5) 74-1 etna mestna. reva Katarnia Jev- äßnakova. N. p. v m.! c Nad 300 bolnikov je sedaj v celj- ski bolnici. V sredo so dosegli mal rekord: v bolnico je bilo na novo sprejeti!« 44 bolnikov. c Izredno močan porast brezposel- nosti. Pri celjski borzi del a se j« od trgu. Pri celjski borzi dela se je on 1. do 10. t m. na riovo prijavilo 141 brezposelnih, delo je bilo ponujeno r.a 17 oseb, posredovanji sta bili iz- vršeni 2, odpotovalo je 20, odpadlo 5 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evi- denci 550 brezposelnih (498 moSkih in 58 žensk) nasproti 442 (386 moš- kim in 50 ženskam) dne 30. novem- bra. Dulo dobijo: 3 čevljarji, po 1 krojač in mizar, po 2 kuharici in kmečki dekli ter 1 služkinja. c Na begu obstreljen. V Cetrtek okrog pol 3. zjutraj je policijski stražnik Emeršič aretiral 38-letnega posestnikovega sina Ivana Rakuna iz Varpolja pri Re.čici ob Savinji, ker je v vinjenosti razgrajal v hlevu po- 1-eg neke gostilne na Krekovi cesti. Stražnik je odvedel Rakuna na straž- nico, aretiranec pa je izkoristil ugo- den trenutek in pobegnil. Ko je po- licijski stražnik Ivan Gašparič, ki je bil na ulici v službi, opazil bežo- čega Rakuna, mu je zaklical »Stoj!« Rakun pa se ni zmenil za poziv in je bežal dalje proti Bregu. Gašparič je hitel za njirn. Rakun je bežal čez kapucinski most na Breg pod prvi železniški most in daljo ob progi. Gašparič jo dvakrat zaklical Raku- nu »Stoj!« Ker se pa Rakun spet ni odzval pozivu, je Gašparič, misleč, da ima pred seboj ivovarnega zločioi- ca, izvlekel samokres in ustrelil. Krogla je predrla Rakunu levo stran prsi pod ključnico. Rakuna so per- peljali v bolnico. Rana ni nevarna. O zadevi je uvedcna preiskava. ( K notici »KurJava v kinu Uni- oauf;, ki smo jo objavili v zadnji šte- vilki, nam sporoča lastnik kina Uni- ona, d«. glede kurjave v kinu ne za- dene njega nobena krivda. Zadeva je v teku, a še ni rešena. Zaenkrat se lastnik kina ti-udi, da s sedanji- mi peCmi Cim bolj ogreje dvorano. c Psi nedoločljive pasme, brez go- spodarja in znamke, se klatijo po mestu in okolici. Sestradani so tako, da jim že od daleC šteješ rebra. Ubo^a žival stika za hrano in je ta- ko spla&ena. da zbeži, čim ji kaj po- nudiS. Lastnike, ki živali tako mu- čijo, bi bilo treba ugotoviti in kaz- novati. c Vsi vojaški obvezniki, bivajoči v celjski mestni občini, ki dosedaj Se niso dobili vojažke izprave, odn. so jo izgubili, ali so prišli ob njo na kakršenkoli način, se pozivajo, da se javijo rnestnemu poglavarstvu med uradnimi urami v sobi St. si najkasneje do 10. I. 1936. Na to se posebej opozarjajo siromašni obvez- niki in optanti. Obvezniki, ki bodo poznejo zaloteni broz izprav, bodo kaxnovani. c Darujte knjigel Piostovoljna ga- silska in reševalna četa v .Celju pro- si vse prijatelj-B gasilstva, da bi ji poklonili knjige za povečanje knjiž- nice za službujoCe gasilce in rešo- valce. I Cenjene dame! { Znižal scrn za božične praznikc cene. Trajna in vodaa ondulacija Din 60'— Frlzerski salon Frajlc Celjc c Solske knjige in potrebščine, krep papir, listje za umetne rože itd. priporoča v veliki izbiri in po nizkih cenah K. Goridar vdv., Celje, Krai]a Petra cesta 7, knjigarna in veletrgovina s papirjem. c Nočno lekarniško slnžbo ima od 14. do 20. t. ,m. kr. dvorna. lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska in reševnlna četa Ce- lje. Gasilsko službo ima od 15. do 21. t m. III. vod, reševalno I. skupina, inspekcijsko stroj. mojstei* g. Gradt. Gornji grad Osebna vest. Službeno mesto sres- kega kmetijskega referenta je pro- vzel znani strokovnjak v živinoreji g. inž. Boris Venko iz Ljublja^e. Že- limo mu mnogo zadovoljstva v na- šem srezu. Miklavževo smo imeli tudi pri nas, seveda mnogo bolj skromno, kakor prejšnja leta. Sokolsko dru- Štvo je priredilo 5. t. m. Miklavževo obdaritev za deco in zvečer za od- raslo. Solsko vodstvo pa je pod svo- jim okriljem s pomočjo domačinov in prispcvkov občine, Bate in z vo- lilom pok. učit-eljice za ro&na dela Josipinc PavliCeve obdarilo 77 otrok s toplo oblcko in obutvijo, vsak otrok je pa še posebej dobil slaščice. Pri pobiranju prispevkov se je letos zelo ob(v>utila redukcija plač javnih na- meščencev, ki so mogli letos bore malo prispevati za to obdaritev. Gospodinjski tečaj za dekleta bo v Gornjem gradu spomladi, kakor Citamo na občinski deski, Ce bo do- volj prijav. Prijave se zakljuCijo te dni. Naj naša dekleta ne zamudijo | ugodne prilike, ker so se slični te- Caji v drugih spezih zelo dobro ob- .' nesli. Avtobusna proga Ljubljana—Gor- nji grad—Logarska dolina je po ve- steh iz Beograda zagotovljena. Slo- vesna otvoritev te proge, ki pome- ni za naš srez izredno lep napredek, bo v zgodnji pomladi 1936. Sneg je zapadel pri nas v mestu in okrog na hribih zelo izdatno. Za smuko je ugodna prilika povsod pri nas, teren je pripraven in vabimo smučarje, da pohitijo sedaj k nam. Domači smučarji hitijo vsak dan s smučmi v zimsko naravo. Vojnik. 1. decembcr je bil za Voj- nik in okolico pravi narodni praz- nik, ko je meš&anska sola priredila proslavo v zvezi z razviljem prapo- ra podmladka Jadianske straže. V nabito polni dvorani je popoldne šolska mladina krajevne in okoliš- kih osnovnih sol z odraslimi pazlji- vo sledila pestremu in zanimivemu sporedu. Upi-uviteljevemu govoru o političnem in gospodarskem pome- nu »naze osvoboditve in državljanski vzgoji naše ml ad ine ter ponienu morja za državo je sledila blagoslo- vitev prapora. Pomen prapora in Jadranske straže je v lepih besedah očrtal nast. Drago Kline, obred bla- goslovitve pa je izvršil g. katehet Orel. Praporu so kumovale ge. M. Kožuhova, A. Cankova in M. Ledni- kova. Mladinski pevski zbor pa je zapel pod vodstvom nast. Vavde ne- kaj domorodnih pesmi. Višek pro- slave je bilo skioptično predavanje agilnega tajnika g. Viktorja Pirna- ta iz Ljubljana, ki je v vznesenih bes«dah nazorno predočeval prisot- nim naše inorje in obalo. V slikah nas je vozil tudi po obali Sredozem- skega morja, mimo Afrike, Španije, Francije tja v Marseille, mesto naSe tragike. Vsaproslava je bila zelo prisrena in vzgojna. Od vtisa, ki ga je proslava zapustila med udelc- ženci, je pričakovati, da bodo spo- mladi razvile svoje prapore tudi na- še okoliške osnov»ne sole. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 17. decembra ob 20.: »Izdaja pri Novari«. Gostovanje ljubljan- ske drame. Abonma. Cezar von Arx: „Izdaja pri Novari" (K vprizoritvi 17. t, m. v oeljskein gledališču) Cezarja von Ai-xa je že kot dijaka zanimala predvsein pestra, drama- tična zgodovina švicarskega naroda, a ob tern njegoveni zanimanju je raslo hkrati nezaslišano veselje do gleclališča.. Že kot 19-letni student je napisal svojo prvo narodno igro, ki jo je vprizoril s svojimi sošolci. Po maturi se je predal vsega gledališ- ču. Začel je kot skromen inspieijent. a po enem letu ga srečamo že kot priznanegia dramaturga in režiserja v L-eipzigu. Po več letih })raktiCnega gledališkega dela na ävicarskih odrih se je umaknil na svojo grašči- ])o ob jezcru v Aarau, kjer živi in pise so danes. Je eden ^iajmoCnejših švicarskih dramatikov in njegova dela se igrajo od vseh avtorjev do- ma kakor tudi v svetu največ in •/. najveCjim uspehom. Od številnih njegovih odrskih del (»Rdeča švicarka«, »Švicarji«, »Oper- ni bal 13«, »Ptič, žri ali crkni«) je nedvoinno najmočnejša nj-Rgova dra- ma »Izdaja pri Novari«, ki očituje vso ogromno silo in poznanje tehni- ke, kakor tudi pretresljivo obliko- vanje človeških usod. Zdravi, polnokrvni ljudje so tukaj nosilci močno razgibanega dramatič- nega dejanja, ki ga požene pesnik v III. deja^iju z napctostjo v najvišji vrh. Švicarska je siccr snov, okolje in ljudje — toda mnogo obetajoče sile tega obsedenega teatrskega člo- veka so občeCloveške in stoje nad vsako ozko domorodnostjo. Dejanje se vrši okoli leta 1500., v dobi bojev francoskega kralja Lud- vika XII. in vojvode Ludovika Sfor- ze, po materini strani obeb iz rodu Viskontov, za vojvodino Milansko. Vodilna misel drame je borba kmeta za njegovo kniotijo in zem- Ijo. Ei'iii Tuinian, ubog kmet iz Urija, mora težko garati, da je v moči pre- živeti svojo mater, ženo in otroka. Na mah mu zagreni sicer mirno živ- ljenje njegov lastni brat Gilg. ki se potika in preživlja po svetu, kakor cela kopa njegovih rojakov, kot žol- nir v tujih vojskab. Gilg je že zdav- naj zapeljal skrivoma bratovo ženo, pravo neugnano hudičevo žensko. Prisili brata, da mu mora n-eute- goma izplaCati njegov delež dedišči- ne. Kmetija tega ne zmore, zato mo- ra tudi Erni, če boce ohraniti po- h'estvo otroku, z domu med žolnirje. Da reši hišo in posestvo, postane v francoskem vojnem taboru pri No- vari — izdajalec, izdajalec iz lju- bezni do domačije in grude. Tega dejanja mu nihče ne odpusti. Kot Judež beži iz dežele v deželo in se na pustni torek maskiran vrne na svojo domačijo. Tu ga zalezejo po- glavarjevi biriči, ko ga je bila iz- dala njegova lastna žena — kajti na Turmanovo glavo je razpisanih 300 goldinarjev. Erni Turman se žrtvu- je in preda krvnikom, da tako reši kmetijo. Na eni strani vidimo v lei draini iieskončiif) Turmanovo ljubezen in zvestobo do svoje rodne zemlje, na drugi strani pa neizprosno borbo Gilga proti svojenm starejsemu bratu. V Gilgu je poosebljeno tragiCno. brezdomje drugega sina s sleherne kmetiške hiše, ki je iztrgan iz nje,. dokler je na domačiji še prvoroje- nec. Mimo dobrine in zla sili v Gil- gu na dan prvotni nagon po grudi in prične riniti, gnan od neke nad- zemske sile, brata s kmetije. V tern. elementarnem nagonu je iskati tudi vzroka, zakaj se je spečal Gilg, pre-. den je odšel med žolnirje, z bratovo ženo in si jo osvojil. Bodoči dedič kmetije je v resnici sin »izkoreni- njenca«. S tern se je Gilg kradoma vtihotapil in zakoreninil v zemljo, ki je >-ii bilo mofi dosePi j)o C-loveSki postavi. Za čudo, s kakšno težo in zago- nom kleše in oblikuje avtor sceno za sceno v čimdalje bujši porast in kako ume odeti svoje like v ozračje njihovega sveta — to mu daje ime velikega dramatiCnega poeta. * Prihodnje gostovanje ljubljanske | drame v celjskem gledališču bo v torek 17. t m. ob 20. Gostje bodo vprizoril i znano Arxovo dramo »Iz- dajo ])i*i Novari« v prvovrstni za- sedbi. Predstava je za abonma. Ne- abonenti dobijo vstopnice v predpro- daji v knjigarni »Domovini«. * Celjsko gledališko publiko opo j zarjamo, du prihaja točno k gleda- liškim predstavam, ki se morajo za- četi točno ob napovedanem času. Vstop med predstavo bo v bodoče strogo zabranjen in bodo morali za- mudniki čakati do konca dejanja /.unaj na hodniku. Sport t Seja upravnega in nadzornega odbora SK Celja bo drevi ob osmih v rcstavraciji »Na - Na«. t Drsališče SK Celja v mestnem» parku je od danes naprej odprto. t V Garmisch-Partenkirciien na zimsko olimpijadol Na podlagi jugo- slovensko-nemške turistične konven- cije organizira draStvo PUTNIK v času od 8.—17. februarja 1936 izlet s posebnim vlakom k tern zimskosport- nim prireditvam, za katere se že se- daj z-anima ves svet v ogromni meri. Toda ne le pestra slika najraznovrst- nejših sportnih senzacij, tudi F>re- kras'na zimska pokrajina in najide-al- nejši srnuSki tere«i in naprave v bli- žini Garmisch-Partenkirchena vabijo izletnika-turista ali sportnika z vso magiko romantike zasneženih pia- nin. Podrobni sporcd in nabava re- gisterinark po zelo znižanih cenah pri PUTNIKU v Mariboru in Celju. Stran 4. »Nova Doba« 13. XII. 1935. Štev. 52. Hitite s prijavami, ker bo zaradi ve- likega zanimanja po vsem svetu poz- neje zelo težko dobiti stanovanja. Gospodarsfvo g Sejem za kožuhovino bo 27. ja- nuarja v prostorih velesejma v Ljub- Ijani. Lovsko-prodajna organizacija »Divja koža«, ki priredi ta sejem ali dražbo, ima direktne zveze z inozemskimi odjemalci, ki plačujejo zä blago svetovne cene. Zato opo- zarjamo vso lovce, naj svoj Ictosnji lövski p).en oddajo v prodajo samo svoji prodajni organizaciji, ne pa raznim prekupčovalcem. Pri tern naj pomislijo, da je samo v složnosti in medsebojni podpori moe in la&ten dobiček. Nujno je potrebno, da so kože dobro in pravilno posuSwie. Ne sušite jih na pcči, ampak na zrakul Kožo je treba dobro očistiti in na- peti. Dobor pripravljena koža je vrertna skoraj.tc enkrat tollko ka- kor slabo posušena iste kvalitete. Kože pošiljajte na naslov: »Divja koža«, Ljubljana — velesejem. g Iščejo se zastopniki za švicarke izvoznike. Sresko zdruz'enjo trgovcev V Celju sporoea svoj emu Clanstvu, eta je prejelo po Zbornici TOI v Ljub- Ijani od švicarskega koTizulata v Za- grebu obvestilo, da išee veliko število švicarskih izvoznikov zastopnike za prodajo svojib proizvodov v Jugosla- viji. Kot kandidati prihajajo v po- stev samo strokovni trgovci, ki ima- jo dovoljenje oblasti za izvrševanje zastopniškega poklica in so lahko izkažejo o svojem dosedanjem delo- vanju, Ztistopstva se iščejo za slede- čg proizvode: za prejo in sukanče vseh vrst, svilene tkanine, elastične tkanraö, tekstilne stroje, tehnične predmete za tekstilno inustrijo, ven- tilatorjo za uporabo v industriji in v obrtu, statične kondenzatorjo, stroje zä h-avijanje, aparate zä fresanje, tr- db tkanihe in. pröizvode iz trdega päpirjä za tehnične svrhe, sredstva «a varjenje, bate iz lahke kovine za električne motorje, stroje zu karto- nažno industrijo, potrebščine za av- tomobile vseh vrst, draguljarstvo in drago kamne za lire, ure vseh vrst, patcntne pisarniške potrebščine. In- teresenti za naveden-a zastopstva naj se obrnejo s prikladnimi prilogaini na žvicarski konzulat v Zagrebu, ki je tudi pripravljen dati nadnljnja na- vodila. Kino Kino Union Celje. Petek 13. t. m. »Artisti«. Jubilejni 100. film Harry- ja Piela. V glavnih vlogah Harry Piel, Susi Lanncr, Hilde iHldebrandt in Hans Jünkermann. Predigra: zvočni tednik. — Sobota 14., nedelja 15. in ponedeljek 1. t. m.: »Za ved- no tvoja«. Izredno lep zvočni film. V glavni vlogi slovita Elizabeta Bergner. Predigi-a: kulturni film. — V nedeljo 15. t. m. ob 10.30 matine- ja. — Torek 17., sreda 18. in četrtck 19. t. m. velefilm »Valček na Nevi« (Johann Strauss v Potrogradu«). V glavni vlogi Panl Hörbiger. Pred- igra: zvočni tednik. «. A Celjska posojiinica d. d. if Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavniea in rezerve nad Din 16.2OOOGO'— Kupu)e In pro« vaiwle Izdaja uveremje za izvoz blaga Sprejema Lranilne vloge na knjižice in fekoči račun ter nudl za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnid: Maribort Šoštaof l^l €3 "V <0l ^ v modernem tkivu, čisto volnena „Dumiiina" tkanina v 20 modernih barvah je dospela v manufakturno in modno trgovino I^^eoICITLllc, Cžbi pri sreskem sodišču v Ctlju, soba $t. 10, zemljiSče vl. St. 357 d. o. Vojnik trg, obstoječe iz hiše, gospcda skega posBopia in zem*ji&&Lr. Najnižji ponudek Din 48.000'—. Ugodna prilika za nakup. Darila za Božič in Novo leto dopisnice božične in novoletne, krep papir, barvan in svilen papir, jaslice, sveče, nadalje okraske za božično drevo, reklamne koledarje v veliki izbiri po izredno nizkih cenah kupite v knjigarni in trgovini s papirjem iFranc Leskovšek - Celje Glavni trg 16 Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema no t zgoro] navedene stroke jpedijoča dela In popnvili — Cene zroerne — Poitrežbo totna in solldna PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE ^C E LL J K • prej Južnostajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižioe in tekoöi račun^lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najku!antneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem In vso davčno moöjo ISJekä. twdka je navedla v svojem reklahinem prospektu: »Iz vseh de- lo^ sveta smö prejeli dopiso s prizna- nji in zalivalami, med drugimi celo dopisnico iz Škdtske!« Knjigarna In papfrnlca „D omovtn a** priporoča bogato izbiro boŽičnih daril kakor: Leposlovne knjige, rnladinske knjige in slikovnice Zlata nallvna peresa albume, fin dopi^ni papir, nakit za božiČno drevo in druga praktična darila Znana gostilna prej Pristovšek — sedaj pri »Grozdu«, Spodnja Hudinja, Vas vljudno vabi v nedeljo 15. decembra na vcsel ZA BAV NI VEČER 2 šaljivimi prizori s petjem. Smeha in zabave dovolj! Celjska Ustanovljena lela 1864. Pod etalnlm državnim nadiorstvom mestna hranilnica v CELJU9ICIIEKOII TRG O iastmi palači pri kmlv^vruj Peči za kurjenje z žagovino lične in solidno izdelane se dobijo pri tv. Franjo Dolžan, Celje, Za kresijo 4 Lep lokal v sredini mesta se odda. Celje, Razlagova ulica 8a II. Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodaveno močjo Za hranilne vloge jamči poleg prc- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože~ njemin vso davčnp močjo Urejuje Rado Peinlk. — Odgovoren za. konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan Četlna. ~ Oba t Celju.