BRUC 1979 GLASILO STARIH BAJT. — IZDAJATA GA KPŠ LJUBLJANA IN KPŠ MARIBOR — IZŠLO 10. II. 1979 OB 23. 59 — LETNIK XIX — CENA: 1999 PAR VRAČANJE ŠOLANIH KADROV Vloga in pomen delovanja KSP Ljubljana Prav je, da se tudi letos ozremo na naloge, ki nas čakajo. V svojem poročilu bi želel osvetliti nekatera bistvena vsebinska vprašanja, ki imajo svoj temelj v resoluciji 10. kongresa ZSMS in so srednjeročnega pomena. Osnovno vprašanje je vsekakor mesto in vsebina delovanja KPš. Menim, da je pomen pokrajinskih klubov pomemben. V ZSMS še niso popolnoma razčiščena mnenja, kakšna teža naj se temu vprašanju pripiše. Letos smo delo v KPš zastavili širše kot ponavadi, širše v tem smislu, da hočemo preseči obstoječe forumsko delovanje, ki se je marsikje udomačilo. Delo smo razdelili med komisije, ki naj bi letos delovale samostojneje. Le tako se namreč lahko spremeni staro pojmovanje večine, da je v klubu vse tako kot pravi predsedstvo. Predsestvo naj bo koordinator dela in ne »delilec dolžnosti«. Ni potrebno posebej povdarjati, da bo delo tako pestrejše in tudi kvalitetnejše. Vzrok za obstoječe stanje slabe aktivnosti članstva je v zapostavljanju idejnopolitične vzgoje v klubu. Zato gre največja mera odgovornosti predvsem komunistom, ki jih ni čutiti v mladinskih vrstah, kjer bi svoje izkušnje prenašali drugim in se tudi sami kalili v praksi. Dokler bo tako, da bo za komuniste dovolj, če hodi redno na sestanke in še tam ni važno če kaj polemizira, si ne moremo predstavljati neke trdnejše akcije in idejnopolitične enotnosti celotnega članstva. Zato je nujno poostriti odgovornost v vrstah ZK in spremljati delo vsakega člana. Krivda leži tudi v sedanjem šolstvu, ki s svojimi mentorji ne kaže dovolj zanimanja za mladinske aktivnosti. Ob upoštevanju reka: »Kar se Janezek nauči, to tudi zna!« je tukaj družbena škoda več kot očitna. Bistvene vzroke torej imamo, stanje je jasno, posledice pa še bolj. Menim, da je dobro, če se gremo malo manj političnega pluralizma in več samoupravnega pluralizma. V tej bovli mnenj in interesov pa pridejo do izraza trdnost, argumenti in jasna stališča. To pa je tisto, kar nas mora družiti povsod, kjer delamo in živimo. Zaradi nerazvitosti pa si moramo še posebno prizadevati, ker je v prvi vrsti naša dolžnost, da sami pokažemo željo po napredku, preden pričakujemo pomoč od drugod. Zato pa moramo graditi celovitega človeka, ki bo ob svoji strokovni podkovani imel občutek za probleme, ki se v družbi porajajo, da se bo znal z njimi spoprijeti in jih na koncu izpeljati. Tu moramo študentje dati svoj prispevek, saj nam je to tudi dolžnost. Ta naloga pa zahteva spremljanje dogodkov doma na vseh področjih, čim bolj bomo z njimi, seznanjeni, tem učinkoviteje se bomo lahko lotili dela, ko pridemo na delovna mesta v Pomurje. S tem lahko takoj zagotovimo uporabo teorije v praksi. Dokazati moramo predvsem to, da se ne družimo zaradi pijančevanja, ampak da zares hočemo nekaj spremeniti. Za pozitivne spremembe v družbi pa je potrebna velika enotnost in predano delo. Predsednik KPŠ: Klinar Igor Poročilo o delu Kluba pomurskih študentov Maribor Letos je klub študentov Pomurje začel delovati zelo pozno, saj šele ob koncu novembra je bila volilna in programska skupščina. Kot nalogo in opravičilo hkrati lahko omenim, da smo bili študentje precej organizirani v razpravah in pripombah na 10. kongresu ZSMS, ki je bil v Novi Gorici. Kljub ali pa zaradi tako poznega začetka se nas je na skupščini zbralo zelo veliko. Tako množičen obisk je vsekakor vzpodbuden za delo v novem šolskem letu. Sicer pa je sama skupščina potekala v atmosferi kritike in samokritike. Tako je dosedanje predsedstvo ocenilo preteklo obdobje kot obdobje precejšnjih uspehov, vendar pa ne takih kot bi si jih želeli. Narejeno je bilo dosti, številne akcije so bile dobro izvedene. Dve pomembni nalogi, aktivirati večje število študentov in doseči boljšo povezanost z mladimi srednješolci, mladimi v proizvodnji in kmetijstvu iz pomurske regije, pa sta ostali le delno izpolnjeni. Sicer je bilo nekaj srečanj, predvsem športnih, z dijaki. Vendar je vse to za možnosti mnogo premalo. Novo izvoljeno predsedstvo je v svojem mandatnem obdobju pred pomembnimi nalogami. Najpomembneje je vsekakr v delo kluba vkju-čiti čim več študentov da bi tako dosegli namen obstoja, to je povezati študente iz regije, sklenili smo, da bomo za vsako akcijo v samo delo vključevali vedno nove ljudi. Zaradi tega letos kljub mimo stalnih interesnih skupin, temveč se le-ta formirajo sproti po potrebi, nosilec dejavnosti pa je predsedstvo kluba v povezavi s sekretariatom aktiva ZK. Sprejeli smo nekatere smernice, ki so nam bile sicer osnova za izdelavo akcijskega programa, po katerih se bomo ravnali pri naši aktivnosti. Tako smatramo, da mora biti naše delo usmerjeno v reševanje osnovnih problemov študentov. Klub mora pomagati pri urejanju študijskih, materialnih in stanovanjskih težav študirajočih. Vsekakor moramo zagotoviti, da bo študent obveščen o vseh pomembnejših dogodkih v regiji in nasprotno, da tudi mladi iz Pomurja zvedo kakšne težave pestijo študente v Mariboru. Problem obojestranskega informiranja bomo lahko rešili le z izdajanjem mesečnega časopisa. Bolj se moramo povezovati z mladimi iz severovzhodne Slovenije (srednješolci, mladi iz proizvodnje in iz kmetijstva, študenti v Ljubljani) in skupno sodelovati na področjih ki interesirajo vse. Vsekakor moramo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami na Univerzi izobraževati študente na idejno političnem področju. Nuditi moramo možnost udejstvovanja v kulturi in športu. Sicer je ta oblika dela bila dosedaj še najbolj razvita vendar pa ji moramo dati nove smernice, da bi tako še uspešneje dosegli njen namen. To je le nekaj osnovnih misli, ki bi nas naj spremljale ob našem delu. Vsekakor bomo poskušali da bomo zastavljeno delo uspešno o-pravili. Klub študentov Pomurja Maribor Kuzmič Poldi KULTURNI CENTER v Murski Soboti/W l z delovnimi enotami: 1 POKRAJINSKO IN ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO POKRAJINSKIM MUZEJEM PAVILJONOM ARH. NOVAKA in KINOM PARK posreduje kulturne dobrine s knjižnično, muzejsko, galerijsko in kinematografsko dejavnostjo. Vsem študentom, ki se boste zbrali na letošnjem brucovanju v Murski Soboti, želimo, da bi se prijetno počutili in da bi vas tudi ta vedra prireditev še boljpovezala z domačo pokrajino in njenimi ljudmi. Želimo vam veliko uspeha pri študiju in pričakujemo, da se boste po končanem študiju v čim večjem številu vrnili v Pomurje, kjer boste s svojim znanjem in sposobnostmi dali svoj prispevek k razvoju naše nerazvite pokrajine. Skupščina občine Murska Sobota in Lendava 2 BRUC Človek, kje je tvoj logos?! Logos je lahko razmišljajočemu nerazumljiva in neopri-jemljiva vrednota, če si jo predstavljamo kot nekakšen sistem pojmov v človeški zavesti. Ta logos je abstrakten, torej brezpredmeten. Lahko ga ovržemo, ne da bi se v tem svojem početju zavedali z vsem svojim mišljenjem in voljo ter pri tem ohranili jasno zavest o samem sebi. Ni zadosti biti predan logosu filozofije, logos je potrebno izkušati, ga doumljati — pomeni, misliti osredotočeno, odprto in bistveno. Misliti logos pomeni, prodreti v temelj mišljenja in ravnati, upravljati z njim (kot: Mislim, torej sem.). Kot z gibi svojega telesa, iki služi našemu, človeškemu namenu in zavedanju eksistence. Logos ni oblastna avtoriteta, razumska špekulacija temveč avtoriteta življenja. Nobena od strani ni vrednost sama po sebi. V vseh s-tvareh ji moramo prisluhniti. Biti moramo osebni z njo, če jo hočemo dognati; moramo ji izkazovati pozornost. Modrost je splošna in iracionalna, logos pa je hkrati oseben in splošen ter vse iracionalno racionalizira v silo, v sposobnost mišljenja; razodeva se iz iracionalnega in se kaže v človeku kot poosebljena, osveščena miselna sila. Izhajati iz bistva pomeni misliti logično, vedno iskati bistvo. Poosebljanje logosa je: jaz. V kolikšni meri človek pooseblja logos, tolikšen je njegov jaz, toliko je logos imanenten. Nesposobnost, razmisliti velik del iracionalnega, pomeni nepoosebljen jaz, abstrakten in neoseben. Toliko je človekov jaz nerazvit, dopuščajoč zgolj meje svojega logičnega razmišljanja. O sili mišljenja, iz katere misli izhajajo, lahko govorimo samo doživljajsko — subjektivno. Misel je notranja stvarnost. Kadarkoli določamo stvari, moramo izprašati tudi sebe, ki določamo (stvarem) in izpostavljamo lastno notranjo silo, da jih sploh doživimo. Po primerjavah in razporeditvah svojih vtisov izpovemo pojem in pomen konkretnega ali abstraktnega predmeta. Brez te sile mišljenja sploh ne bi vedeli za stvari in življenje, sploh ne bi postali ljudje s čutom zavesti. Spoznati moramo, da lahko spoznavamo. Tu je odločilen subjekt zato objektivna vsebina notranjega sveta niha od človeka do človeka. Če pa dejstva v notranjosti preverjamo z enako natančnostjo in pozornostjo kot pri dejstvih zunanjega sveta, če dobro poznamo in obdelamo sebe in nasploh človekovo subjektivnost, pridemo v svojih dognanjih do jasne zgradbe zavesti. Osebno mišljenje, nazor, stališče podredimo mišljenju z zavestjo, kar pomeni, da mislimo tudi s tem, kar sc godi v nas samih. Logos je torej smoter mišljenja v človeku, je dejavna sila. Ker je dialektičen, je človek z njim v sebi razklan: navzven v materialno- v ego, nižji jaz-, navznoter pa v intuitivno spoznanje- v višji jaz ali jaz. Pogledati v svojo notranjost pomeni, odpreti se samemu sebi, da se čim bolj spoznamo. Noben neposredni čut nas ne sme pognati v dejanje, ne da bi prej opredelili jasne smotre svojega dejanja. Zavest namreč ni samo doživljanje želje in potreb, temveč po svojih okoliščinah in sposobnosti delovati za u-resničitev svojega življenjskega cilja. Trenutki zavesti so dejansko redki, postati pa morajo daljši in pogostejši. Spremenljivost je stalnost z jazom. S takšno stalnostjo človek nenehno potuje skozi spremenljivost in se izpostavlja stvarnosti okrog sebe kot tudi dogodkom v mišljenju in čustvovanju. Tu je človek notranje realen. Ta stalnost je vidik — oko gledanja. Važno je, da ga spoznamo in poglobimo. Brezumno bi bilo gledati brez kakršnegakoli vidika. Gledati z nobenega vidika pomeni zanikati logos. Človek je zaprt vase v svojo individualnost, ni odprt v svet. Najsrečnejši dogodek sodobnega človeka je, doživeti zavest v vsem, v celoti vseh razdrobljenih kosov sveta in človeka. Ta dogodek je tudi najtežji. Človek in logos spremljata drug drugega. Razkritje notranjega sveta lahko osvetlijo dejstva v človeku, ki jih po trjuje le globlja izkušnja zavesti. Utelesiti logos v sebi s spoznanjem pomeni humanost in zavest ter hkrati večni človekov smoter in resnico. Delovne priprave »Bruca” Leto je naokrog in zopet smo pred velikim problemom — pisati BRUC-a. Večina »pisateljev« iz lanskega uredništva je zapustila vrste študentske populacije in smo bili prisiljeni sestaviti novo, z idejami sveže pisarsko moštvo. Stari mački smo sicer ostali, vendar pa je to premalo za u-speh našega časopisa. Skoraj dva tedna smo se mučili z idejami za pisanje, vendar smo dosti tega izčrpali že prejšnja leta. Čas nas je že precej priganjal, ko so se iznenada pojavili novih idej polni sotrpini. Zopet je bil sedež uredništva v restavraciji hotela Diana in kot kaže, je to za ustvarjanje »Bruca« pravi kraj in motiv. Finančnika Slavko in Džou-ži z velikim elanom preštevata denar in naročilnice, ki sta jih »soecala« od radodarnih soboških obrtnikov in delovnih organizacij. (Iz radgonske občine nismo dobili niti prebite pare.) Občasno tudi zaplavata v oblake, saj pri tako »velikih« številkah na naročilnicah vidita še večje. Naš urednik je tudi letos strogo resen in misli samo na uspešnost lista, vmes pa u-speva pogledovati tudi na obline naše gostje ..., ki nam pomaga pri delu. Tajnica je letos nova, vendar se je hitro vključila v delo uredništva. Vsi pisci ji pridno narekujejo, ker pa je sama, ji delo ne gre dovolj hitro od rok. Med na mi so tudi osvajalci, ki ji pihajo na dušo in srce, a jih ves čas hladno odvrača. Najbolj priden med vsemi je prav gotovo Jožek ki je za delo izredno zavzet. Misli za pisanje mu kar vrejo iz glave in jih komaj uspeva spravljati na papir. Sicer pa ima veliko stimulacijo v svoji deklici in od časa do časa v kozarcu Janževca. Vmes o-pravlja tudi delo »manager-ja« za muziko, saj mora popravljati slabo opravljeno delo svojih kolegov, ki so že prej »zajebali« stvar. Na vseh področjih gotovo največ dela Džouži. Vse kaže, da jima je z Jožekom tudi pri glasbi u-spelo. »Vrli« Marjan spravlja na papir svoje spomine, vendar mu dela težave rodna prekmurščina. Tudi teoretik Miran se je vključil v delo in vse kaže, da bo svojo teorijo uspešno spravil v napisane besede. Naša mala Tanja se strmo vzpenja proti zvezdam, saj iz lege le-teh zna določiti usodo nas vseh. Od časa do časa se pripelje z vozičkom v naše hrame pridni »kelnar« Janči, ki nam pripelje zdravo dobro duševno lirano, ki nas polni z elanom in novimi idejami. Še sreča, da imamo med seboj Medicinca, ki ob pisanju pazi na zdravje svojih prijateljev. Delo, ki smo ga nadaljevali v soboto, ni bilo opravljeno, ker je pač pomembneje gledati smuk moških iz Gar-misch-Partenlkirchna, kjer se ob slabem koncu za spremembo lahko nasmejiš našim vrhunskim smučarjem. Bližajo se nam poslednje ure. Delo je skoraj končano. Za nas. Samo Igor, Bojan in Miran morajo dokončati še pregled gradiva in skozi cenzurno rešeto spustiti vse, kar je primerno za objavo. To pa je, da vam bo jasno »skoraj« vse. Slavko ustvarja še zadnje slovnične finese, za tem pa sledi še zadnje tipkanje. Nekateri se v tem trenutku ko to vse nastaja, mastijo s sobanskim golažem in kruhovimi cmoki, da bi zbrali še zadnje kalorije, 'ki jih premorejo njihova od dela izmozgana telesa, in tako končali. Tega pa ne bi mogli, če nam za tipkanje ne bi priskočila na pomoč še Cvetka. Džouži pa potem čisto zares lahko odnese BRUCA k tehničnemu uredniku. BRUC 3 Ozadje mladinskega kongresa Kakor smo vsi lahko spremljali v vseh medijih družbenega informiranja, je bil v oktobru 10. kongres ZSMS. O delu je bilo že veliko napisanega, zato poskusimo to pot napisati še nekaj o ozadju tega kongresa. Prisotnih je bilo mnogo znanih slovenskih mladincev iz športnega kulturnega pa tudi družabnega življenja. Po končanih plenarnih zasedanjih, pa tudi po končanem delu komisij, smo se ob kozarcu dobrega vina lahko pogovarjali z Bojanom Križajem, Borutom Petričem, Bogdanom Norčičem, Mimo Jaušovec in drugimi športniki. Pripovedovali so nam o načrtih, ki jih imajo v naslednji športni sezoni, o naporih na treningih in raznih pripravah, pa tudi o lepih trenutkih, o spoznanju novih mest in prijateljev. Sicer pa je bilo za zabavo delegatov nasploh poskrbljeno. Modni salon iz Velenja je pripravil modno revijo, na kateri so bili prikazani modeli po zadnji modi. Za glasbo je skrbel ansambel Bumerang, pa tudi ansambel iz Puerto Rica s plesalko la-tinsko-ameriških plesov. Sicer pa lahko novogoriške mladince nasploh pohvalimo, saj so se precej potrudili z organizacijo. Tako so uprizorili gledališko igro v izvedbi novogoriškega igralskega ansambla, koncert za piano in še nekaj drugih kulturnih prireditev, kot foto razstavo. Vendar pa so delegate mnogo bolj privlačile ostale zabavne prireditve. Ko je bil ves program že izčrpan, pa tudi bar ni ostal brez obiska, kajti za posteljo je bilo še prezgodaj. Ko pa smo zadnji dan zapuščali slovensko okrašeno Novo Gorico, je vsak delegat odnašal s sabo kup lepih spominov na minule dni. Na kongres pa še danes vsakega spominjajo mnogi novi prijatelji iz vseh koncev Slovenije. Vsi pa si želimo ponovno snidenje čez štiri leta na naslednjem kongresu. delegatka Ob rob administraciji (tudi birokraciji) Znanje tujih jezikov kot pomembna sestavina družbenopolitične in ekonomsko tehnične izobrazbe kadrov Vsekakor sta administracija in iz nje izhajajoča biro kracija stvari, o katerih je potrebno še več kritičnega pisanja, predvsem pa neposredne borbe v sredinah, kjer se pojavljata. Jasno je, da je naraščanje administracije v razvoju samoupravnega socializma protislovje, ki ne gre v sklad z napori delavskega razreda, da odloča o celotni družbeni reprodukciji. Menim, da je pri nas osnovni problem v nepravilnem nagrajevanju po delu med produktivno in neproduktivno- sfero. Cim prej nam je potrebna večja mera odločne akcije, da se tu stvari spremenijo. Drugi problem je zmanjševanje u-činkovitosti gospodarjenja, za katero nosijo glavno krivdo vsekakor okoreli administrativni ukrepi. Zakaj enkrat statistično ne obdelamo škode, ki s temi ukrepi nastane? V ustavi smo zapisali da vsak človek ima pravico do šolanja. Mislim, da je to popolnoma v redu. Problem pa je drugje! Ob tem se je sprožilo vrsto administrativnih, komercialnih in drugih šol, ki šolajo mladino za administrativne poklice. Mnenja sem, da se po tej poti prelahko pride do osebnih dohodkov, ki danes obstajajo v teh službah. Dajmo že enkrat te ljudi izobraževati malo širše, bolj humano, da bodo imeli občutek razumevanja za probleme in interese občanov! Katerakoli administratorka mora razumeti bistvo stvari, s katerimi se ukvarja. S tem bo vsekakor zagotovljena boljša samouprava po občinskih skupščinah, samoupravnih interesnih Skupnostih, skupnih službah in podobnih pisarnah in pi-sarnicah. Tu bi rad upošteval tudi objektivne ovire. Hitro in včasih popolnoma nesmiselno spreminjanje in kom-pliciranje administrativnih predpisov, ki jih prepogosto-krat »nekdo« izmišlja, mora »nekdo« tudi izvrševati. Vse preveč hierarhičnih odnosov je tu še vedno. Ko se ti predpisi zakomplicirajo do take mere, da se že lahko manipulira z občani, lahko že govorimo o birokraciji. Že klasiki marksizma, posebno pa Lenin, so opozarjali, da je socializmu nevarna njegova lastna birokracija. Tudi mi še nismo izplavali iz te nevarnosti. Morda se mi bo kdo posmehnil. Menim da tisti tega še ni občutil na svoji koži. Res je, da je v glavnem birokracija obvladana, vendar ob tem ne kaže zaspati. Obstoječe stanje še zdaleč ni zadovoljivo, ob naraščanju administracije pa so posledice jasne. Alternativa je le ena in to je dejansko samoupravljanje kot izraz interesov in volje neposrednih proizvajalcev. Nihče nima pravice, da odtujuje odločanje delavcem. Od zgolj verbalnih in posplošenih odnosov birokratizma moramo preiti na konkretno ugotavljanje stanja, vsepovsod, v vseh sredinah, delavske kontrole morajo zaživeti. Sredstva, ki jih namenimo za pet »pisarjev« več, dajmo raje za izobraževanje delavcev. Rezultati bodo sigurno boljši, ker bodo dejanski izraz stanja, ki ga hočemo s samoupravljanjem osmisliti. Prav tako se je potrebno več ukvarjati z organizacijo dela na vseh ravneh, da dosežemo čim smotrnejše u-činke. Ni potrebno, da tisto, kar lahko ob boljši organizaciji dela eden, delata ob slabi dva ali še več. Občutek moči, ki ga birokracija čuti, ker dejansko lahko obrača stvari po svoji volji potegne za seboj tudi drug negativen pojav. Če hočeš stvar videti takšno, kot si jo ti želiš, moraš velikokrat »uslugo povrniti z uslugo«. Tako se ustvari kup »vez in vežic«, ki lahko ob koncu postane težko rešljiv problem in neprobojen zid, če ga sproti ne poskušamo preprečevati. In potem: »Po toči zvoniti je prepozno!« Živimo v svetu, ki postaja prostorsko vse manjši, a tehnično, kulturno in gospodarsko vedno večji in bogatejši. V tem dinamičnem razvoju civilizacije, znanosti, tehnike in gospodarstva je naloga ljudi, da spoznajo druge narode, njih dežele, njih duha, navade, kulturne, znanstvene in tehnične dosežke. Iskati je zanj treba pota, načine in sredstva, da prodremo pregrade, ki še ločijo ljudstva na svetu, da zavlada na našem planetu trajno razumevanje ter mirno sožitje med narodi in državami. Neposredni stiki so potemtakem nujnost današnjega časa in morajo postati resničnost. Usoda človeštva je predvsem odvisna od tega, ali bo odkrit ali pošten dialog med ljudmi in narodi postal resničnost, ali bo on reševal nesoglasja, ne pa bombe in strupeni plini. Takšna je tudi osnova naše odprte in neuvrščene zunanje politike. Zakaj zadostno in kvalitetno znanje tujih jezikov? Koliko laže, hitreje in bolj kvalitetno bi reševali naši ljudje stvari doma in v tujini, koliko bolj samozavestno, neposredno in učinkovito bi nastopali pred tujim partnerjem, koliko več uspeha in koristi bi imeli, če bi bili ne le strokovno podkovani, ampak če bi imeli solidno znanje enega ali več tujih jezikov. Ali nam ne uide tu pa tam kak donosen posel, ali ga ne bi mogli bolje izpeljati, če bi naši strokovnjaki bolj obvladali jezik tujega partnerja? Ne pričakujemo, da nam bo le-ta postregel s tolmačem. Ali ga bomo vzeli s seboj? Sicer pa vsaka taka transmisija ni kdovekaj učinkovita in prijetna. Žal mnogi podcenjujejo ta kapital in mu zato posvečajo premalo pozornosti pri študiju v praksi. Posledice so razumljive in jasne. Učenje in znanje tujih jezikov je postalo torej kapitalno vprašanje. Vprašanje današnjega časa. Dnevno pišemo in govorimo o potrebi po večji produktivnosti in intenzivnejšem vključevanju v mednarodno delitev dela, pri tem pa pozabljamo in zanemarjamo, Skratka ne mislimo na enega od primarnih elementov za uresničevanje tega vključevanja, to je na solidno strokovno in kvalitetno znanje tujih jezikov. Koliko materialne škode je že pretrpela naša skupnost zaradi nerazumevanja teh zadev! Premalo je pri tem tudi družbene kontrole. Koliko poslov sklepajo doma in na tujem ljudje, ki dostikrat nimajo prave strokovne in tudi jezikovne legitimacije, poleg drugih seveda. Koliko se samo greši pri sestavljanju, prevajanju in Sklepanju kupoprodajnih pogodb in tudi licenčnih pogodb ter drugih aktov! Na vadno se ti in drugi dokumem ti v zunanje trgovinskem in podobnem poslovanju najprej sestavljajo v hiši v domačem jeziku, potem se dajo v prevod korespondentu ali posebnemu prevajalcu, če je pri roki. Ta pa pogosto ni vpeljan v pravno, komercialno ali tehnično stroko. Borimo se, da v tujino ne bi odhajali slabi, moralno dvomljivi ljudje. To je prav. Tudi naši dokumenti ne bi smeli zapuščati domačih tal, če so slabi, saj napravijo medvedjo uslugo našim poslovnim prizadevanjem. Vodilno in srednje tehnično osebje pa je glede znanja strokovno tehničnega in tudi splošnega jezika precej novo. Zato se ne redko dogaja, da mora sprejemati tuje tehnične strokovnjake komercialno osebje in služiti za prevajalca. Ali to, kar se je zgodilo pred kratkim v nekem večjem slovenskem podjetju. To je poslalo k priznanemu tujemu partnerju tri tehnične st rok ovn j a ke zaradi i zmen j a-ve izkušenj. Vrnili so se in za njimi je prišlo pismo tuje firme s prošnjo, naj podjetje drugič pošlje jezikovno bolj podkovane ljudi, da bo možen ploden in sproščen razgovor. Vprašanje, ki nas gotovo zanima je, katerega jezika se naj učimo in koliko jezikov. No za nas je važen tisti jezik, ki ga organizacije združenega dela in njeni kadri potrebujejo v svojih poslovnih stikih. Kakšno znanje naj posredujejo visokošolske institucije oziroma kakšno znanje si naj pridobijo študenti, da bo res pomembna sestavina politične in ekonomske izobrazbe kadrov, ki jih potrebuje združeno delo? To je tisto znanje, ki ga človek potrebuje za neposredno delo, za vse vrste stikov, znanje ki mu omogoča, da svobodno komunicira v raznih splošnih in poslovnih situacijah, da rešuje poslovne naloge, da presoja jezikovno znanje v realno situacijo, v realno življenje. Gre torej za aktivno ne pa pasivno znanje. Iz tega razmišljanja vidimo, da je jezik čudovito, a zelo zamotano sredstvo ustnega in pismenega sporazumevanja, da je ena od pomembnih živ-Ijenjskih funkcij človeka, da kot tak igra važno vlogo v življenju posameznika in družbe, da z njim rešujemo vrsto nalog v poslovnem življenju. Znanje tujih jezikov je torej resnično kapital, ki se bogato obrestuje, je važno o-rodje in nadvse pomembna sestavina družbenopolitične, ekonomske in tehnične izobrazbe. To nam nalaga, da ga tako jemljemo, obravnavamo in vrednotimo. 4 BRUC Začetne težave in problemi brucov Študent — bruc (175/70), pošten, skromen, simpatičen itd. iščem stanovanje v Ljubljani ali v bližnji okolici. Resne ponudbe pod šifro: »Še vedno upam«. Tale oglas so na mojo posebno željo lin za pet j ur jev honorarja, objavili v rubriki Osamljena srca v našem tedniku Dnevne novice. Kaj pa mi je drugega preostalo? Pa inaj začnem od začetka, »po liniji ravnanja«, kot bi rekel naš Karči. Še v četrtem Jetniku pedagoške smeri na zloglasni soboški gimnaziji se nisem odločil, kaj in kje bom študiral. Potem so mi moji »pajdaši«, ki poskušajo študirati v Ljubljani, svetovali, da se jim pridružim. »V Medexu je od jutra do večera toliko Prekmurcev, da niti pomislil ne boš na domotožje«, so me prepričevali. Slišal sem, da šmarnice ne točijo, zato ipa imajo vse ostalo od »nula tri« do »števana«. Pa kaj, glavno da iteče! Ker so mi obljubili, da me vzamejo v svoje varstvo in okrilje, ni bilo več dileme: »Moma, v Lublano mo šou!« Ker sem dosti študiral ob delu že v srednji šoli, sem se zavedal, da se moram hitro odločiti, kaj bom študiral. Saj je splošno znano, da vsakdo mora pred isvojo bazo opravičiti vzroke, zaradi katerih »ce-ca pejneze« iz nje. Vedno sem hotel iti za »občinara«, saj sem prav užival, ko isem opazoval sovaščana Vanči j a pri delu. Vanči namreč dela na občini v Soboti in ko sem imeli kaj časa, sem od Zvezde skočil k njemu na vljudnostni obisk. Mater, koliko hodijo ti ljudje sem in tja! Če bi vsakemu pritrdili »plug« na »iledevje« in jih spustili k nam na njive ... No, spet so mii pobegnile misli! Izvidi psiho-fizo-ana-tomskih testov, s katerimi so nas »šopali« od osnovne šole naprej, so preko računalniške obdelave pokazali, da je edina in najboljša šola za »ob-činare« in zame Višja upravna. Ta namreč ustvarja kader, ki stoodstotno potrjuje splošno mnenje, da se pri nas živi naravnost fantastično tudi z nevestnim opravljanjem delovnih dolžnosti. Vsekakor pa moraš, če hočeš v poklicu hitro skočiti na ustrezni stolček, biti moralno-politično (ali kakor se že pravi) neoporečen. To mi sploh ne dela skrbi, saj sem kljub temu, da sem šele bruc, že pravi fant od fare. Odločil sem se, da za štipendijo zaenkrat še ne bom zaprosil, saj bo stric Ferenc še vsaj dve leti delal v Bruck an der Mur in mi večkrat pošlje določen znesek konvertibilne valute. Tako sem prišel v slovensko metropolo in se vpisal na VUŠ. Šele takrat mi je »sijnolo«, da sem pozabil na najvažnejše. Ostal sem brez stanovanja! V študentskih domovih ni bilo več mesta. Prerešetal sem vse male oglase po časopisih, pa sem obupal. Na vsako ponudbo se je prijavilo najmanj dvesto interesentov in čeprav sem si nabavil Plan Ljubljane, sem vsepovsod zamudil. Potem sem se postavil v Medex in spraševal vsakogar, ki je stopil za šank, pa če si je želel le en bežen nula pet s kavo ali pa temeljito »pijanko«. Štirinajst dni ni bilo nobenega rezultata. Spal sem na železniški postaji, nekajkrat pa tudi pri Lujzu, dokler me ni pri njem odkrila njegova »gazdarica«. Sicer sva zelo pazila, vedno sva se pritihotapila šele po polnoči, pa kaj, ko je ravno tisti petek odslovila »stranko« šele ob pol dveh. Že sem pričel izgubljati u-panje, da bom kdaj prišel do sobe, ko sem tisto torkovo jutro spet stopil v Medex k mlademu pankiju. »Ja, seveda, v naši ulici stanuje Rozalija. Včasih oddaja sobe študentom.« Oddrvel sem v Rožno dolino in do kraja zadihan pritisnil na zvonec pri hišni številki 158 A. Odprla mi je sivolasa gospa šestdesetih let in me takoj povabila v dnevno sobo. Ob vinjaku in cigaretah sva začela pogovor. Seveda mi bo oddala sobo. Imela je samo eno odvečno, je pa lepo o-premlljena z novim pohištvom in vsem ostalim. Šla sva jo pogledat. Bila je kletna izba, brez oken, velikosti dva krat tri metre. Z niškega stropa je visela gola žarnica, v kotu je bil umivalnik. »Tople vode ni, tudi premog si moraš sam kupiti. Vsak mesec mi boš pa dal še kak dinarček za elektriko in odvoz smeti. Obiski so prepovedani, doma pa moraš biti ob devetih. Plačeval pa mi boš skromnih 100 tisočakov. Saj veš, kakšne so danes pokojnine!« Sesedel sem se na posteljo, ona se je sedla zraven mene, postelja pa pod nama. »No ja, čist' nova ravno ni!« Tudi omara, mizica in stolček niso bili ravno novi. Bilo je mrzlo. Pa sem vseeno opazil, da tetka Rozi (»Reci mi kar tetka Rozi«) pod haljo, ki se ji je odpirala na vseh koncih in krajih, ni imela ničesar. Samo bledo rožnato, nagrbančeno staro kožo. »Si pa kar fejst poba, da veš! Pa tud’ j'st sem kar fletna, a ne sinko? Čaki mal', se grem sam' mal' olepšat. Zate, hi, hi, hi! Sem pa res vesefla, da si pr’šu! Sem b’la tolk' sama, ubožica! Plačeval pa boš sam' devetdeset, a bo prau?« in je zaprla vrata za sabo. Še sreča, da jih ni zaklenila. Tako sem vsaj lahko na brzino pobegnil. Srce mi je bilo bolj kot pa med tekom iz Medexa. Krava stara, potrebna! Ostanem pa vseeno rajši pri svoji Micki in ji tu pa tam napišem kakšno razglednico z železniške! Ali pa mi bo kdo odgovoril na oglas? Mogoče pa bo kakšna mlajša!? vrtimo ■AZIISKI EH (Veritas express — 28. jan. 1979) Na soboški gimnaziji je letos mnogo dima in še več ognja. Prof. Kuhar bi dejal, da se je začel drugi polčas križarskih vojn. Profesorji so postali prva rezerva pticam selivkam, čeprav se za zdaj še nobeden ni preselil v Dahomej. Že v začetku leta se je razvedelo, da naše ljube di-jačke zapušča vodja mafije — spoštovani Rudi. Odšel je na delovno mesto, ki mu omogoča nadaljnji razvoj osebnosti, medtem ko so materialna sredstva sekundarnega, oziroma popolnoma brezpomembna zadeva. Ta udarec, ki je v dno duše prizadel njegove disciplinirane slušatelje, bi se še nekako dalo ublažiti, toda smola kar ni hotela zapustiti mafijašev in njihovih podrejenih. Nenadoma je kot strela z jasnega udarila vest, da se za celo leto dni poslavlja vodilni fizik 20. stoletja — prof. Kerman. Sprva sicer še nihče še ni verjel tem čenčam. Toda, ko se je čez nekaj dni pojavil v šoli z obrito glavo in čudno majavo hojo, je bilo jasno: Milančku so štete ure! Toda to še ni bilo vse. Križarji so najbolj kruto in neusmiljeno posegli med jezikoslovce. Najprej so najeli brezvestnega šoferja, ki je poskušal onesposobiti trdoživo prof. Senico. Toda ta je vzdržala tudi ta napad in se vrh itega sklenila še maščevati. Tako bo v drugem polletju ubogi Šimek, ki je že iz samega veselja, da lahko poučuje na taki šoli, kot je gimnazija, odprl lastni disco) in vzbudil morilske (težnje med dijaki po novoletnem plesu), moral spet naprej — s trebuhom za kruhom. Višja sila je pripomogla k temu, da v II. polletju ni več pričakovati prof. Vadnalove. Vsa samozavestna drža in vihrava hoja po hodnikih med odmori ji ni pomagala. Prej ko slej bo morala obiskati soboško bolnico (ginekološki oddelek) in se tam samoupravno sporazumeti s tovariši zdravniki o produktu njenega srečnega zakona. Tretje področje, kamor so križarji vtaknili svoje prste, je zemljepis. Vse skupaj je sicer še nepotrjeno, toda vse kaže, da v naslednjem šolskem letu ne bo več priznane strokovnjakinje s tega področja. Prof. Pojbiče-va se je namreč prekvalificirala in postala obrtnica. Ni kaj reči — oba polkiica imata mnogo sorodnih lastnosti! Upajmo le, da njenim strankam ne bo treba plačevati v procentih! Najbolj pa je vse skupaj prizadel Poslednji mohika-nec — prof. Babič. Menda je kar sam podal ostavko. O njegovi usodi se ne ve še ničesar, gotovo pa je, da je naš vrli telovadec podlegel pritisku večine. Iz tega je tudi razvidno, da se levo krilo ravnateljeve konjenice krepi in da je utrdilo svoj položaj na vzhodni fronti. To bi bilo nekako vse. Če k temu pristavimo še to, da se poslavlja tudi naš Suša — letos menda šele prvič — potem je mera polna. Profesor Kovač je namreč spet izkazal svoj temperament in pognal strah v kosti nekemu osnovnošolskemu subjektu. Da vse ne bi ostalo samo pri strahu, je uporabil tudi svoj sočen besedni zaklad, da bi pa vse skupaj še podkrepil, pa je blagovolil uporabiti še svoje zgornje in spodnje ude. Dodajmo še, da se prof. Kovač še vedno ni odrekel svojim terorističnim napadom na dijake, in takoj nam je jasno, kaj je vzrok, da se Suša poslavlja- Upajmo le, da vse to na naše pridne gimnazijce ne bo vplivalo v negativnem smislu. Držimo jim pesti, da ne bi vsi padli že na sprejemnem na faks, ampak, da bi se jih vsaj nekaj kvalificiralo in ohranilo ponosni prekmurski študentovski rod. Na zdravje na faksi! BRUC 5 IZKORIŠČANJE PADCEV PRED LASTNO USODO »Padec pred lastno usodo« — če si odvisen od drugega, pa ta to vidi in poskuša izkoristiti«. Ni potrebno posebej pou-darjati, kje so iti padci najpogostejši. Ja, v zdravstvu vendar! Kot pisec hočem to stvar analizirati iz čimveč vidikov. Predpostavljam, da se ti padci izkoriščajo. Ne bom se spuščal v konkretne primere, iker se vsak lahko v splošnem najde (če se bo le hotel, to pa je drugi problem). Zdravniki — pardon, po novem so spet doktorji, ker drugače jiih ljudje baje več ne bi hoteli poznati, še največ pa je specialistov — so res mali bogovi, kajne? Kdo pa jih je na ta prestol postavil? Ja, mi vendar! Ko pa se tako radi vrtimo okrog njih, češ: gospod doktor gor in dol. Oni pa so radi v središču pozornosti, saj tako ali tako opravljajo daleč najodgovornejšo službo. Ta odgovornost ne presega odgovornosti do sebe! Sicer pa: »Errare humanum est.« To lahko reče tudi kolega — zdravnik, veš, kaj pa če se meni jutri zgodi enako? In obramba je zagotovljena. Pa tudi manjka zdravnikov, več zdravnikov kot specialistov. Vsak, ki študira, mora imeti štipendijo, pa če mu je potrebna ali ne, ker bo drugače manj vreden. Res, če danes študiraš medicino, še nekaj veljaš! In to v času, ko ljudje imajo samo sebe radi, ko se preveč ukvarjajo edino s seboj. če pa so potrebe večje kot zmožnosti, potem imajo ponavadi prednost tisti, ki imajo kakega znanca,, ali v skrajnem primeru — debelejšo denarnico. Pa gospodje doktorji niso nikdar dovolj dobro plačani, pa se več u-kvarjajo z »nagrajevanjem po prestižu« kot pa s kvaliteto storitev in dela. Pa vsi bi radi dežurali, ker so dežurstva dobro plačana, (pravilnik se itak naredi), za turnuse jim ni dosti mar. Pa so direktorji in predstojniki oddelkov hkrati, pa so tudi nagrajevani za izobrazbo, pa tam za izobrazbo, za specializacijo, za vodilno delovno mesto ... Da ne bo kateri preveč užaljen! To je kritika, ki bi morala biti njih samokritika. Namenoma sem kritiziral enostransko, predvsem pa obstoječe stanje, ker sem hotel prikazati njihov način pristopa k razreševanju družbenega problema. Spet ne izključujem izjem!? Upam, da se s tem vsaj nekateri strinjajo (— večina je tihih pristašev), ki jih ni slišati takrat, ko je to potrebno. V zdravstvu je veliko problemov, ki jih pa žal izvajalci ne vidijo (ali nočejo videti). Porabniki se bojijo izraziti svoje mnenje — glasovi, ki hočejo kaj spremeniti, so redki. Mislim, da se poklic zdravnika precej dehumanizira in postaja preveč »obrtna stori-tiv«. Nujno se je vračati k človeku, če smo zavili od nje ga. Boljše preventivno zdravljenje, gostejše mreže splošnega zdravstva, skratka več se je potrebno posvetiti človeku kot človeku — humanemu bitju kot pa kuravitno zdraviti bolezen, človek pa ostane ob strani. Vsi bi danes radi delali na klinikah, vsi 'bd radi bili specialisti. Humanisti in široke razgledanosti najdemo le še pni starejših zdravnikih; Menim, da tudi obstoječi šolski sistem v medicini ni pravilno zastavljen. Izobražuje se namreč akademsko, za laboratorij, za stroje, ne pa za stik s pravcatim, živim človekom. Tu je vzrok, da ni več topline, da ni več razumevanja, da je vse razosebljeno, da je vrednost le še blago. Na delovne vrednote smo pozabili, kajne! K vragu blišč, av- Lejpoga dnejva po nouvon leti san sedo v eton našon zakajenon dijianinon bufeti. Že po staroj navadi z gimnazije san ikelnarci skrijčo, naj mi prinese eden mali špricer. Samo ka kelnarca nej mej la nej vole nej moči, ka bi naganjala mojega mačka, zatou san stoupo k šanki pa si na-roučo enoga velkoga. Eno par-krat san si gutno, pa me je v želouci se zaškrnolo. Pa nej od vijna liki od cuj zmejšane vode. »Enoga ešče njemi dajte!« se čiije glas z driijgoga kraja šanika. Poglejdnen ta, pa vij-din staroga pajdaša z gimnazije, pred njin pa nika driij-go kak špricer. »Dugo san te že glej do«, mi pravi, skouz te, ne ven če lanski ali letošnji den, prepozno pa san te kumaj, da si narou-čo špricer.« Včasi sva doubila inspiracijo za dobro turnejo in se napouitila proti Šopingi. »Ka pa tou za nouvoga bloka zijdajo tan pri štreki, pa HITRA IN UČINKOVITA AKCIJA KOMUNALCEV tomobili, vikendi! človek, posveti se človeku, spoznaj ga v globino, poskušaj ga razumeti, postajaj subjekt, da boš lahko objektiven. Postavi življenje na realna izhodišča! To velja v splošnem za vse, vendar se v medicini najbolj negativno odraža. Ko bodo na življenje začeli gledati kompleksno — bolj razumevajoče, z več soli v glavi, ne bo več primerov, ko zdravnik — specialist na razpravi o stopnji finansiranja zdravstva pravi: »če boste manj plačali, bomo manj zdravili!«. Njega kaj malo briga, kakšno je stanje v gospodarstvu, kakšne so razmere, kjer prav talko potrebujejo denar; on lahko izsiljuje, ker zastopa zdravstvo. Ni pa se vprašal, če lahko zmanjšajo stroške zdravstvenih storitev, da zdravnik ne SPANCER PO SOBOTI še brez ouken?«, me pijta pred dverami Šopinga. »Nore nouri! Ne vejš, ka v Soboti nesmimo zijdati visi-kih iž, ka more meti panonsko fazouno. Ka bi pa nikaj visikoga seeno meli so pa te siloš tan postavili.« »Viš, viš, čedno brodiš. Si velki varaši majo nikaj visikoga, zakoj ne bi ešče mi kaj takšnoga gor spouvali.« »Tou si pa dobro pravo, samo itii bi ešče mogli gor postaviti eno vrtejčno restavracijo, ka bi lej ko ob špriceri vido cejli varaš.« »Vej tou v načrtaj gviišno ge. Samo da so »prejgnji« s tej višijne do j poglednoli, so vidli, ka so bolnico pa klavnico dali vkiiper postaviti. Tou pa boukše, ka fsi ne vijdijo.« Po ton iguči, sva gor prišla, ka je Šoping doj zaprejti, za-itou sva se sela v moj auto, pa sva se napoutila prouti Rakičani. Pelava se pomali, glejdava na tou ledeno, nej posijpano more biti obenem nekje na simpoziju in hkrati dežuren. Ko bomo vsi skupaj začeli stvari obravnavati objektivno, ko bomo videli eni druge v težavah, ko bomo do sebe tako kritični kot smo do drugih, bo lepše vsepovsod. Mislim, da to ni nič hudega in da tovariši zdravniki in medicinsko osebje ne bo jezno. Malo kritike mora biti, posebno če ni samokritike, stvari pa niso v redu. Dobro bi bilo, da bi iz tega sestavka potegnili vsaj nekaj pametnega. To je navsezadnje tudi njegov namen. Avtorske pravice so pridržane, sestavek je izključno subjektivne narave, koliko je objektiven, pa naj ocenijo bralci. Dr. Mr. Sc. NONSENS cesto, naidnouk pa se moj pajdaš zdere. »Pazi, štanga!« »Kakšna? pa zavren. »Ka si tiij na semafoure ra-čuono?« »Ej, vraga! Vej znan, ka ešče en čas nedo svejtili.« V pivo j oštariji si spigeva par špricerov, pa obrneva nazaj prouti Soboti. Te se pri-pelava do večno zaprejtij železniških ramp, zatou zavineva doj po »Industrijskoj«. »Ti, naj boukše de, ka me domou pelaš.« Pelava se doj po Grajskoj, prouti kanali. »Kama pa vragi se na otroško igrišče pelaš, vej pa deco povoziš.« »Vidi se ti, ka si že dugo doma nej biu, ka niti tou ne vejš, ika so eti nouvo cesto napravili.« »Ge se pa te zdaj deca špi-ilajo?« »Ešče dale tu. Vej pa mamo tii pouleg zdravstveni dom, pa ga lej ko hitro notrdik odnesejo- Pelava se dale, spotoma pa se staviva šče v kini pri šanki. Kak se to spodobi sva poglednola šče tiij spored fil-mof. »Viden, ka se je kino tiij vklopo v sistem SLO«, mi pravi pajdaš. »Kak pa tou znaš?« ga po-glednen. »Ja, vej pa vijdiš plakate Bruce Lee veliki maščevalec, Dvoboj kod O. K. Korala, Zeleni obad zopet napada... Pr tej fiilmaj se pa driijgo nem-reš nafčite kak strejlati, biti se, pa tak dale. Biu je že zagen čas, ka san te pajdaša otpelo domou va-če bi biu srmak preveč razočarani nad touf našof »novof« Sobotof, san san se pa otpelo nazaj v Dijanin bufet, ka pri špriceri pozaben na se »vele-gradnje« v tun staron lete. 6 BRUC Težko je biti bruc Kak je že navada več lejt, si bruci na velko iščejo sta-novanja. Tsko san ga tuj ges, nikaj mejsecov pred začetkom toga višišega šolanja. To že te »STARE BAJTE« znajo kak je, da bruc prijde v Lublano, pa nan te pri iskanji nouvoga bunkera pomagajo. Tak san se tudi ges odpravo v te naš Lajbnic, ka si poiščen bunker. Prle kak isan šou, san se stavo tiij v našo j Dijani. Da san ščeu stopiti na autobus, se ena »BAJTA« dere za menof: »Karči, ka že maš stanovanje?« Obrnen se, pa poglednen. što driijgi, kak Vilmuš. »Ne-man«, njemi čemerno poven, pa ščen iti gor. «Ge znan za eno ka se mi je čimer odselo pa san osto san«, pravi Vil-muš. Včasi san skočo do j pa njemi predlago, ka ideva k Zvejizdi na »ŠTEVANA«, pa si tan fiksno zgučijva. Namesto v Lublano san tak odišo z Vilmušon k Zvejzdi. Narou-čiva števana, pa začne un meni: »Stanovanje vredi, maš velko sobo, postelo, omar, sto, nočno omarico, pa ešče stolec poulek stola. Stara vrejdi kak sakša druga«, pa ešče dosta zanimivi j stvarij. Povedo mi je tiij, ka mi un pri staroj se zrikita, pa še za cejno sva si zgučala, štera je nej bij la niti tak mala. (Okouli 1300 v našij nouvij pejnezaj.) Veseli, ka mi je nej trlbelo iti v Lublano san se prouti pounou-či prizijbo domou. Mijnolo je ešče nikaj ked-niof, pa san imogo iti v tou bejlo Lublano. Kelko telko hitro san najšo svojo novo uto. Pozvonin s culami pred dverami, pa čakan. V6 prijde ena stara ženska, našminkana od glave do noug, me gleda, ges pa njou nazaj. Tak svase nikaj časa glejdala, te pa san se že mogo predstaviti. »Ge san Karči s Sobote!« »Je že vse urejeno«, mi povej po Lublansko, k a san jo kumaj kaj zrazmo. Pozove me notri v kiijnjo, pa mi začne razlagati ka lej ko delan, pa ka nej. Tak bres rejči san jo poslujšo skoro dvej punivi vdri, te pa san li grato malo močnejši, pa san jo pij to: »Ge je zdaj ta moja soba?« Pela me gor po stubaj, pa mi visiko zgoraj odpre ene dveri. Zaglednen velko sobo s postelof, pa tak dale. Ešče ena velka slika je visejla na stejni, ka mi niti Vihnoš niika nej pravo od nje. Tak san se ge te tu zdaj spozno, problemi pa so se mi začali kumaj zdaj. Stara bi rada, ka bi njoj ge kaj napravo. Vilmuš mi je že prle pravo, kaj naj nika ne delan, ka da te skous nad menof visejla. Ge san si pa mi-slo: »Malo mi nede škoudilo.« Te MALO, pa je preraso v DOSTA. »Karčelk, bi mi pokosili travo, prekopali vrt, pobrali slive in jabolka, ker sem lansko leto padla z lestve in si zlomila nogo, ter potem dva meseca imela nogo v mavcu«. Tak san kosiu travo, kopo o-graček, brau slive pa džabo-ka, pa ešče griijške, te pa mi je enoga sunčnoga dnejva bilou že sega zadosta. Premišla-vo san, ka naj napravin, ka mi več nede tou trbelo delati, pa san si tiij dobro zmislo. Inouk, da san njoj kosiu tou vrajžo travo, san na srdini dvorišča do j vrezo eden rej-san lejpi cvetouči grm. Stara nej pravla niti rejči, samo trave mi je več nej .trbelo kositi. Začala mi je pomale sitnariti, ime nadzorovati, da prij-den, da odijden. Vglavnon je se ščela znati. Driijgič pa san sedo spodi na kloupi, pa se sunčo. Stara, pa ešče nikša sta iz garaže tijslkali auto, auto pa nej ščeu nikan iti. Te me pa stara pozove, pa mi obrazlaga ka auto nešče z mesta. Eden čas jo gledan, pa se čednin, pokleknem na zic od autoja, malo genen menjalnik, pa starima poven naj zdaj probata. Rej-san njeve dvej porijneta auto, auto se je pa geno zmesta. »Joj, kaj ste pa naredili, da sedaj gre?« Poškrablen se po glavi pa pravin: »Ja gospa, na zic san se poklekno.« Stara je tou Skapčala ešče komaj na driijgi den, da je bilou že se kesno. Pričo je tiij konec mejseca, coj mi je zaračunala ešče 300.— pejnes za elektriko, furt je pa kmjafkala KAK JE SE DRAGO, ka cejne idejo gor, kelko košta tou, kelko ovo. Vb je spadnolo, kak da ge nika ne ven kelko kaj košta. Žmetno san njoj plačo tej velke pejneze, pa si poskr-ma začno iskati nouvo stanovanje. Stara je o iton nika nej znala. Mijno je mejsec, dva ge pa san še izda nej najšo nouve barake. Idnouk, da san prišo od douma s punimi kuframi in san šou pomali prouti stanovanji me je nika ščepnolo v žaloudec, pa san se obrno in odneso kufre k ednomi pajdaši. Odloučo san se, ka več k staroj nejden. Tan san meu ešče nikšne stvari štere je trbelo zdaj spraviti od nje. Tou je bil velki problem ka san meu svojo nouvo barako zdaj na ceste. Prvo nouč san prespo na železniško j postaji. Z vesel-džon san se vzgojno spravo v šoulo naberat nouvo znanje. Te san se ndka dni šverco tiij pri pajdašaj, abonejrani pa san biu tiij v našoj prekmur-skoj oštarije imenovanoj ONA — ON ali Ambasada ali pa Me-dex, kak pač ščete. Tou se je vleklo kakši Ikeden, dva. Te san se pa li inouk ojunačo, pa san šou k staroj po ove stvarij. Pozvonin kak prvič, pa zaglednen njou. Zraven njoj poven, ka mo se ddselo, ka mi je 1600.— pejnez preveč za eden mejsec plačati. Stara mi pa včasi začne: »Plačati morate še 700.— din v našem denarju (ni bilo potrebno de viz), ker mi niste dva tedna prej odpovedalli stanovanja.« Te san jo pa glejdo en čas v noge pa pa v glavou, pa pa v nege... Tou se je pa tak po-navlalo eno pet minut, te san njoj pa pravo: »Ja gospa, ste pa res dobrosrčni, kako bom pa jaz živel še cel mesec, SAJ VESTE, KAKO JE VSE DRAGO.« Povedo san njoj, ka tou ne plačan, pa lej ko una dela ka šče. Te mi je pa zaračunala ešče elektriko za itrij dnij 100.— novi j pejnezof, ka je prej una kurila zdaj da me je nej bilou, ka je mijslila, ka ge pri j den. V bunke re je pa bilou tak mrzlo, ka da san si stvari noitre pakero san si ešče jakno gor oblejko. Plačate san mogo tiij telefon, šteroga san niico samo inouk (pa tou te, da je bijila stara na mor-dže), vači san ga pa samo od daleč lejko glejdo. Študenti, ki dobivate majhno štipendijo storite, kot tale na slik, (pojedel je nakaznico) PRVA BASEN Nastopajo: zajček, lisica, vlak, morala. Nekoč je živel zajček, ki je imel na ušesu črn madež v obliki trikotnika. Zajčka je bilo sram in je šel k lisici po nasvet, kako se ga naj znebi. ZAJČEK: Lisica, reši me te more! LISICA: »Pojdi in položi uho na tir in ko bo prišel vlak, ti bo odrezal uho. Tako se boš znebil trikotnika. VLAK: »čika-fulka! Čilka-fuka! Uuuuuu!« (Zajčku odreže glavo). MORALA: »Zaradi črnega trikotnika se ne izplača izgubljati glave!« DRUGA BASEN Nastopajo: Marjetica (rožica), potoček I, potoček II, morala. Marjetica: (žejna šiba po puščavi in pride do potočka I) »Potoček, potoček, vode mi daj, da odžejam se zdaj!« Potoček I: »Dam ti vodo, če mi daš prelep bel list.« Marjetica: »Ne dam!« (Gre naprej in pride do potočka II) »Potoček, potoček, vode mi daj, da odžejam se zdaj!« Potoček II: »Dam ti vodo, če mi daš lep prelep bel list!« Marjetica: »Ne dam!« (ovene in umre). Morala: Daš ne daš — oveneš. Ka san njoj nej ščeu plačate 200.— nouvij pejnez, je pravla, ka de ime toužela. Li-pou san se njoj nasmejo pa pravo: »Samo vi itoužite, znate pa tuj, ka san nej biu pri-vas prijavlene, pa bi mogo biti. Si pejneze so šli van v žep, zdaj pa ščete ešče te.« Te je začala stara stunjate, ka bi se mogo san prijavete, pa ka una nika nema s ten, pa ka je Vilmuš prijavlene, ka je un se san uredo, pa ešče pu-no je bilou n j eni j drobnarij. Dale san je več nej posliišo, samo san se zdigno in odišo. Za menof se je še drla: »Saj sem vas tako hotela na spomlad vreči iz sobe. Imam rajši uslužbence, ki prihajajo zvečer le spat, ne pa tako kot vi študentje, ki samo študirate, letate v šolo in nazaj in mi mažete stanovanje. Zato bodoči bruci PREMISLITE! BRUC 7 Sobocki Neodvisni Odbor Bogatasof Zadnjič isain šou za nouvo leto mijmo sousidove iže pa vido, ka majo čijisto nouvi auito. Glej dan sousida kak ga oglidava, od lejve prouti desni, pa odspoda, pa sploj od sej strani. Fčasi se je med ten ogledavanjon za glavou pa za jetra zgrabo. Tou se mi je malo čiidno zdelo, pa san coj stoupo. Kak je kaj sousid, srečno nouvo leto, pa tak dale, zakoj se itak za jetra pa za glavou držite? Ka ste betežni od praznikov ali pa je ka rejsian betežnega na vaših bogih jetraj ? Pusti, pusti pravi sousid, nej je krivo nej nouvo leto nej betek. Sobota, ta prekleta zajebana Sobota je kriva. Ka za vraga van pa vtej hibi lejpi dobri čisti Soboti ne paše? Sobočani, Sobočani, pravi, pa težko fiidne. Čakan, ka de pravo. Pa začne: Lani se je začno-lo. Sousid eti prek, ka ma puno pejnez, je tak ne znan od 'kec, pa tudi Komisija za ugotavljanje premoženja nej, je kiijpo svomi Jiiblenomi sij-ni za tou, ka de samo en cvek v gimnaziji mbu, MOTO GUZZI — LE MANS, tou je 850 com mašina. Ge san svomi sini samo mali televizor kiij-po, pa san že mislo, ka mo mogo gasilce zvati, telko se je joukalo. Tak se je začnolo z mojimi jetrami. Ka je ešče keden dni po nouvon leti kislo gledo, san si mislo, ka bi kaj nouvoga kiijpo. Ka je z mamo že dugo gučo ka se s sitoenkof nede več vozo, san šou, pa naroučo nouvi auto, ka ga sousid ešče nej mou. V banki san zbu zašparane pejneze pa kiijpo nouvi Pas-sat. Sin je biu veseli kak zmejšani, pa tiij žena mi je odpistila, ka ji nejsan nerc kiipo. Tak je mejsec dni biu mir. Pa je prišla zijma. Sou-sidov je res jan samo en cvek doubo, pa je za održano rejč šou smučat v Innsbruck. Zlati očka pa mamica sta njemi kiijpila čista super nouvo o-premo, nika našoga, ka ne bi što mislo, ka nan v socijaliz-mi slabo ide. Mamica in očka sta pila s kapitalisti, sinko pa je naganjao mlade avstrijke. Pri sousidovih je strašno fajn bilou, prinas pa ranč zavolo toga nej. Pa je bilo doma kak na sestanki o delitvi plače. Ka san mogo, šou san v Kompas, pa naroučo tri karte za kanarske otoke, (6 milijonov). Tak smo šli na otoke, pa se fajn meli. Meni je pa nej ranč fajn bilo, ka so me jetra bolela. Nej fejst, ali tak, ka san se nej mogo več smijati, ka bi me nej jetra bolele. Zdaj je prinas cejle tri mejsece bilou vesejilo kak pri delitvi štirinajste plače. Na kunci šou-Je je sousidov skouz prišo, pa je lejlko za dva mejseca po Evropi šou (dva milijončka). Fala bougi, san si mislo, pa Jezusi Kristusi pa sveto j Mariji, ka je naš v brigado šou, ge nika ne košta. Mislo san si, ka de mer. Figo je bilou. Zdaj je žena začnola. Ideva v Španijo, Španijo, Španijo. Pa san šou v banko pa se že driijgič zaduožo. Šla sva na počitnice v Espagnoo, pa še fse zraven ka ide. Pali je bio mir. Že san isi mislo, ka do nouvoga leta nede nika več. A j a, v Španiji me je glava začnola boleti, pa španški dokto-ri nejso pogriintali, ka mi je. Oktoubra je sousid kiijpo super nouvi moderni in ešče elkstra 'hit Volvo. Menej telko ka nej kap trufiila. Fčasi san se obrno pa v banki na ženo treči kredit spiso. V treče ide rado, pravijo, pa je tiij šlo. Auto san doubo kak namaza- SODELOVANJE KLUBOV ŠTUDENTOV Z MATIČNIMI OBČINAMI Klubi študentov imajo v organiziranosti ZSMS pomembno vlogo. V njih aktivno deluje velik del študentov, ki niso dovolj vključeni v družbeno politično in samoupravno življenje v 00 ZSMS v svojih šolah in fakultetah. Tako so angažirani na področjih, kjer čutijo svoj neposredni interes ter tako objektivno, zavestno prispevajo delež k nadaljnjemu razvoju in uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov. Tako obliko organiziranosti in akcijske naravnanosti je vsekakor pomembna zato, ker bodoči mladi strokovnjaki morajo biti življenjsko zainteresirani za razvoj in delo svoje bodoče sredine. Sprotno in poglobljeno spremljanje, ter analiziranje razmer je vsekakor pomembno za čim hitrejšo in lažjo vključitev v novo delovno okolje. Zdaj, ko so klubi direktno povezani z OK ZSMS v matičnih občinah bo tudi lažja koordinacija dela med klubom in občino. Dobro bi bilo, če bi se klubi povezali na medobčinski ravni, to je regijsko, saj bi s tem pridobili na akcijski enotnosti in masovnosti, hkrati pa bi olaj šali problem financiranja, ki je bil do sedaj neurejen. Tako bi lahko z manjšimi sredstvi izvedli več akcij. Naj večji problem klubov so vsekakor ustrezni prostori, kjer bi se lahko večkrat sestajali. Gostilna vsekakor ni ustrezen prostor, hkrati pa je povezana s finančnimi izdatki. To je bilo nekaj organizacijskih in materialnih problemov klubov, ki pa niso najvažnejši. Pomembnejša je vsebina delovanja, ki je akcijska in idejno politična enotnost. Do sedaj je bilo opaziti to, da so se klubi posvečali izključno akcijam, da pa je bilo idejno politično delo zapostavljeno. Krivda za to leži predvsem na aktivih ZK v klubih, ki se niso dovolj vključili v delo klubov. Ta ločenost je slabo ni, pa tiij meni so jetra kak namazana odpovidavala. Tak smo se trij mesece sak s svojin auton vozili. Prišlo je nouvo leto, tiste tri milijončke san še skup zgrabo, ka san ženi nerc, sijni pa nouvi gramofon kiijpo. Te se je zač-nolo. Nouvi auto je ešče sig-dar v garaži biu, ka je že fejst praf prišo. Sin je po veselici VW spotro, žena pa v driijgi garaži stouenko potrla. Sousid je za novo leto za rekreacijo in manjši 'trebušček kiijpo vikend pa ešče gorice zraven. Zdaj premišlavilen, če bi se odselo kama linan. Mogouče v Lublano, pa se bojin, ka de ešče iijše. Kak čiijen, tan že vplivala na delo obeh. Skratka, mladi komunisti niso bili prisotni tam, kjer je njihovo mesto. Zato je to bistvena komponenta boljšega dela klubov v bodoče. Klub mora pomeniti mladini tisto mesto, kjer pokažejo vse svoje kvalitete, saj je njegovo delovno področje široko in si vsak lahko najde komisijo, v kateri bi delal. Menimo, da so komisije najboljša oblika aktivnosti. S tem je omogočena tudi konkretna povezava z domačimi občinami. Komisije pa morajo med seboj tudi sodelovati in se v enotnih akcijah tudi povezovati. Konkretne akcije naj bi potekale predvsem v povezavi s srednješolci, kmečko mladino in pa mladimi zaposlenimi. To so najboljše možnosti izmenjave izkušenj in problemov ob delu, s katerimi se srečujejo mladi. Kdo drugi lahko da srednješolcem boljše informacije o študiju in izvenštudij-skih dejavnosti, če ne študentje? Prav tu so lahko študentje pomemben dejavnik tudi pri usmeritvi maturantov na študij. Z razlago študijskega programa in načina študija lahko zainteresiranim pomagajo pri izbiri poklica. Prav tako tudi mladim kmetovalcem in delavcem, ki želijo študirati ob delu. Vsekakor so tu možnosti praktično neizčrpne, saj je sodelovanje mogoče na različnih področjih. Zanemarljivo ni tudi strokovno področje. Direktna povezava z združenim delom ob diplomskih delih, ki so zelo koristna strokovna predavanja na vasi ali v delovnih organizacijah o temah, ki so pomembne za kmetovalce in delavce. Predvsem modernizaciji kmetijstva, ki je v pospešenem razmahu, lahko to postane koristna oblika sodelovanja. Možnosti so tudi na športnem in kulturnem področju. Predvsem ob raznih občinskih tednih in prosla- kunje za rojstni den davlejo. Tak san zdaj volvo oudo, kredite pa do mi odpovedali zavolo neprisebnosti. Tou zatou, ka dok tori nejso kak pravijo nikšoga betega naj šli ka je vse na psihološki osnovi. Poslali so me v Hrastovec, pa ne ven, če do mi tan znali povedati, ka ges pa sousid z istof plačof mava, eden betežna jetra, eden pa vesejilo življenje? P. S.: V šestih bankaj ma fsaki po itri milijone. Tli mi nejso znali povedati. Hrastovec, 29. 2. 1979 vah, se študentje lahko vključimo v prireditve. S sodelovanjem klubov pa se lahko povežejo tudi različne občine. Tako ilahko postanejo mladi most med občinami v središču, kar je lahko ugoden odraz v povezanosti na različnih področjih, npr. gospodarskem: — predavatelji iz domačih občin (gospodarsko, družbeno politično in drugo področje), — Titove štipendije — vskla-diti študijsko in izvenštu-dijsko dejavnost (visoko povprečje — študijski sistem — družbeno politično delo). Zelo pomembna vez z domačimi kraji pa so predavanja in seminarji, ki jih pripravljamo skupaj s predstavniki DPO in združenega dela. Te oblike dela nam predstavijo tudi mesto in vključevanje našega območja v celoten slovenski prostor, kar je ne-obhodno za našo nerazvito pokrajino in njen hitrejši razvoj. Še en problem smo opažih prav zdaj, ko so bile volitve v klubu in aktivu. Gre za štipendiste Titovega sklada. Pritožujejo se namreč, da kriteriji niso vsklajeni. Novi sprotni način študija zahteva veliko časa predvsem za predavanja m vaje 'in sprotno učenje za kolokvije. Za ohranitev Titove štipendije je potrebna povprečna ocena osem, kar ni niti malo lahko doseči. Zahteva se tudi družbeno politična aktivnost. Previsoko povprečje je ovira za izven-študijsko delo, kar sigurno ni smoter te štipendije. Titovi štipendisti se predvsem pritožujejo, ker niso vsklajeni kriteriji na zveznem nivoju; druge republike in avtonomni pokrajini nimata določenega povprečja. 8 BRUC NIZA OBJAVO Abeceda malo drugače Arkanas: 'Popularno mitološko bitje: doma predvsem v študentskem žargonu. Bruc: Zimzelen pod snegom. Še premlad za analitično preučitev. Cesar: Si ti, dokler ni tvoje »prikolice« zraven. Človek: No, kaj takega bi pa res rad srečal. Doktor: Je bodoči zdravnik, ki se s svojo etiko bori za častni naziv. Električar: Siromak, ki ga stresa še ena stvar več. Flegmatik: Tisti, ki mu je vseeno, ali odirajo tipe na njegovi levi ali desni strani. Grebator: On, ki je jaz in pravi, da sem lep; zato mu plačam pivo. Hotelir: Lastnik kamrice v Ljubljani ali bližnji okolici. Idealist: Ena današnjih najbolj ogroženih živalskih vrst Janko (alias John): Tisti, ki v Peščici iz sobotne noči poje: »Da sam pekar...« Kmet: Je on, ker pravi, da nimam prav. Lovec: Je frajer, ki lovi s »fiksi«. Motorist: Pripravnik močno preganjane verske sekte. Naivec: Kdor misli, da bo uspešno opravil izpit, ker je zelo dobro pripravljen. Organist: Kdor organsko forsira svoj organ (!?) Prijatelj: Vsak, ki plača liter. Rokometaš: Pristaš najbolj razširjenega športa med mladino. Bruc brez pičke. Sodnik: Kdor nam vedno pomaga, ko se ne moremo samoupravno sporazumeti in družbeno dogovoriti. Šef: Je tisti izmed nas, ki mu je uspelo opraviti izpit. Tovariš: Je eden drugemu, dokler ne dobita plače. Potem je eden gospod. Ustaš: Govornik brez razloga. Vernik: Gledalec tekem NK Olimpija, ki še vedno upa na boljše čase. Zdomec: Dragocena vrsta ribe, ki pa jo z našo vabo zelo težko spravimo iz Daljnih Morij k Nam Drstit. Ždenko: je pa sosedov Zdenko, ki ima govorno napako. Športne zajebavke RK Polet — zopet zamenjal trenerja; igralci so še zmeraj ostali pijanci, ki so končno našli svoj moto: »Rajši gvii-šen špricer v gut, kak pa labda mimo gola.« — O — Kavarna hotela Diana — iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da so košarkarice KK Pomurje na vrhu rang lestvice potrošnikov alkoholnih pijač v omenjeni oštariji. — O — Kaže, da se bo zvezdnik NTK »Sobota« končno le prebil v sam vrh jugoslovanske elite — namiznoteniške, da se bo pa njegovo pravo nasprotje, tiran soboških gimnazijcev končno moral posloviti od svojega priljubljenega laboratori- Sekretariat NTK »Sobota« se rajši kot za zelenimi mizami, drajfa za novimi oranž- NA HODNIKU — Prostori oddelka zaporov v Murski Soboti. Da si ne bi prisilno ogledali notranjosti hodnikov novega hotela, smo se sprijaznili z dejstvom, da ostane gornji okvir prazen. ENA ŽIVALSKA Pogovor v svinjaku: — Ti znaš, zakoj naš ve rt nešče v kooperacijo s KIK-om? — Nemam pojma! — Zato, ka se bogij, ka de mogo pri sanaciji še un kaj cuj dati. UMETNO OSEMENJEVANJE Krava pravi: — Lisa, pogledni, Že pa driij-gi brejaš. Pomali mo se po-čiijtila kak prava kurva! nimi mizami hotela »Zvezda«. Vse kaže na to, da sekretariat »odi«. — O — Bivši košarkaš KK »Pomurje« Merx, se je znašel v kisli smetani slovenske sedme selekcije — Iskra Olimpije. Njegov bivši učitelj »Kata« mu je kupil permanentno vstopnico omenjenega kluba. — O — Obisk na tekmah NK »Mura« se iz tekme v tekmo povečuje, tako da se bojimo, da »nova« tribuna ne bo vzdržala tega »psihičnega« pritiska. Kaže, da glavni trener zdaj namesto z glavnim ode s stranskim sodnikom. — O — Novi radar MULTA-NOVA UJV M. Sobota, je na koži najbolj občutil dolgoprogaš Milan Balek, kar se krepko pozna na njegovih rezultatih. A S I ENA ZELENA Naši lovci si včasih preveč cuknejo — zdaj že štrki kap-lejo. — O — NOVI TOZD — VELIKI POMEN — Ti, že znaš, ka do v »MURI« ustanovili šesti tozd? — Rejsan? Ge de pa? — Ja v Bakovcaj znankar! BRUC 9 Ešče de mi rasla muzika domača Muzika je li vo dobra stvari Hja, ka se te že gnesden z njouf ne dela? V Tajčlande je že v fabrikaj niicajo, ka laden ne grata dugi cajt, pa bi se ešče ger spitavali, ka je tou »presežna vrejdnost pa ekstra profit«. Čilo san, ka same hitre vrtijo, ka prej T P 1 ' l/ / / / — telo- E'L£ AfE/vr ^■OC/V0f>T ^rzer/vosr n /VAM TA V C AH. /ME PEVCA JUS/CA PHEM/KAUJfi PO ZZALU mlada KHAV/CA POLMEH. m/tološva Ppi Poved 1 / t0?S^\S>T7^ 1 " ^AEIJ Pela v /NDo LINI ANt ?Ayl PHAnCOJLI .ova Astrolog LU/LJE MESO TEN/ČL/ llc/& 5TH0J, A PA HAT /ME SKLADA-te lja ABELOV BZAT b/rVA Zm i ZN A k. sotočje DELA, STZ.OLA SEMAZMA USTANOVA phes/vau/ LETOM/JE Bh PL/PSAST/ VOZNIKU Lazl/cNA VOL A LA OTO L ^tonoaha fOLVAJ/NA ENA O1> P/SAV f airport of Murska Sobota. Letim na 17.000 čevljev; silosi v Pomurju rastejo, kot gobe po dežju, vsak naslednji je za nekaj metrov višji. Dvokrilci, libisi in žalujoči ostali z jadralnimi letali ne moremo višje. Urbanisti (pomurski) soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem tu nikakor niso neposredno prizadeti. Da boste vedeli... 16 BRUC VELETRGOVINA n.sol.o. MURSKA SOBOTA TOZD VELEPRODAJA TOZD PRESKRBA TOZD IZBIRA TOZD MERKUR DS SKUPNE SLUŽBE Vsi šterl trošimo, smo gelibar potrošniki, pa za potrošnjo si kupujemo v »Potrošniki«. Si eti najmenje zmantramo mošnjo, pa či kupujemo za košnjo, svetek ali sakdanešnjo nošnjo, sikdar je »Potrošnikova« bauta nan potrošnikon najboukša banka. TOZD HOTEL DIANA Se toplo priporoča s svojimi gostinskimi uslugami BRUC 17 Mlekarska industrija in trgovina Maribor TOVARNA MLEČNEGA PRAHU Murska Sobota Proizvaja: — prvovrsten mlečni prah — kondenzirano evaporirano mleko — prvovrstno čajno maslo — jajca v prahu (melanž) — »express« (instant) kavo v prahu Sodobna proizvodnja, tradicija in izkušenost kolektiva, je jamstvo kvalitete izdelkov. TOVARNA DUŠIKA RUŠE n. sol. o. TOZD proizvodnja kremenčevega peska Puconci n. sol. o. PROIZVODI: kremenčev pesek za filtriranje, za proizvodnjo fero-siiicija, za peskanje, za livarstvo, za industrijo gradbenega materiala, za gradbeništvo (tlaki, fasade) ter za mase za industrijske tlake M-2, vodonepropustno maso Hidrotes-1 in aditiv za proizvodnjo perlitpeno-betona. eltizika. rašica n se priporoča s svojimi kvalitetnimi pleteninami Teboosfroj LJUTOMER se priporoča z izdelki in servisnimi storitvami S svojimi storitvami se priporočajo: — HOCHSTATTER FRANC — fotoatelje — C6R KAREL — mizarstvo GOSTILNA KLEMENČIČ — Murska Sobota — RAJBAR LUDVIK — avtomehanik — PUSTAI KORNEL — urarstvo — FIJOK BRANKO — avtomehanik — LUTHAR VINKO — vodovodno instalaterstvo 18 BRUC ima združenih 34 DO in 82 TO 9.000 zaposlenih 18.000 kooperantov, razpolaga z: 6.200 ha njiv 650 ha sadovnjakov in vinogradov 10.000 ha gozdov in letno pridela: 22.000 ton pšenice 35.000 ton koruze 4.000 ton krompirja ter predela: 25.000 ton mesa 65 milijonov litrov mleka 50.000 ton krmil — skupni letni prihodek znaša 9,50 milijard dinarjev in je največja tovrstna organizacija v Sloveniji. Iz Mure z ljubeznijo /MURK TOVARNA OBLAČIL IN PERILA MURSKA SOBOTA BRUC 19 WDWOI1 ■ LENDAVA INDUSTRIJA IN MONTAŽA n.sol.o. Priporoča svojim cenjenim strankam kvalitetne proizvode: — transformatorje za varenje — za hoby, obrt in industrijo — montažo centralne kurjave, vodovoda in sanitarij — montaža vseh vrst izolacij v industriji in gradbeništvu KOVINOPLASTIKA IN STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO PAVLINJEK Se priporoča z izdelki iz plastičnih mas in kovin! ZEMLJIČ MARTA EKSPRESNA KEMIČNA ČISTILNICA MURSKA SOBOTA Štefana Kuzmiča ulica Priporočamo se s svojimi storitvami! MODNO IN ŽENSKO FRIZERSTVO LIDIJA MURSKA SOBOTA Štefana Kuzmiča ulica se priporoča! TOZD MLINOPEK MURSKA SOBOTA se priporoča s svojimi izdelki MERCATOR-UNIVERZAL trgovina na drobno LENDAVA, Partizanska 22 OBIŠČČITE NAŠE BOGATO ZALOŽENE TRGOVINE V LENDAVI IN OKOLICI. Priporočamo se! KEMIČNA ČISTILNICA Štefan BENKO MURSKA SOBOTA St. Rozmana 3, tel. 21-521 vodnogospodarsko podjetje maribor n.sol.o. tozd vodnogospodarska enota mura murska sobota b.o. 69000 Murska Sobota, Ciril Metodova 34 p. p. 34, tel.: (069) 21-670 žiro rn.: 51900-601-11373 20 BRUC Projektivni biro.. MURSKA SOBOTA Štefana Kovača ulica 28 Zavarujte sebe in svoje premoženje pri Pomurski območni skupnosti zavarovalna skupnost triglav zavarovalne skupnosti TOZD ZAGREB v MURSKI SOBOTI TOZD LOVEC — LJUBLJANA Titova 13 PREDSTAVNIŠTVO BEOGRAD — poslovalnica Murska Sobota PROJEKTIRAMO VSE VRSTE GRADBENIH OBJEKTOV. Krojaštvo, tapetništvo, šivalnica odej, kemična čistilnica in trgovina Murska Sobota, Titova 37 GOSTILNA GRLEC MURSKA SOBOTA Kidričeva ulica PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI USLUGAMI! CERTUSO CERTUS MARIBOR, n. sol. o., turistično, gostinsko in promet no podjetje TOZD MURSKA SOBOTA, Štefana Kovača 23 Telefon: (069) 21-884 — Prometna operativa: (069) 21-459 INFORMATIVNE PISARNE: Murska Sobota, avtobusna postaja, tel. 21-515; Lendava, avtobusna postaja, tel. 75-002; Gornja Radgona, avtobusna postaja, tel.74-098; Radenci, avtobusna postaja, tel. 73-098 Prevoz potnikov v mednarodnem, medmestnem in primestnem prometu, izleti po domovini in inozemstvu, letni oddih, prodaja avtobusnih vozovnic, posredovanje potnih listov in vizumov, informacije, menjalnica. Cenjenim strankam se priporoča s svojimi uslugami LADISLAV VEREN elektroinštalaterstvo Cvetkova ulica 28 Murska Sobota Izvajamo antikorozijsko zaščito podvozja in votlih delov avtomobilov po najnovejšem švicarskem receptu VALVOLINE — TETYL BRANSBERGER ERNEST slikarstvo, pleskarstvo in avtolakirnica 69000 Murska Sobota Trstenjakova 28, telefon (069) 21-433 ^GRUDA export-import, LJUBLJANA, n.sol.o. 61001 Ljubljana, Titova 40, Jugoslavija Osvežilne pijače: NARA —TONIK, lahko nabavite pri LUDVIK MEGLIC Murska Sobota KEREG MARIO Elektroinštalaterstvo MURSKA SOBOTA S svojimi storitvami se priporoča IMP — LJUBLJANA TOZD BLISK MURSKA SOBOTA S sobota podjetje za komunalne, gradbene, obrtne in vrtnarske dejavnosti MURSKA SOBOTA se priporoča s svojimi proizvodi in storitvami! BRUC 21 Cenjenim poslovnim partnerjem se priporoča s svojimi uslugami Alojz Kerčmar KOVINSKA GALANTERIJA TOZD panonija KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA Telefon: h.c. 21-750, 21-463 Proizvajamo: Brzoparilnike Kotle za žganjekuho Motorne rotacijske kosilnice Traktorske nakladalce Vinogradniške škropilnice: — ročne nahrbtne — motorne nahrbtne Sadilnike za koruzo Zgrabljalnike — obračalnike Proizvodnja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kmetijstvo in predelava, trgovina izvoz-uvoz ter gostinstvo Ljubljana GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Murska Sobota, n. sol. o. in o. sol. o. PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE GORNJA RADGONA s temeljnimi organizacijami združenega dela Svoje usluge priporoča dipl. ing. Vili Žižek Laboratorij za TV in Avtomatiko CESTNO PODJETJE MARIBOR TOZD VZDRŽEVANJE MURSKA SOBOTA Lendavska 62 Trgovsko podjetje LJUTOMER, Glavni trg 5a EMA ŠIFTAR »EXPRESNA« KEMIČNA ČISTILNICA MURSKA SOBOTA Aškerčeva ulica 5 ŠPEDTRANS Mednarodni in tuzemski transport DE MURSKA SOBOTA Leopold Kuzmič soboslikar 69000 MURSKA SOBOTA Trstenjakova 64 22 BRUC Založniško, grafično, embalažno podjetje POMURSKI TISK MURSKA SOBOTA s temeljnimi organizacijami združenega dela — TISKARNA KARTONAŽA, POMURSKA ZALOŽBA, DSS TOZD ZVEZDA MURSKA SOBOTA z Moravskimi toplicami VESTNIK - vaš prijatelj VESTNIK — v vsako pomursko gospodinjstvo VESTNIK — informira in nagrajuje Če še ne veste, vprašajte soseda, kaj je »VESTNIKOV VLAK«! Vestnik — Radio Murska Sobota — Nepujsag Zavod za časopisno in radijsko dejavnost MURSKA SOBOTA Titova 29/1 AO ljubljanska banka Delovna organizacija za PTT promet MURSKA SOBOTA TOPLO PRIPOROČAMO NAŠE USLUGE Za čestitanja ob raznih praznikih in drugih veselih dogodkih ter za izraze sožalja se poslužujte telegramov na luksuznem obrazcu. Temeljna pomurska banka MURSKA SOBOTA MAJDA KOLBL MURSKA SOBOTA, Prežihovega Voranca 4 IZDELOVANJE PREDMETOV IZ PLASTIČNIH MAS SGP KONSTRUKTOR TOZD Gradbeništvo Pomurje MURSKA SOBOTA Priporočamo se s svojimi kvalitetnimi in ažurnimi storitvami! BRUC 23 Uredniški odbor: Kuzmič Leopold, Ficko Bojan, Klinar Igor, Žilavec Miran, Zadravec Jože, Varga Jože. Tehnični urednik: Klinar Igor. Izdajata KŠP Ljubljana in Maribor. Tisk: ZGEP »Pomurski tisik«, TOZD Tiskarna, Murska Sobota, 1979 — 1500 izvodov. Sodelavci: Borovšak Miran, Kerec Jožek, Drole Zmago, Pucko Branko, Keuschler Iztok, Novak Erni, Luthar Tatjana, Rodež Simona, šomen Draga, Zrim Sonja, Vučko Slavica, Cestnik Evelina, Mljač Marjan, Katona Bojan, Banfi Boris, Lubarda Natalija, Flisar Lali, Regvart Milan, Horvat Marjan, Šiftar Drago, Perhavec Andrej, Gumilar Marjan, Horvat Darinka Cipot Cvetka, Zimšek Jelka, Gumilar Brigita, Vergan Branko. POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V MURŠIČ o JdOTI — študijski oddelek — 24 BRUC