^ Ptuj, torek, it- 25. aprila 2006
letnik LIX • št. 32 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ï^ cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov _ ISSN 7704-01993
as
V
Štajerski
Sport
Judo • Lei že letošnji tretji naslov
Stran 9
Po naših občinah Videm
•	Kako sta se udarila Rožman in Ratajčeva
Stran 4 Po naših občinah Ptuj
•	Vroče med študentarijo
Stran 6
Ptuj • Evropska kulturna delegacija na obisku
»
Uradno sem že podprla Ptuj!
«
Tako je na vprašanje o tem, ali podpira kandidaturo Ptuja za evropsko prestolnico kulture leta 2012, ob nedavnem obisku Ptuja zatrdila evropska poslanka z vrst N.Si Ljudmila Novak.
kot Evrope, pri čemer pričakujemo vašo pomoč,« je še poudaril Čelan ter ob tej priložnosti zaprosil tudi za pomoč oz. podporo kandidaturi Ptuja za evropsko kulturno prestolnico.
Novakova, ki je, kot je že povedala, uradno podprla kandidaturo, je obljubila,
V okviru tridnevnega potovanja po Sloveniji se je namreč delegacija odbora za kulturo in izobraževanje evropskega parlamenta oglasila tudi na protokolarnem obisku v Ptuju, kjer je člane delegacije sprejel ptujski župan dr. Štefan Čelan. V pogovoru je evropske poslance seznanil predvsem s težavami ohranjanja stavbne kulturne dediščine Ptuja kot zaščitenega zgodovinskega mesta, ki je niti občina niti širše okolje ni sposobno finančno podpreti, ter predstavil dosedanje napore občine na tem področju; predvsem vključitev Ptuja v skupnost zgodovinskih mest Slovenije in aktivnosti, ki se izvajajo v okviru tega združenja. »Nikakor pa vzdrževanja in adaptacije tako velikega in zahtevnega kompleksa kulturne dediščine ne bomo zmogli brez finančne podpore, tako s strani države
Uvodnik
Kdo so naši?
Narod, ki ne spoštuje svoje preteklosti, nima prihodnosti. Vendar to ne drži za Slovence. Za Slovenijo bi lahko dejali, da narod, ki se ozira samo v zgodovino in jo potvarja sebi v prid, nima prihodnosti. Slovenski politiki si še vedno niso razjasnili, kdo je bil "naš" v drugi svetovni vojni. Prejšnja oblast je nesporno ugotavljala, da so bili "naši" partizani. Sedanja oblast nam poskuša vcepiti v glavo, da so bili vsi naši. Iz tega sledi, da je v Sloveniji med drugo svetovno vojno med partizani in domobranci potekala državljanska vojna. Vendar ta definicija ne vzdrži, če vemo, da so se partizani borili proti okupatorju, domobranci so mu služili.
Res je, da je OF bila leta 1941 ustanovljena kot koalicija različnih političnih sil (komunisti, levi sokoli, krščanski socialisti) za organizacijo vseljudskega odporniškega gibanja proti okupatorju. Z dolomitsko izjavo leta 1943 so komunisti prevzeli oblast znotraj OF. Vsekakor ni možno enačiti NOB s kolaboracijo, kar se v zadnjih letih v Sloveniji vedno pogosteje poskuša. Tako tudi ni možno izbrisati temnega madeža, ki ga je zmagovalna stran zagrešila po končani vojni z izvensodnimi povojnimi poboji.
Domobranci naj si še tako prizadevajo, nikoli ne bodo mogli izbrisati zgodovinskega dejstva, da so na furerjev rojstni dan 1944 prisegli zvestobo Hitlerju. Čeravno se sedaj izgovarjajo, da so se borili za svobodno Evropo, vendar ob zaprisegi, v kateri so prisegli na sodelovanje tudi z nemškimi SS enotami, jih je nagovoril tudi višji skupinski vodja SS general Rosener. Kaj je za enote SS pomenila svobodna Evropa, vsekakor ni treba posebej poudarjati. Ob domobranski zaprisegi je pomembno vlogo odigrala tudi katoliška cerkev, saj je škof dr. Gregorij Rožman daroval mašo. In ravno katoliška cerkev sedaj pravi, da so bili žrtve domobranci ter še naprej tišči glavo v pesek in nadaljuje razširjanje in podpiranje zgodovinske laži o preteklosti. In to ni edina trditev cerkve, saj tudi trdi, da je ohranjala slovenstvo, čeravno vsi vemo, kdo je tiskal prve slovenske knjige in kdo jih je zažigal.
Problem domobranstva tudi ni problem slovenske države, kar nam poskušajo vsiliti bivši duhovniki in njegovi pristaši v parlamentu, ampak je to stvar ljubljanske pokrajine. Vsekakor se z nenehnim prerekanjem globoke rane, ki jih je pustila druga svetovna vojna, še počasneje celijo, zato zaprimo to poglavje zgodovine in čas bo naredil svoje in nehajmo s takšnimi in drugačnimi spomeniki, kajti čez čas bo slovenski narod spoznal resnico in zelo nerodno bo našim zanamcem, če bodo imeli na hiši spominsko tablo in ljudje bodo od daleč videli, da so bili njihovi predniki izdajalci slovenskega naroda. Verjetno se sprašujete, kdo so moji? Oprostite, nobeni, kajti Slovencev nas je premalo, da bi se delili na naše in vaše.
Zmago Šalamun
Tekmici bosta Slovenija in Portugalska
Postopki v zvezi z evropsko prestolnico kulture pa niso tako enostavni; o njih je prejšnji teden razpravljala tudi naša vlada. Za izbor mesta bo zadolženo kulturno ministrstvo, Slovenija pa bo skupaj s Portugalsko lahko kandidirala v letu 2012, in sicer tako, da predloži svojo nominacijo z vključenim kulturnim programom za eno ali več mest Evropskemu parlamentu, Svetu EU in Odboru regij najpozneje štiri leta pred predvidenim začetkom dogodka. Evropsko prestolnico kulture na podlagi priporočil, ki jih Evropska komisija povzame od mnenja parlamenta in poročila izbirne komisije, imenuje Svet ministrov.
iz Slovenije, Milan Gala iz Slovaške, Ruth Hieronymi in Doris Pack iz Nemčije, predstavnika sekretariata odbora Juergen Dithard in Bettina Sturm in svetovalka Veronique Donck s skupino prevajalcev, ogledala še ptujski Pokrajinski muzej, Ptujsko klet in minoritski samostan.
SM
Kaj vse mora biti v programu
Mesta, ki se potegujejo za naziv evropska prestolnica kulture, morajo v svojih vlogah za nominacije navesti, kako namerava mesto osvetliti Evropejcem skupna umetnostna gibanja in stile, spodbujati dogodke, ki vključujejo ljudi, ki delujejo v kulturi, iz drugih mest članic in vodijo k trajnemu kulturnemu sodelovanju, prav tako morajo mesta v vlogah še navesti, kako nameravajo zagotoviti aktiviranje in sodelovanje velikih delov prebivalstva ter kot posledico socialni vpliv dejanja in njihovo kontinuiteto po letu dogodkov; spodbuditi sprejem državljanov EU in največjo možno razširitev raznih dogodkov z uporabo vseh multimedijskih oblik; pospešiti dialog med evropskimi kulturami in tistimi iz drugih delov sveta ter v tem duhu doseči najboljše možno odpiranje k drugim in razumevanje drugih, kar so temeljne kulturne vrednote; izkoristiti kulturno dediščino, mestno arhitekturo in kakovost življenja v mestu. Vsako izbrano mesto mora organizirati program kulturnih dogodkov, ki predstavljajo lastno kulturo mesta in kulturno dediščino.
da se bo tudi v prihodnje zavzemala za to, da vzhodna Slovenija to kandidaturo tudi dobi: »Vendar pa je treba vedeti, da bo odločilno vlogo pri izboru evropske kulturne prestolnice igral program. Dejstvo je, da bo zmagal najboljši, kar pomeni, da je vse v rokah Ptujčanov, ki bodo program za kandidaturo pripravljali. Zavedati se morajo, da jih čaka ogromno dela, ki nikakor ni enostavno, gotovo pa lahko računajo na mojo podporo!«
Po sprejemu pri županu si je delegacija, ki so jo sestavljali poslanci Ljudmila Novak
Delegacijo odbora za kulturo In Izobraževanje pri Evropskem parlamentu je pred ptujsko Mestno hišo pozdravil gostitelj, župan dr. Štefan Čelan.
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšno ogledalo
To, da se (nekateri) novinarji zadnji čas ukvarjajo predvsem sami s seboj, še ne more biti vnaprej slabo. Novinarstvo je po svoji funkciji pač takšna dejavnost, ki se mora kar naprej (samo)preverjati, kontrolirati in popravljati. Je izjemna moč, a tudi izredna nevarnost, če je v službi napačnih interesov ali predmet kakršnihkoli zlorab. Seveda politike iz novinarstva ni moč izključevati, ker je tako rekoč njen sestavni del. In tista politika, ki se pretvarja, da je novinarstvo ne zanima, pač ni politika odkritih kart. Politika ima pravico do mnenja o novinarstvu in prav je, da to mnenje izraža. Kako to počenja in s kakšnimi nameni pa je že čisto drugo in zelo bistveno, pravzaprav odločilno vprašanje.
Pred mnogimi leti (leta 1970 - še v času samoupravnega socializma) sem na enem izmed tedanjih vplivnih političnih forumov kategorično izjavil, da novinarstvo ne more biti dekla politike. Rekel sem, da preprosto ne more kar tako in nekritično sprejemati vsega, kar počne politika. Takrat je bil čas velikih napetosti in nesporazumov med politiko in novinarstvom, novinarstvu so čedalje
bolj očitali, da postaja nekakšna sila nad družbo. Takšni očitki so padali tudi tedaj, ko novinarji niso počeli nič drugega kot to, da so kritizirali posamezne poteze politike ali pa predstavljali mnenja, ki trenutno niso bila všeč posameznim politikom. Prav zaradi tega, ker so se pojavljale takšne nerazumne in nesprejemljive ocene s strani politike, pa sem hkrati še posebej ob vsaki priložnosti poudarjal tudi potrebo stalnega novinarskega soočanja z lastnimi pomanjkljivostmi in napakami, da resnično ne bi prihajalo do zlorab novinarstva niti na novinarski niti na politični strani. Približno tako mislim še zdaj, ko poslušam in berem približno enake razprave in ocene o mešanju politike v novinarstvo, kakršne je bilo slišati že tedaj, čeprav naj bi bilo sedaj marsikdaj drugače. V pogojih pluralističnega političnega življenja dialog predvsem ne bi smel biti več zožen zgolj na odnos med (posameznimi) novinarji, redakcijami in drugimi novinarskimi združbami ter (aktualno) oblastjo. Boj za »svobodo« novinarstva (v imenu tega namreč potekajo vse bitke) vsekakor ne bi smeli biti omejen zgolj na nekaj družbenih dejavnikov, tako rekoč najbolj neposredno prizadetih in najbolj zainteresiranih. Ali poteka razprava
o pravih vprašanjih in z zares za vse dovolj prepoznavnih demokratičnih izhodišč? Kakšna je ta čas v Sloveniji splošna kultura informiranja in sploh komuniciranja, se politična premoč in politični ugled zares ustvarjata z dejanskimi rezultati in z nespornimi demokratičnimi kvalitetami, gre za spopad znanja, za ponujanje in zavračanje različnih alternativ ali predvsem za podtalne in dvomljive politične igre in za poskuse različnih zlorab medijev?
Glede tega pač ni pretiranih naporov niti na strani pozicije niti na strani opozicije, da bi nas prepričali v nespornost njihovega ravnanja. Tako kot še pred leti ni bilo zaslediti kakšnega posebne volje tedaj vladajoče koalicije, da bi (prepričljivo) zavrnila številne očitke takratne opozicije (in sedaj) vladajočih na račun domnevne neenakopravnosti in drugačne problematičnosti delovanja sredstev javnega informiranja, ki naj bi bila uzurpirana s strani oblasti. Nekaj podobnega se dogaja zdaj. Predvsem pa nihče ne razpolaga z razločnimi analizami, ki bi pokazale dejansko stanje (dosežke in pomanjkljivosti) slovenskih medijev in slovenskega novinarstva pri odslikavanju in vrednotenju slovenske politične prakse, pri zagotavljanju pogojev za zares demokratično politično
življenje.
To so vprašanja in dileme, ki bi morale zanimati (vse) politične stranke, vse druge družbene dejavnike, civilno družbo _ Gre pri slovenskih medijih za dejanske ali namišljene probleme?
Zamenjava nekega resornega urednika v nekem časopisju, ki sicer doživlja (po volji lastnikov) kompleksno kadrovsko oziroma uredniško obnovo in spremembe, sama po sebi še ne sme biti znamenje za bitje plati zvona in za vsakršne velike politične izjave in obtožbe. Nekaj drugega bi bilo, če bi hkrati lahko prepričljivo dokazali, da zaradi tega, denimo list, ki se deklarira kot odprt od vseh političnih opcij in priznava novinarsko pravico do avtonomnega mnenja, v resnici krši oba ta dva principa. Pač pa bi morali biti že od vsega začetka zelo pozorni na napoved obeh novih voditeljev na TV Slovenija in Radiu Slovenija, da bosta v obeh nacionalnih medijih ponovno uvedla »komentiranje«, ki naj bi ga svoj čas iz obeh medijev zaradi nekakšne večje »objektivnosti« pregnali. Komentiranje da, vendar s takšnih pozicij in ne na škodo zares popolnega informiranja. Zdi se, da je ta čas - ne samo na RTV, ampak tudi širše v slovenskih medijih - veliko bolj pomembno kot samo komentiranje zagotavljanje zares celovitega poročanja o vseh vidikih (in vseh udeležencih) posameznih političnih, in ne samo političnih, dogajanj v Sloveniji in po svetu.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabi^ainik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^ainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ob 27. aprilu • Razmišljanje ob dnevu upora proti okupatorju
O poteh slovenstva
V navadi je, da ob prazniku potegnemo kako vzporednico s preteklostjo, da bi v njej poiskali dragocene izkušnje in napotke za prihodnost. S pogledom nazaj se naučimo, da bi bil naš korak v prihodnost krepkeje zastavljen.
Tako naj bi bilo tudi ob praznovanju dneva upora proti okupatorju, 27. aprilu, ki je gotovo eden od mejnikov v zgodovini slovenskega naroda. Ta se je do leta 1951 praznoval kot dan OF, potem pa so vlogo tega dneva, ki naj bi ponazarjal začetek odpora v Sloveniji, dodelili 22. juliju. Status državnega praznika so dnevu ustanovitve OF vrnili z zakonom leta 1968, se pravi z "liberalizacijo" v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja in s ponovnim poudarjanjem pluralnega izročila OF. Praznik je znova dobil veljavo.
Vsak narod ima zgodovinske dogodke, ki jih šteje za ključne ali vredne posebnega spomina. Tudi Slovenci. In prav je, da se ob letošnjem prazniku ozremo nanje. Le skozi ključne procese slovenskega narodnega dozorevanja razumevamo sedanjost in realneje vrednotimo preteklost. Mejnikov na tej poti je bilo kar nekaj.
Začelo se je s kmečkim uporom in reformacijo
Kot zemlja v viharju je bilo naše narodnostno ozemlje, ko so ga evropski politični in gospodarski tokovi trgali in cefra-li, kakor da tod živi neviden narod. Slovenci so zato v vsej svoji zgodovini morali bedeti nad svojim obstojem in se upirati raznarodovalnim pritiskom.
Nedvomno sta prelomna dogodka v naši zgodovini kmečki upor na družbeno-gospodar-skem področju in reformacija na duhovno-verskem. Kmečki punti, ki so se rodili iz zavesti socialne bede, in reformacija so ustvarili pogoje za oblikovanje etnične zavesti Slovencev. Z uvedbo lastne tradicije knjižnega jezika so mogli, čeprav le za pol stoletja, doseči mesto v takratnem kulturnem življenju. Obe gibanji sta spodleteli, pa vendar predstavljata mejnika v razvoju slovenskega naroda. Tako kmečki upori kot reformacija so povzročili komunikacijski proces, ki je začel Slovence povezovati preko deželnih meja. Zatrtje kmečkih puntov in zmaga protireformacije sta sicer ta proces notranjega združevanja znatno zavrla, s tem tudi samostojni gospodarski, socialni in kulturni razvoj Slovencev, nista pa ga mogla ustaviti.
Ideje francoske revolucije so prebudile narodno zavest tudi pri nas. "Pomlad narodov" leta 1848 je ključnega pomena za slovenstvo. Koroški Slovenec, kaplan Matija Ziljski, je tedaj pisal, da tako imenitnega časa za Slovence še ni bilo, "kar sonce sije in Bog sam ve ali kadaj kaj za Slovence bode". Ideja o Sloveniji kot samostojni in neodvisni državi je tedaj izšla iz političnega programa Združene Slovenije. Leto 1848 sta dejan-
sko zaznamovali odprava fevdalizma in razglasitev slovenskega narodnega programa, ki je zahteval združitev Slovencev v eno upravno enoto z lastnim parlamentom in s slovenskim uradnim jezikom.
Omenjeni zahtevi sta bili v skoraj poldrugem naslednjem stoletju gibalo slovenskega političnega življenja. Zedinjena Slovenija, oznaka za upravno ali politično združeno slovensko etnično ozemlje, je bila temeljna ideja večine nadaljnjih slovenskih političnih programov.
Kot obrambo proti prodira-jočemu nemštvu in germanizaciji štejemo taborsko gibanje v šestdesetih letih 19. stoletja s poglavitno zahtevo po enakopravnosti vseh narodov v državi, po povezovanju v Zedinjeno Slovenijo in uveljavitvi slovenskega jezika v šolah in uradih; izrazi ljubezni do domovine so spremljali taborske shode. Na tujčev pritisk so se z ljubeznijo do slovenstva odzivali naši duhovni velikani od Prešerna dalje. Cankar npr., kateremu je bilo slovenstvo sveto, je v imenu te svetosti bičal vse, kar je v opreki naroda, domovine: sem je štel slepo omejene, samopaš-ne, tiranske voditelje in prvo-boritelje ter njihove hlapce, ki zaradi ljubega kruhka podlegajo njihovi puhli avtoriteti. Za preroško mislečega Cankarja so ti in oni krivi narodovega propada. Na pragu prve svetovne vojne je izhod iz tega propada videl v prebuji ljudskih množic.
Majniško deklaracija, ki je na prelomu v leto 1918 izzvala množično politično gibanje, je moč razumeti kot izraz radi-kalizacije narodnega gibanja, zlasti Slovence, pa tudi drugih južnih Slovanov Avstro-Ogrske za samostojno državnost. Deklaracija, ki jo je dr. Anton Korošec v imenu Jugoslovanskega kluba predložil v dunajskem parlamentu 29. maja 1917, je postala za leto dni slovenski narodni program. To je bila zahteva po združitvi vseh južnih Slovanov na ozemlju habsburške monarhije v samostojno državno telo, "zgrajeno na demokratičnem temelju", kjer bi bili pod habsburško dinastijo "prosti vsakršnega narodnega gospodstva tujcev".
Ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918, ki je obsegala ozemlje Avstro-Ogrske, na katerem so živeli jugoslovanski narodi, je pomenila delno uresničitev deklaracije brez habsburškega okvira. Toda zaradi notranjega revolucionarnega razvoja na južnoslovanskih območjih razpadle habsburške monarhije in nevarnosti napredovanja italijanske vojske je že 1. decembra 1918 sledila prenagljena združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo in Kneževino Črno goro. Ustanovljena je bila centrali-
Foto: Martin Ozmec
stično orientirana Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Velikosrbski centralizem je slovenstvo čutilo med obema vojnama. Ideja o svobodi in neodvisnosti naroda je ostala neuresničen sen. Še vedno pa je iskra tlela in kdaj pa kdaj za-žarela v političnem življenju.
Ko je fašizem in napadalni nemški nacizem ogrozil slovenstvo, je bilo še zlasti potrebno strniti narodove sile. Manifest ustanovnega sestanka KPS na Čebinah aprila 1937 je opozoril na povezovanje sil osi in hkrati začrtal usmeritev slovenskega narodnega gibanja. Boj proti fašistični nevarnosti in boj za notranje demokratične spremembe je bilo čebin-sko sporočilo.
Ogrožen slovenski narod se ni hotel vdati v usodo
V svojem narodnem obstoju skrajno ogrožen slovenski narod se ni hotel vdati v usodo, ki so mu jo okupatorji dodelili leta 1941. V Sloveniji, okupirani in razkosani, je na podlagi programa Osvobodilne fronte prišlo do vsenarodnega odpora: Narodnoosvobodilni boj je bil pogoj za preživetje in osvoboditev slovenskega naroda. Danes temu dejstvu lahko pritrdimo. Izpostavimo samo razmere na našem ožjem območju: na slovenskem Štajerskem se je NOB začel v zelo neugodnih razmerah. Ta boj je bil soočen z okupatorjevim aparatom, do potankosti zgrajenim. Okupator je dobro poznal razmere. Ovira osvobodilnega gibanja so bili gotovo uspehi nacistične propagande in socialne demagogije, ki so temeljili na dejstvu, da se je nekaterim kategorijam prebivalstva (pri-
mer viničarjev) življenjski standard izboljšal. Razširilo se je nemčurstvo. Le postopoma je tekel proces ozaveščanja, le postopoma so programski cilji OF dosegli ljudi.
V Osvobodilni fronti, prvotno imenovani Protiimperiali-stična fronta, so se najverjetneje že 26. aprila 1941 v Vidmarje-vi hiši v Ljubljani združile sile, ki so bile precej povezane v ljudskofrontnem gibanju. Povezanost komunistov, krščanskih socialistov, sokolov in naprednih kulturnikov je simbolizirala združitev večine Slovencev v boju proti okupatorju. Pozneje se je pridružilo OF več drugih skupin, različnih po politični in ideološki preteklosti. Oboroženi odpor je pomenil boj proti zasužnjevanju in potujče-vanju, kar je okupator namenil slovenskemu narodu.
Preden pa analiziramo programske točke OF, smo dolžni opozoriti še na eno dejstvo: pogodba med Hitlerjem in Stalinom leta 1939 ter nemško-sovjetski napad na Poljsko sta ustvarila zmedo tudi v komunističnih vrstah in hkrati razrahljala odnose med komunisti, krščanskimi socialisti in drugimi skupinami v tedanjem ljudskof-rontnem gibanju. V trenutku skrajne nevarnosti pa so ideološki spori le stopili v ozadje in povezovanje demokratičnih sil se je pred okupacijo okrepilo. Odločitev komunistov, da sodelujejo z drugimi skupinami, navezujemo na sklepe 5. državne partijske konference leta 1940, da se je potrebno braniti ob morebitnem fašističnem napadu na Jugoslavijo in da čas za revolucionarno akcijo še ni napočil; vera v revolucionarni razplet dogodkov pri slovenskih komunistih ni bila omajana, kar so poznejša dogajanja izkazovala.
Ob navedenem pa je bistveno, da je v trenutku, ko se je pisala sodba slovenskemu narodu, postala OF temeljni dejavnik slovenskega narodnega gibanja. Zunaj nje so ostali sodelavci okupatorja, tisti, ki so čakali na razplet vojne in ki jih je odvračala vodilna vloga KPS. Začrtano pot večini slovenstva so zdaj pomenile Temeljne točke Of. v teh programskih izhodiščih so bile začrtane demokratične težnje slovenskega naroda in pri tem izpostavljen neizprosen boj proti okupatorju in njegovim sodelavcem kot izhodišče za osvoboditev Slovenije in združitev vseh Slovencev. V programu tudi beremo, da bo po narodni osvoboditvi oblast na slovenskem ozemlju prevzela OF slovenskega naroda in uvedla dosledno ljudsko demokracijo. In še so dodali, da bo slovenski narod v skladu s slovesno izjavo Churchilla, Roosevelta in Stalina po narodni osvoboditvi sam odločal o notranji ureditvi Združene Slovenije: OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda branila z vsemi sredstvi. V narodno vojsko, ki je rasla na slovenskem ozemlju iz slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, so se pozivali vsi zavedni Slovenci.
Demokratičnost dogovora sodelujočih v OF je sicer zameglila dolomitska izjava, sklenjena 28. februarja 1943, s katero so se krščanski socialisti in sokoli odrekli izoblikovanju v samostojni stranki; z njo se je tudi začelo utrjevanje monopolnega položaja KP. Izjava pa ni mogla izničiti dejstva o poslanstvu OF in prevzeti iniciativi komunistov v odporniškem gibanju.
Sporočilo OF ima še danes visoko ceno
Ne gre prezreti, da imata sporočilo OF in protifašistični upor danes v očeh svobodomiselnih ljudi Evrope še vedno visoko ceno. Ko je Peter Wilkinson leta 1991 ocenjeval nacionalistične, levičarske in socialne cilje odporništva na Slovenskem, je o slovenski vstaji zapisal, da je ta "preveč pomembno gibanje ... in verjetno najpomembnejši dogodek v srednjeevropskem prostoru, katerega del je Slovenija". Ne moremo mimo dejstva, da je današnji svet vendarle grajen na temeljih antifašističnega boja. Ob Hitlerjevih načrtih iztrebljanja narodov, tudi slovenskega, je bil oboroženi odpor edino jamstvo narodove ohranitve. Pred dobrimi šestimi desetletji se je ta svetovna morija, ki jo je fašizem namenil številnim narodom, končala.
Ostaja še vedno vprašanje odnosov med drugo svetovno vojno - na slovenskih tleh odnosov med NOB in kolaboracijo. Po toliko letih bi kazalo preseči netenje razprtij; vsak egoizem sedanjosti je samo v škodo naše prihodnosti. Mar ob dilemah in raznovrstnih polemikah o državljanski vojni in revoluciji, uporu, antikomu-nizmu, kolaboraciji, o ljudski vstaji 1941. leta kot legitimnem dejanju, o pravici KP pozvati ljudstvo na odpor, o pravni strani izdaje ipd. nočemo ali ne razumemo zgodovinskih dejstev? Fašistične sile so bile že na pohodu, ko je nad na-
šim narodom visela smrtna obsodba. Grozila je, da zareže v same narodne korenine. Na tisoče družin je moralo na pot pregnanstva; v petih letih bi se moralo končati ponemčevanje slovenskega dela telesa pod nemško okupacijo. Zato je bilo potrebno odgovoriti s takojšnjim uporom. Ob tem mi je razumljiva tudi huda stiska ljudi v urah odločitve. Gotovo, da tudi v ničemer niso opravičljivi množični poboji po koncu vojne brez sodb; tragično maščevanje samo jemlje partizanski zmagi dobršen del sijaja. Zato se moram ob realnem razmišljanju nasloniti na dr. Boga Gra-fenauerja, ko je leta 1991 dejal, da ni moč "v smislu nekaterih novih sodb bodisi posameznikov, bodisi političnih tokov stvari preprosto obrniti in molčati". Vprašanjem nedavne preteklosti se torej ne da izogniti. Le od nas je zdaj odvisno, kako družbeno smo dozoreli pri presojanju zgodovinskega časa. Enakovredno, objektivno velja presojati zgodovinska obdobja. Poskusi razvrednotenja zgodovinskih dejstev in politizacija niso pot k utrjevanju naše narodne biti. Mar ni tako, da narod zapira knjigo svoje zgodovine, če ne verjame v nobeno stvar? Zakaj potem tako malo spoštovanja do obdobja NOB, ko so bili zasnovani temelji naše državnosti? Zgodovina, ki je neizprosna presojevalka, nas je iz boja za slovensko narodno identiteto že naučila, da so politična strankarska nasprotja samo slabila narodne sile. Skozi stoletja smo znali ubraniti svoj jezik, svojo kulturo in se s svojimi dosežki zapisati v mednarodno skupnost. Znali smo tudi strniti narodne sile pred petnajstimi leti in se upreti agresivnemu nastopu Jugoslovanske armade, ki je že bila orodje velikosrbske hegemonije. Porodila se je slovenska država. Dosežena je bila suverenost naroda - vzplamtela je iskra pod pepelom, kakor bi dejal pisatelj France Bevk. Sprejeta ustava leta 1991 je Republiko Slovenijo zasnovala kot demokratično, pluralistično in parlamentarno pravno in socialno državo ter ji naložila skrb za Slovence zunaj matične domovine.
Danes lahko zatrdimo, da nam svoboda in država nista bili poklonjeni, temveč pri-borjeni. Če presojamo trezno in hladno in ne napihujemo dejanj in dejstev, bo moral naj-objektivnejši sodnik priznati, da sta slovenski narod in slovenska zemlja plačala svoje osvobojenje z morda največjimi žrtvami v Evropi. Dejali bi, da smo se Slovenci po vztrajnem uporništvu proti sovražnikom znašli na evropski poti. Uspešen razvoj in enakopravni položaj pa si danes Slovenci v novih svetovnih razmerah, vključeni v mednarodne integracije, lahko zagotavljamo ne kot hlapčevsko vdani, kot bi rekel Cankar, temveč kot trdna narodna celota, ponosna na svojo zgodovino. Zato dodobra spoznajmo svoje korenine, svetle strani naše preteklosti, pa tudi napake, ki so vselej del družbenega razvoja. Iz vseh spoznanj povzemimo tisto, kar je bilo dobro, in presezimo tisto, kar nas razdvaja. Samo to je vizija prihodnosti majhnega slovenskega naroda.
Dr. Ljubica Šuligoj
Videm • Grenko okoli Sturmovcev
Kako sta se udarila
Rozman in Ratajceva
Takšno tišino, kot je za nekaj trenutkov zavladala v obCinski sobi potem, ko je iz Rozmana »padlo« vse tisto, kar se okoli Šturmovcev in občinske meje z Markovci govori med ljudmi, je pri videmskih občinskih možeh silno redko doživeti, če sploh kdaj.
Rožmanove obtožbe so letele direktno na domačo direktorico občinske uprave Darinko Rataj c, razlog za izbruh jeze, ki ji je bila primešana tudi dobršna mera razočaranja, pa je zadnje dogajanje okoli Krajinskega parka Šturmovci oziroma markovska poteza odprtja informacijskega centra z istoimenskim naslovom.
Rožman: »Šturmovci so prodani!«
»Vem, da je naša direktorica vedela za vse, kar se dogaja in se je dogajalo okoli tega! Zdaj je pa res že dovolj vsega, to je šlo čez rob, vsi vemo za takšne in drugačne povezave med našo in markovsko direktorico občinske uprave, da jih zdaj ne opisujem javno. Prepričan sem, da ima eden od markov-skih svetnikov, ki je to povedal javno, čisto prav, ko je rekel, da bi bila sporna meja med občinama že davno rešena, če bi to obe direktorici res hoteli in želeli. Žalostno in sramotno je, ko poslušam, da so Šturmovci prodani! To pomeni, da naša direktorica dela proti nam! Ljudje vedo veliko, vse, in pred njimi se ne da nič skriti. Žalostno je, kar nas še čaka in župan, sprašujem te, kako lahko vse to gledaš in dopuščaš?!«
Šok ob tako direktnih besedah je bil tako gromozanski, da so vsi zbrani, brez izjeme, obsedeli kot solnati stebri, slišati ni bilo diha, še manj kakšnega odgovora, Andrej Rožman pa je usekal še enkrat: »Vse to, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar se še bo, je rezultat nekih »kupčkanj« za našimi hrbti. Šturmovce direktorica prodaja! Jaz tega ne bom dovolil!«
Ratajčeva, ki si je po drugem Rožmanovem rafalu komaj opomogla, je, vidno prizadeta, zavrnila vse obtožbe: »Ne morem verjeti in dojeti, da človek lahko nekoga tako žali! Kako si upaš trditi, da sem prodala Šturmovce?! Osebno sploh nikoli nisem sodelovala v projektu TruD, srečanj se je udeleževal župan! In osebno, če bi bilo to v moji moči, bi mejo že zdavnaj rešila. To mi govoriš ti, Rožman, pa dobro veš, da sem podprla vse akcije v zvezi s Šturmovci in bila tudi zraven! Da sem jaz izdala Šturmovce?! To, kar govoriš danes, je pa višek!«
Ratajčeva se je potem obrnila na svetnike, ki so sedeli kot polite kure in jim dala vedeti, da če dvomijo v njeno delo, lahko pokličejo kriminaliste, da si takšnega obnašanja ne zasluži in ne dovoli, saj za občino dela več, kot bi morala, in da vse njeno delo sploh ni plačano, ker je število nadur že tako veliko, da ji jih župan niti ne more
Direktorica Ratajčeva je bila zaradi Rozmanovih obtožb vidno prizadeta, župan Friderik Bračič pa je najprej razkril nekaj dokazov o tem, da so Šturmovci v celoti nesporno videmski, potem pa še rekel: "Napak iz preteklosti ne moremo popraviti čez noč! Svoje delo vsi na občini opravljamo dobro, rezultati marsikakšnih sedanjih naporov pa bodo res marsikje vidni šele čez čas!«
več plačati. Edini, ki se je oglasil, je bil spet Rožman: »Nisem govoril o kraji, ampak o načinu obnašanja do Šturmovcev, kjer gre očitno za popuščanje drugi strani. In tako se dela tudi pri marsikateri drugi stvari, ki zadeva našo občino, pa mi o njej sploh ne vemo, ker nas o tem ne obveščate. Potem nam svari gredo mimo, postavljeni smo kar pred neka dejstva, ko ne moremo več narediti nič. To se dogaja le zato, ker občinska uprava ne dela dobro!«
Černilova v solzah
Zdaj se je oglasila tudi Marija Černila in povedala, koliko truda je (tudi) sama, pa z vsemi ostalimi, vložila v ureditev učne poti po Šturmovcih, pa v ureditev Srakačeve poti, izdajo zloženk in na koncu, prav tako vidno prizadeta, še dodala, da ji Šturmovci veliko pomenijo: »Ko sem izvedela za ta projekt in da je to šlo na tak način mimo nas, me je tako prizadelo, da nisem mogla zaustaviti solz!«
Čustveni naboj in naelektrizirano vzdušje v dvorani je zrušil Rožman s kratkim inter-mezzom, da je ta zadeva zdaj dokončno izgubljena, saj nihče ne bo dvakrat financiral istega projekta, Janez Merc pa
je poskušal velikansko luknjo pokrpati z zanj značilnim filozofskim nastopom, da je pač treba gledati naprej in se zdaj poenotiti oz. stopiti skupaj ^
Župan: »Vsi dokazi v prid občine Videm«
Končno se je na vse skupaj oglasil še vodja, župan Bračič, ter povedal, da je res on predstavljal občino v tem projektu, da je bil seznanjen z ureditvijo pisarne v Markovcih, ampak da je takoj opozoril vse, da naj nikakor ne uporabijo imena Krajinski park Šturmovci. Očitno pa so se v Markovcih in obeh pristojnih razvojnih agencijah na videmsko opozorilo kratko malo požvižgali in naredili po svoje. Bračič je potem svetnike seznanil še z dokazi o nespo-rnosti dejstva, da celotni Štur-movci pripadajo občini Videm; med temi dokazi naj bi bil tudi zapisnik z ene od sej mestne občine Ptuj v času odcepitve Markovcev, kjer so predstavniki te občine zahtevali, da se kot meja občin določi katastrska meja naselja Šturmovci, a je bila ta zahteva gladko zavrnjena, poleg tega pa je tudi DZ potrdil, da celotno naselje spada pod občino Videm.
Andrej Rožman: "Prepričan sem, da ima eden od markovskih svetnikov, ki je to povedal javno, čisto prav, ko je rekel, da bi bila sporna meja med občinama že davno rešena, če bi to obe direktorici res hoteli in želeli. Žalostno in sramotno je, ko poslušam, da so Šturmovci prodani!"
No, svetniki so potem, ko so po udaru (Rožmanove) strele nekoliko prišli k sebi, ugotavljali, da o projektu TruD niso imeli pojma, da o tem niso nikoli razpravljali na kateri od sej, le Boris Novak je spomnil, da je pred kakšnima dvema ali tremi meseci spraševal, za kaj gre, a takrat temu nihče ni posvečal nobene pozornosti. Zanimalo pa jih je tudi, kako je lahko občina projekt podprla in sofinancirala s pol milijona tolarjev, ne da bi oni o tem kaj vedeli in od kod je bil dan ta denar ter kdo je sprejel sklep, da se s takšno vsoto sofinancira skupni projekt. Točnega odgovora ni dal ne župan, ne direktorica, na pomoč se je klicala računovodkinja, ki naj bi to vedela, a z odgovorom ni bilo nič.
Koliko (takšnih) podukov še?
To je spet dvignilo na noge že tako v bojne barve odetega Rožmana, ki je menil, da je naloga občinske uprave, da oceni pomembnost določenih zadev, jih v pravi luči in z vsemi informacijami predstavi svetnikom, potem pa dosledno izvršuje njihove sklepe. Tokrat se je v bran upravi le postavil župan, ki je bil v prvem napadu glede »kupčkanja s Šturmovci« čisto tiho in je dal vedeti, da je kritika neosnovana in da naj se uprave in sedanjega vodstva ne krivi za vse napake, ki so bile storjene že davno nazaj, pa jih morajo reševati danes in vprašanje je, kdaj jih bodo lahko rešili: »Svoje delo vsi na občini opravljamo dobro, rezultati marsikakšnih sedanjih naporov pa bodo res marsikje vidni šele čez čas!«
Da so Videmčani še enkrat, vsaj kar se tiče informacijske pisarne za Krajinski park Štur-movci v Markovcih, potegnili »ta kratko«, je dal na koncu vedeti Merc: »Ta projekt TrUD naj nam bo zdaj v poduk. Cela zadeva je zaigrana in podtaknjena kot kukavičje jajce. Vsekakor pa se noben projekt v samih Šturmovcih ne bo izvajal brez našega sodelovanja in soglasja!«
Merčevim besedam ni kaj dodati (tudi svetniki so bili tiho), vprašanje je le, koliko projektov jim bo moralo biti še v poduk in kako dolgo se bodo Videmčani še učili zavitih poti učinkovite diplomacije, ki še zdaleč ni pravična stvar, da bodo znali in lahko stopili v korak z Markovčani ali pa jih celo prehiteli - oz. kot se reče bolj direktno, prelisičili ^
Tista romantična, da na koncu vedno zmaga pravica, vseeno velja le v pravljicah.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Slovesnost v župniji sv. Petra in Pavla
Foto: Črtomir Goznik
V župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju je bilo v nedeljo nadvse slovesno. Župnija je skupaj z romarji v Medju-gorje pripravila slovesnost ob postavitvi novega znamenja miru, sprave in medsebojnega spoštovanja, ki so ga pripeljali iz Medjugorja. Postavili so ga v lino prezbiterja minoritske cerkve, kjer je bil do začetka februarja letos kip device Marije z Jezusom, ki ga je ptujskim minoritom podarila Marija Verdnik. Kip Marija z Jezusom je stal na kraju bodoče kapele, drugi kip, ki ga je prav tako podarila samostanu, pa krasi njegove zgornje prostore. V začetku februarja so kip razbili za zdaj neznani storilci. Provincial p. Milan Kos, ki je vodil slovesno somaševanje, je povedal, da je za minoritski samostan in župljane postavitev kipa Kraljice miru vesel trenutek. Razbitje kipa device Marije z Jezusom jih je zelo ožalostilo, radi so se ob njem ustavljali, navdajal jih je z upanjem in močjo za življenje. Blagoslovil ga je p. Tarzicij Kolenko.
MG
Ptuj • Četrto tradicionalno žegnanje konjev
Foto: Črtomir Goznik
Pri cerkvi sv. Leopolda Mandiča v PČ Rogoznica je v nedeljo potekalo že četrto tradicionalno žegnanje
konj. Pobudnik nove ptujske prireditve je bilo Turistično društvo Ptuj, kije tudi letos pomagalo Konjeniškemu klubu Kicar pri organizaciji prireditve. Privabila je 40 konjenikov in 5 vpreg s furmani. Pozdravili so jih številni gledalci, in ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je vesel, da imajo občani Mo Ptuj posluh za tradicijo, saj brez tradicije ni prihodnosti. Pregled pripravljenih konjev in vpreg je podal podpredsednik KK Kicar Davorin Muzek. V dve leti starem klubu imajo že 28 članov, konjev pa je 35, je povedal predsednik kluba Jože Svenšek. Z ljudsko pesmijo in glasbo so se na nedeljskem žegnanju konj oglasili Stari prijatelji s Kicarja. Blagoslov je opravil župnik Milan Kvas. Priznanja za udeležbo pa sta med konjenike razdelila ptujski župan dr. Štefan Čelan in predsednik TD Ptuj Albin Pišek.
MG
Ptuj • Tudi nekdanja avtopralnica bo padla
Foto: Črtomir Goznik
V petek popoldan se je z odkrivanjem strehe pričelo še zadnje rušenje nekega objekta na območju lokacije novega trgovsko-poslovnega centra na Ormoški cesti na Ptuju, ki ga investitorji oglašujejo kot največji trgovski center v Po-dravju. Potem ko je bil končan postopek dedovanja in pridobljeni papirji za začetek rušenja nekdanje avtopralnice, pred tem je bila v tem objektu ena prvih ptujskih diskotek, se je nekoliko zapletlo z izdajo sklepa o rušenju. Ta je bil v petek pridobljen, nakar so se pričela rušitvena dela, ki bodo končana v teh dneh. Kot kaže stanje na gradbišču, bo največji trgovski center v Podravju zgrajen do avgusta letos, ko naj bi ga tudi odprli.
Foto: SM
Foto: SM
Markovci • Sklenili 7. občinsko praznovanje
Osrednje slavje že v novi večnamenski dvorani
V občini Markovci so 7. občinski praznik okronali s svečanim odprtjem nove večnamenske dvorane v centru Markovcev. Investicijo, ki je z opremo veljala prek 500 milijonov, so ob prisotnosti številnih domačinov in gostov svečano odprli Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, župan občine Markovci Franc Kekec in ravnatelj osnovne šole Jože Foltin, v novi dvorani pa so zatem pripravili veličasten športno-kulturni sprehod skozi čas.
Lepo in sončno pomladno vreme je v petek, 21. aprila, na osrednjo slovesnost ob letošnjem 7. prazniku občine Markovci pred novo večnamensko dvorano privabilo blizu 2000 domačinov in številnih gostov ter ravnateljev in županov iz sosednjih občin. Preden so vstopili v novo dvorano in si jo z zanimanjem ogledali, so vrvico pred vhodom svečano prerezali minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, župan občine Markovci Franc Kekec ter ravnatelj šole Jože Foltin, novo zgradbo pa je blagoslovil farni župnik Janez Maučec.
Na osrednji občinski slovesnosti v novi dvorani je vsem zaželel toplo dobrodošlico župan Franc Kekec in v slavnostnem nagovoru spomnil na vse letošnje pomembnejše občinske investicije, za katere so namenili prek 700 milijonov tolarjev. Poleg nove mrliške vežice s parkiriščem je najpomembnejša pridobitev prav nova večnamenska dvorana, ki bo šolarjem omogočila boljše pogoje za izvajanje programa telesne vzgoje, vsem drugim občanom in društvom pa tudi sodoben prostor za športne, kulturne in druge prireditve v občini. Malce je ošvrknil ministrstvo za šolstvo in šport, ki je za investicijo, vredno prek 500 milijonov, primaknilo le 15 milijonov državnih sredstev, posebno zahvalo pa je namenil projektantom ter izvajalcem gradbenih del. Projektanti so poskrbeli za še eno prijetno presenečenje, saj je direktor podjetja TMD Invest Janez Meznarič na sloves-
nosti markovskemu županu izročil uporabno dovoljenje za novo dvorano, tako da so že naslednji dan lahko v njej pričeli pouk telesne vzgoje.
Tega in seveda nove dvorane je bil posebej vesel tudi ravnatelj OŠ Markovci Jože Foltin, ki je povedal, da je bila dosedanja šolska telovadnica daleč premajhna in neprimerna za normalen potek telesne vzgoje, saj so morali vse šolske tekme igra-
ti drugje. Ob novi pridobitvi, ki pomeni nove možnosti za vse, se je posebej zahvalil županu Francu Kekcu in vsem občinskim svetnikom, ki so sprejeli sklep o novogradnji. Ob tem pa je spomnil, da je tudi šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno leta 1979 in je montažnega tipa, že precej staro in dotrajano ter da bo treba kmalu razmišljati tudi o novi šoli.
V imenu ministrstva za
Foto: M. Ozmec
Dobitniki letošnjih občinskih priznanj (z leve): župnik Janez Maučec, župan Franc Kekec, Damjan Peklar, častna občanka Daniela Feguš, voditeljica Natalija Plohl in Stanko Veselič
Foto: M. Ozmec
Vrvico pred novo večnamensko dvorano so svečano prerezali (z leve) župan Franc Kekec, minister dr. Milan Zver in ravnatelj Jože Foltin.
Foto: M. Ozmec
Markovčanke v narodnih nošah s svojima najdražjima gostoma, ministrom Milanom Zverom in svetovnim prvakom na bradlji Mitjo Petkovškom
šolstvo in šport je Markov-čanom čestital minister dr. Milan Zver in ob tem dejal: "Le malo šol v Sloveniji se lahko pohvali s tako telovadnico in dvorano. Vsi boste imeli boljše pogoje, šolarji za telovadbo, občani pa za športne in druge aktivnosti ter prireditve. In prav je tako, saj imate na tem področju bogato tradicijo. Seveda želim, da bi bila tudi šola kmalu obnovljena. Res je, da pri dvorani naše ministrstvo ni toliko pomagalo, kajti bili ste tako neučakani in razvojno naravnani, da vam enostavno nismo bili pripravljeni slediti, zato sem prepričan, da boste v naslednjih letih dosegli tudi to, kar želite."
Čestitki ob novi pridobitvi se je pridružil tudi poslanec v državnem zboru Franc Puk-šič ter ob tem obljubil, da se
bo tudi v bodoče zavzemal za skladnejši regionalni razvoj, še posebej pa za razvoj te regije.
Na slovesnosti je župan Franc Kekec skupaj z direktorico občinske uprave Marinko Bezjak Kolenko izročil letošnja najvišja občinska priznanja. Listino o imenovanju za častno občanko občine Markovci so slovesno izročili upokojeni dolgoletni učiteljici na OŠ Markovci Danieli Feguš, plaketo Občine sta prejela Stanko Veselič, gasilski in vsestranski aktivist iz Bukovcev, ter markovski farni župnik Janez Maučec, listino Občine Markovci pa je prejel Damjan Peklar iz Nove vasi, ki je, kljub temu da ga je pred leti nesreča prikovala na invalidski voziček, postal uspešen podjetnik in vsestranski športnik.
Slovesnost so popestrili z izjemno bogatim kulturnim in športnim sporedom -sprehodom skozi čas, ki so ga izvedli učenci OŠ Markovci, najmlajši iz otroškega vrtca so pokazali, kako so telovadili in plesali nekoč, starejše Mar-kovčanke, ki so tudi same zahajale v ta hram učenosti, pa, kako to počno danes. Zaigrala je godba na pihala občine Markovci, zapele so pevke in pevci moškega in cerkvenega pevskega zbora, z brezhibnim nastopom na bradlji pa je presenetil svetovni prvak na tem orodju Mitja Petkov-šek.
Sedmo občinsko praznovanje so sklenili na markovo nedeljo s slavnostno sveto mašo ter tradicionalnim žeg-nanjem.
M. Ozmec
Podravje • Slovenska vojska opravlja vpis v vojaško evidenco
Odziv med mladimi je zelo dober
Predstavniki Slovenske vojske, oziroma upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, v teh dneh na območju Ormoža, Ruš, Slovenske Bistrice, Ptuja, Lenarta in Maribora opravljajo vpise v vojaško evidenco. Zanimanje med mladimi obeh spolov, ki so dopolnili 18 let, je zelo dobro, saj se je do sedaj povabilu odzvalo prek 90 odstotkov mladih.
Leto dni po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka so leta 2004 v Slovenski vojski pričeli uvajati novo obliko vpisa v vojaško evidenco in dosegli presenetljivo dober odziv. Zato so akcijo nadaljevali tudi lani, v letošnjem letu pa poteka prav te dni.
Za območje Slovenske Bistrice je potekal vpis v sredo, 12., in v četrtek, 13. aprila, v tamkajšnji vojašnici, za območje Ruš v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma v petek, 14. aprila, za območje
Ptuja je potekal vpis od ponedeljka, 18., do vključno srede, 20, aprila, v prostorih doma prostovoljnega gasilskega društva Ptuj. Za območje Ormoža v petek, 21. aprila, v dvorani nogometnega kluba Ormož, za območje Lenarta so vpisovali včeraj, 24. aprila, v prostorih občine Lenart, za območje Maribora pa bo potekal vpis od 8. do 15. maja v vojašnici generala Maistra, 12. maja pa bodo opravljali še vpis v vojaško evidenco v dvorani KUD Pesnica pri Ma-
Foto: M. Ozmec
Franc Predikaka, vodja izpostave za obrambo Ptuj
riboru.
Kot je povedal vodja izpostave za obrambo Ptuj Franc Predikaka, v vojaško evidenco vpisujejo mlade, ki so dopolnili 18 let, predvsem zato, da bi v skladu z zakonom o vojaški dolžnosti ob morebitni ogroženosti Slovenije ponovno začeli izvajati naborne obveznosti ter po potrebi tudi obvezno služenje vojaškega roka. Sočasno z vpisom v vojaško evidenco seznanjajo vojaške obveznike tudi z njihovimi pravicami in dolžnostmi ter z možnostmi prostovoljnega služenja vojaškega roka, s pogoji zaposlitve v stalni sestavi Slovenske vojske ter z možnostmi prostovoljnega opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi.
Na vseh vpisnih mestih so pripravili tudi prikaz opreme in oborožitve Slovenske vojske, na posameznih mestih so sodelovali tudi člani športne čete Slovenske vojske, udeleženci mirovnih mi-
sij in člani vojaškega vikaria-ta. Mladim so prikazali tudi film o usposabljanju vojakov v centru Slovenske vojske v Vipavi, film s predstavitvijo Slovenske vojske pod naslovom Pridruži se nam, posebej zanimiv pa je bil tudi film, ki so ga posneli slovenski vojaki v Afganistanu.
Na območju uprave za obrambo Maribor je bilo leta 2004 v vojaško evidenco vpisanih 1932 oseb, v lanskem letu 1921, letos pa so na vpis povabili skupaj 1869 oseb, ki so dopolnile 18 let. Za območje izpostave Ptuj so prejšnji teden vpisovali v evidenco na treh lokacijah - v Ptuju, Ormožu in Lenartu oziroma iz vseh 15 občin skupaj 709 vabljenih. Zaradi lažjega poteka dela je bilo v vsaki skupini okoli 150 mladih, zanimanje za akcijo pa je bilo do sedaj zelo dobro, saj beležijo prek 90-odstotni odziv med mladimi obeh spolov.
M. Ozmec
Ptuj • Vroče med studentarijo
Na knjižni polici
Čemu izredni občni zbor?
V Kolnkišti je bil minuli, sicer praznični konec tedna prvi izredni občni zbor Kluba ptujskih študentov (KPŠ) v tem mandatu. Namen zbora je bila potrditev novih - še manjkajočih članov - upravnega odbora.
Sam zbor bi verjetno minil povsem brez dvigovanja prahu, če na naše elektronske naslove iz kluba ne bi priromalo pismo, ki se je kasneje izkazalo za lažno. Ko so novinarji in uredniki naše medijske hiše v svoje elektronske predale prejeli dopis iz kluba, niti niso pomislili, da ni verodostojen. V glavi dokumenta je bil logotip kluba, pod dokumentom pa je bil podpisan predsednik KPŠ Luka Žižek. V dopisu je bilo navedeno, da se v klubu pripravljajo na izredni občni zbor in da bo v bodoče klub razpolagal z manjšimi finančnimi sredstvi. Med drugim je v dopisu še navedeno, da je pozitivno, da se v bodoče v vodstvene funkcije povabi čimveč sposobnih mladih ljudi, predvsem iz podmladkov ptujskih političnih strank.
Po tem ko smo minuli torek te informacije objavili v našem časopisu (na nevero-dostojnost dopisa niti nismo pomislili), nam je predsednik KPŠ Luka Žižek sporočil, da gre za lažen dopis z lažnimi informacijami. »V tem dopisu gre za neslano šalo, saj so v njem navedene informacije, s katerimi se nikakor ne morem strinjati. Ena izmed teh je recimo ta, da KPŠ v vodstvene funkcije vabi predvsem mlade politike oziroma funkcionarje političnih podmladkov. Na klub nismo nikoli gledali kot na politično organizacijo. Klub je združenje študentov in ne političnih podmladkov. Namen delovanja kluba ni
Predsednik KPŠ Luka Žižek je bil začuden nad dopisom, ki so ga na elektronski naslov prejeli novinarji in uredniki.
politično udejstvovanje, ampak delo v dobrobit mladih na Ptuju. Dopis z vabilom na izredni občni zbor, ki je prispel v vašo medijsko hišo, je lažen. O tem, kdo bi lahko prišel na tako neumno idejo in ta dopis poslal, sem veliko razmišljal, a odgovora nisem mogel najti,« je pojasnil predsednik KPŠ Luka Žižek.
Nekateri predsedniki KPŠ, med njimi tudi Žižek, pa vendarle delujejo tudi v političnih podmladkih ali strankah, kar je navsezadnje tudi njihova ustavna pravica (Mladi Forum SD, Mlada liberalna demokracija, Stranka mladih Slovenije »Vse to drži. Ni-
koli pa nismo v KPŠ gledali na to, kdo deluje v katerem podmladku ali katerem drugem društvu. Seveda gledamo na to, da vsi delamo v dobrobit kluba, o politiki pa v vodstvu običajno ne debatiramo,« še dodaja predsednik Žižek.
Na izrednem občnem zboru minulo soboto je bilo prisotnih 17 članov, zbor pa so zaključili v dobre pol ure. Za tajnika so imenovali Lovra Centriha, za blagajnika Uroša Bonderlo, odbor za rekreacijo bo vodil Uroš Gojkovič, član nadzornega odbora je postal Tine Janežič, za člana disciplinske komisije pa sta bila imenovana Franci Čuček
in Rok Goričan. Kandidate so zbrani člani na zboru soglasno potrdili.
Glede dopisa, ki je bil poslan novinarjem naše medijske hiše, smo neuradno izvedeli, da naj bi ga poslal eden izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis za upravitelja Kolnkište, vendar ni bil izbran. Kot že omenjeno, gre za neuradno informacijo, sicer pa glede KPŠ velja še dodati, da se iz leta v leto soočajo z zmanjševanjem proračunskih sredstev, v tem času pa si prizadevajo tudi za to, da bi klub v bodoče dobil prostore v ptujskem mestnem kinu.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Koncert Jesen v pomladi
Večer pesmi in druženja
V Domu krajanov na Bregu je bil 20. aprila koncert dveh pevskih zborov pod naslovom Jesen v pomladi.
Gostitelj, Moški pevski zbor Ivan Rudolf Breg - Ptuj, je tokrat gostil Ženski pevski zbor
Vrtca Ptuj. Na večeru pesmi in glasbe, za klavirjem je bila prof. Lidija Žgeč, je s pravlji-
cami za odrasle navdušila tudi neprekosljiva pripovedovalka pravljic Liljana Klemenčič.
Foto: Črtomir Goznik
Mešani pevski zbor Ivan Rudolf Breg - Ptuj, zborovodja je Mitja Gobec, je tokrat gostil ženski pevski zbor Vrtca Ptuj, ki ga vodi Jerneja Bombek.
Kot je povedal zborovodja moškega pevskega zbora Ivan Rudolf Breg Ptuj Mitja Gobec, je bil tudi tokratni večer nekaj posebnega, mešale so se generacije ljubiteljev dobre pesmi, tistih, ki imajo veselje in voljo do petja, ter tistih, ki ji ob vsaki priložnosti radi prisluhnejo. V treh letih je zbor kvalitetno zelo napredoval.
Ženski pevski zbor Vrtca Ptuj pa deluje že enajsto leto; deset let ga je vodil Jože Ba-rin Turica, v enajsti sezoni je njegovo vodenje prevzela Jerneja Bombek. Pod njenim vodstvom je zbor tudi osvežil program.
Zborovski koncert Jesen v pomladi je bil poseben tudi zaradi tega, ker sta se tokrat na odru srečala zborovodja, ki sta tudi sicer par v zasebnem življenju. Tokrat zmagovalca ni bilo, ker so kot že tolikokrat doslej zmagali pesem, druženje in lepe misli.
Dan Brown Ledena prevara
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006
Dan Brown je trenutno eden izmed najbolj branih piscev na svetu. Da Vincijeva šifra je doslej prevedena že v 44 jezikov, prodanih pa je okrog 48 milijonov izvodov. Avtorja knjige Sveta kri in sveti gral, Michael Baigent in Richard Leigh, sicer nista dobila tožbe, daje Šifra plagiat njunega dela, kar bi bilo seveda nesmiselno pričakovati iz več razlogov. V prvi vrsti gre za bajne zneske, pred premiero je film, svetovno bralstvo je treba držati v napetosti in kovati železo, dokler je vroče, pa še okrog iste založbe Random House se vse vrti, boljše reklame bi si pač ne mogli želeti. Da Vincijeva šifra je roman, kjer je domišljiji odprta pot, potrebno pa je le reči, da ga ne bi bilo brez predhodnega navedenega dela in drugih bolj ali manj ugibalnih strokovnih del, ki so se ukvarjala s to tematiko, še posebej skrivnostnih bratovščin, osvetlitve nekaterih zgodovinskih dogodkov, predvsem pa teze, daje bilJezus poročen z Marijo Magdaleno, imel z njo otroka, biološka linija pa naj bi se nadaljevala po evropskih plemenitih hišah. Za povečanje bralnega občestva v naših in planetarnih logih pa je to vseeno razveseljiva napoved. Herezija gor ali dol! Okrog tisoč štiristo slovenskih bralk in bralcev sedaj lista po Šifri, tisoč petsto si je knjigo rezerviralo. Pričakovati je bilo, da nas bo Brown v naslednjem romanu popeljal kam na Kitajsko ali v Tibet, morda v Ande, po že spisanih skrivnostih dvatisočletnega krščanstva, vprašanju časa, biti, antimaterije, virtualne resničnosti pa nas je umestil med svetovno jabolčno prestolnico in ledeno Arktiko in razkril tuzemsko epizodo dosjejev X. Tudi ostali obrtniški elementi trilerja so postavljeni: tema - osupljivo znanstveno odkritje - nekaj čudaških znanstvenikov, ki znajo natančno določiti razdaljo do Alfe Centavri, ne znajo pa si zavezati kravate, zahrbtnežev, ki stremijo po slavi ali predsedniškem položaju, politične spletke, okrutni zločini in ljubezenski par, ki izpolni svojo usodno privlačnost in razreši uganko prav na podaljšanem koncu pripovedi, ko bodo tisti najbolj rahločutni trepetali nad njuno usodo v boju med življenjem in smrtjo. Nasa je dinozaver, ki troši, vesolje pa naj raziskujejo bogati zasebniki. Je odkrila pod ledom arktične Milnove ploščadi, največjega kosa plavajočega ledu, nekaj tako pomembnega, da bo lahko upravičila svoj porabljeni denar in neuspehe? V primerjavi s to najdbo bi bil pristanek na Luni nepomembna malenkost. Ali pa gre za drzno prevaro, kar bosta morala v prvi vrsti ugotoviti raziskovalka (obveš-čevalka) Rachel Sexton, hči senatorja, ki je na pohodu v Belo hišo, in Michael Toland, oceanograf, zvezdnik znanosti, križanec med Cousteaujem in Saganom. O privlačnosti, bistrosti, lepoti in plemenitosti dvojice ni nobenega dvoma, kako bi se drugače lahko poistovetili? In trepetali med dogajanji na zapuščenem, hladnem, ledenem severu, na edinem kraju, kjer v peklu zmrzuje, na plošči sredi oceana, in velemestnim vrvežem, kjer poteka vzporedno dogajanje. Razkriva meteorit dokaz, da človek ni sam v vesolju? Ali je vesoljček žužek, glede na številčnost in prilagodljivost vrste? Odtod teorija, da so predniki zemeljskih in nezemeljskih življenjskih oblik enaki. Morda smo vsi Nezemljani! Delta (edina bojna enota, ki ima popolno predsedniško imuniteto) iz ozadja »nadzoruje« delo v habisferi, s svojimi aurorami in helikopterji kiowa in ostalo vrhunsko tehnologijo (letečimi mikroboti in nano podmornicami) nas vodi po Ameriki in razkazuje svojo brezobzirno moč. Na Arktiki so našli natanko tisto, kar so pričakovali, in s čimer bi spodnesli svetovni red. Čigavo maslo je prevara z meteoritom: rdečeličnega orjaka, upravnika Nase, višje svetovalke v Beli hiši, obdarjene s pametjo super računalnika ali samega predsednika? Kdo je skrivnostni nadzornik? Resnica bo prišla na dan, ker naše protagoniste žene nagon po preživetju in pogum, izvirajoč iz strahu. Večini uporabnikov mobilnih telefonov se ne sanja, da lahko vladne prisluškovalne naprave na tri metre natančno določijo njihov položaj kjerkoli na planetu! Senator ima skrivne sestanke z organizacijami, ki zastopajo zasebna vesoljska podjetja. Nepošteni politiki škodijo vsem politikom in marsikateri kandidat je izgubil, »ker se je odločil za nokavt, ko bi moral samo končati rundo«. Direktor NRO ima politike za prehodne figure, ki se ukvarjajo s poslom obupancev. Triler vsebuje vse: znanost, zgodovino, ljubezenska čustva, zločine, politično dramo. Vsi se moramo prej ali slej posloviti od preteklosti.
Vladimir Kajzovar
Kolesarstvo
Najboljši perutninar Matija Kvasina
Stran 8
Rokomet
O napredovanju V. N. bo odločal zadnji krog Stran 8
Strelstvo
Rok Pučko je novi državni prvak
Stran 9
Judo
Lei Murko že tretji letošnji naslov
Stran 9
Nogomet
Mura na vrhu, Zavrčani izven boja za 1. mesto Stran 10 Mali nogomet Tomaž ima še vedno možnosti za obstanek Stran 9
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - liga Simobil - 27. krog
Tekma zamujenih priložnosti
Nafta - Drava 0:0
DRAVA: Dabanovič, Lun-der, Zajc, Berko, Kronaveter, Prejac, Letonja, Kelenc (od 67. Chietti), Horvat, Trenev-ski (od 90. Emeršič), Tisnikar. Trener: Milko Đurovski.
Nogometaši Drave so po odmevni zmagi proti ekipi Maribor Pivovarna Laško odpotovali na zahtevno gostovanje v Beltince, kjer domače tekme igra lendavska Nafta. Trener Ptujčanov Milko Đu-rovski je nekoliko premešal začetno enajsterico, saj je moral na Ptuju pustiti poškodovanega Čeha in kapetana Šterbala, ki je počival zaradi kazni rumenih kartonov. V ekipi ni bilo Zečeviča kakor tudi ne Emeršiča (na rezervni klopi), zato pa so srečanje pričeli Zajc, Prejac in Letonja, kateremu je bil to prvi uradni nastop za ptujskega prvoligaša. Nekateri od številnih ljubiteljev nogometa, ki so se znašli na beltinški tribuni, so zmajevali z glavami, vendar jih je že sam začetek kaj hitro iz največjih pesimistov spremenil v optimiste.
Začetek srečanja je minil v igri med obema kazenskima prostoroma. Prvi so polpri-ložnost v osmi minuti imeli domačini, ko je Benko nekoliko z desne strani močno streljal, vendar je žoga zletela mimo desnega vratnika. Dvanajst minut kasneje so naftaši preko Dominka ponovno za-pretili, vendar ptujski vratar ni imel nobenih težav. Potem pa se je pričel nogometni ples, katerega ritem so diktirali ptujski nogometaši. S hitro in kombinatorno igro so bili v popolni prevladi, ob tem pa zelo nevarni za domačega vratarja. V 26. minuti je po desni strani prodiral Horvat, ki je lepo podal do Kelenca, ki je močno streljal, vendar je vratar Kuzma strel ubranil. Sledili so še poizkusi Tisnikarja in Trenevskega, vendar žoga kot zakleta ni hotela v mrežo Nafte. Zadetek, oziroma vodstvo Drave je viselo v zraku, vendar domači nogometaši s pomočjo Fortune, boginje sreče, niso prejeli zadetka.
Začetek drugega polčasa je nakazoval na bolj izenačeno igro. Ponovno pa so bili nogometaši Nafte tisti, ki se iim ie v 48 minuti prvim no-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši lendavske Nafte in ptujske Drave so se, kljub številnim priložnostim na obeh straneh, na koncu razšli z neodločenim izidom 0:0; na sliki Fabijan Cipot (Nafta, modri dres) in Doris Kelenc (Drava, beli dres).
nudila priložnost za vodstvo. Izvedli so sicer napad, ki ni obetal nič nevarnega, vendar se je žoga naenkrat znašla pri domačem napadalcu Benku, ta je stekel v kazenski prostor Drave, se znašel sam pred vratarjem Dabanovičem, ki pa je njegov strel ubranil. Sledilo je obdobje enakovredne igre, nato pa so Ptujčani imeli dve zelo dobri priložnosti za dosego vodečega zadetka. V 72. minuti je bil storjen prekršek na desni strani nad Horvatom. Prosti strel je izvedel
Trenevski, ki je v kazenskem prostoru našel Chiettija, žal pa je njegov strel z glavo s petih metrov končal v naročju vratarja Nafte. Tri minute kasneje je v prodoru mladi Kronaveter preigral kar nekaj Naftinih nogometašev, vendar je bil v zaključku nekoliko sebičen in se je odločil za strel, žoga pa je zletela tik ob desni vratnici. Vsekakor bi se dalo kaj več iztržiti, saj sta na desni strani na žogo v boljši situaciji čakala Trenevski in Chietti. Do konca srečanja
je sledil jalov pritisk domačinov, da bi le iztržili tri točke, vendar jim ni uspelo, saj so varovanci trenerja Đurovske-ga z organizirano igro zaprli vse poti do svojih vrat.
Točka z gostovanja pri Nafti je vsekakor dobrodošla, vendar so bili bližje zmagi nogometaši ptujske Drave. Če bodo Ptujčani tudi v bodoče prikazovali podobne igre, potem bo še veliko priložnosti za veselje.
Danilo Klainšek
4
liga mV
simobiL
O Vodafone'
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 27. KROGA: Nafta - Drava 0:0, Anet Koper -(1:0), Primorje - CMC Publikum 2:4 (2:1), Rudar Velenje - HIl Srečanje Maribor Pivovarna Laško - Domžale je bilo pri izidu prekinjeno zaradi vdora mariborskih navijačev na igrišče.
1.	HIT GORICA	27	15	8	4
2.	DOMŽALE	26	14	9	3
3.	MARIBOR PIVOVA. LAŠKO 26	13	5	8
4.	ANET KOPER	27	12	6	9
5.	CMC PUBLIKUM	27	12	3 12
6.	NAFTA	27	11	4 12
7.	DRAVA	27	9	7 11
8.	PRIMORJE	27	9	5 13
9.	BELA KRAJINA	27	6	8 13
10.	RUDAR VELENJE	27 2 7 18
Bela krajina 2:0 Gorica 0:3 (0:1). J 1:2 v 77. minuti
55:24 55:23 44:29 37:33 35:38 34.39 30:40 37:42 23:43 21:16
53 51 44 42 39 37 34 32 26 13
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
18 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale), Valter Birsa (Gorica); 12 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje), Oskar Drobne (Anet Koper); 11 zadetkov: Jože Benko (Nafta), Viktor Trenevski (Drava). STRELCI ZA DRAVO: 11 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 4 zadetke: Gennaro Chietti; 3 zadetki: Jaka Štromajer; 2 zadetka: Aleš Čeh, Matej Miljatovič; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Rok Kronaveter, Doris Kelenc, Sebastjan Berko, Aljaž Zajc, Lucas Horvat (vsi Drava).
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 2. SNL:
8 zadetkov: Darijo Biščan (Livar), Ranko Nišandžič (Dravinja Duol); 7 zadetkov: Živojin Vidojevič (Dravinja Duol); STRELCI ZA ALUMINIJ: 6 zadetkov: Uroš Veselič; 3 zadetki: Jan Šimenko, Matej Ozim, Janez Vrenko, Nenad Đakovič; 2 zadetka: Davorin Fridauer, Denis Topolovec, Gregor Dončec; 1 zadetek: Jernej Repina, Andrei Dugolin, Mate Eterovič, (vsi Aluminii).
Nogomet • 2. SNL
Kidričani že tretji
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij
-	Svoboda 4:1 (2:1), Tinex Šenčur
-	Krško 1:1 (1:0), Zagorje - Supernova Triglav 0:2 (0:0), Livar - Factor 4:0 (2:0), Koroška Dravograd - Dravinja Duol 1:0 (1:0)
1.	DRAVINJA DUOL 19 10 5 4 32.19 35
2.	S. TRIGLAV 20 8 8 4 25:14 32
3.	ALUMINIJ 20 8 7 5 27:17 31
4.	KRŠKO 20 7 10 3 25:21 31
5.	FACTOR 19 9 4 6 22.20 31
6.	TINEX ŠENČUR 20 5 9 6 23:32 24
7.	LIVAR	20 6 5 9 23:25 23
8.	ZAGORJE 20 5 8 7 19:25 23
9.	DRAVOGRAD -3 19 4 7 8 20:33 16
10.	SVOBODA 19 3 4 13 15:25 12
Aluminij - Svoboda 4:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Hanželič (2), 1:1 Vrenko (11), 2:1 Veselič (42), 3:1 Veselič (55), 4:1 Đakovič (75).
Aluminij: Pridigar, Čeh (Trstenjak), Topolovec, Tomažič
-	Šeruga, Mlinarič, Kuserbanj, Dončec, Dugolin (Eterovič), Vrenko, Đakovič, Veselič (Golob). Trener: E. Osmanovič.
Gostje so presenetili s prodorno igro ter že v 2. minuti
'y^trt^^cM /am nZ-^/A rtrtrt^^'yn
stiteljev to ni zmedlo, hitro so uredili svoje vrste ter pričeli ogrožati vrata gostov. Ze v 11. minuti so bili uspešni, izenačil je Vrenko. Nevarni napadalec gostov Hanžič je imel nato dve priložnosti, toda Pridigar je obakrat odlično posredoval. Nato smo gledali hitro in dopadljivo igro s priložnostmi na obeh straneh. Končno je v 42. minuti Vese-liču le uspelo doseči vodstvo za gostitelje. Tudi po odmoru so Kidričani zaigrali zbrano in tako jim je preko Veseliča uspelo zvišati vodstvo. V drugem polčasu se je nekajkrat ponovno izkazal razpoloženi Pridigar. Na 4:1 je povišal Đa-kovič, ki je tik pred koncem zamudil priložnost za zvišanje vodstva, podobno kot To-mažič. Zaradi grobih startov si je rdeči karton v 89. minuti prislužil Gavrilovič.
Tokrat so maloštevilni gledalci v Kidričevem borbenost in prizadevnost svojih igralcev nagradili z aplavzom. Tekmo je dobro sodil sodnik Peter Šart iz Prevalj.
Kolesarstvo • Giro deli' Appeninno, kategorija 1.1 UCI
Najboljši perutninar Matija Kvasina
Kolesarji Perutnine Ptuj so včeraj nastopili na enodnevni dirki Giro dell' Appeninno, kategorije 1.1 UCI v Italiji. Po 196 km so na stopničkah stali
domači tekmovalci. Najboljši je bil Rinaldo Nocentini iz ekipe Acqua Sapone, drugo mesto je osvojil Luca Mazzan-ti, tretje pa Eddy Ratti. Od ko-
lesarjev slovenskih ekip je bil na dvajsetem mestu najvišje uvrščen Matija Kvasina iz Perutnine Ptuj.
Dirka se je odločala na
Matija Kvasina (desno) in Matej Marin (oba KK Perutnina Ptuj)
Rokomet • 1. A SRL - moški
vzponu Passo della Bocchet-ta, 40 km pred ciljem, ko je pobegnila manjša skupina, v kateri je bil tudi končni zmagovalec Nocentini, ki bo čez dober mesec nastopil na dirki Po Sloveniji. Kolesarji so se na četrtem od šestih vzponov v desetih kilometrih povzpeli kar za šesto višinskih metrov. V osnovi osmerica, nato pa sedmerica kolesarjev je v cilj pripeljala štiri minute pred prvimi zasledovalci. V tej skupini približno tridesetih tekmovalcev sta v cilj zraven Kvasine pripeljala še Jure Golčer in Hrvoje Miholjevič. Na dirki so bili tudi člani dolenjskega moštva Adria Mobil, njihov najboljši je bil Tomaž Nose, ki je v cilj pripeljal skupaj s trojico perutninarjev. Ptujski strateg Srečko Glivar ob koncu ni bil najbolj zadovoljen: »Dirka je potekala bolj mirno, brez večjih pobegov, saj so vse ekipe čakale le na vzpon na Bocchetto, ki je na koncu tudi odločil o končnem zmagovalcu. V tej zelo močni konkurenci nismo imeli razpoloženega kolesarja, ki bi lahko držal tempo najboljših. Z dvajsetim mestom nismo zadovoljni, saj so bile naše želje nove UCI točke.«
ug
Do zmage z odlično obrambo
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 2. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 35:28 (18:14), Cimos Koper - Gold club 22 :22 (11:6), Prevent - Gorenje 24:32 (13:17)
1. CELJE PIVO. LAŠKO	2	2	0	0	21
2. GOLD CLUB	2	1	1	0	15
3. GORENJE	2	2	0	0	14
4. TRIMO TREBNJE	2	0	0	2	10
5. PREVENT	2	0	0	2	8
6. CIMOS KOPER	2	0	1	1	4
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 32:30 (16:11), Termo - Ribnica Riko hiše 28:30 (10:14), Slovan - Rudar EVJ Trbovlje 27:25 (14:12)
1.	JERUZALEM ORMOŽ 2 1 0 1 18
2.	RUDAR E. TRBOVLJE 2 1 0 1 15
3.	RIBNICA RIKO HIŠE 2 1 1 0 15
4.	KRKA	2 0 0 2 8
5.	TERMO	2 1 0 1 8
6.	SLOVAN	2 1 1 0 8
Jeruzalem - Krka 32:30 (16:11)
JERUZALEM: G. Čudič (14 obramb), Cvetko, Dogša; Bel-šak 5, Korez, Koražija 11 (3), Bezjak 1, Bogadi, Ivanuša 4, B. Čudič 5 (1), Blažević 5, Hebar, Hrnjadović 1, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
Tik pred samo tekmo je trener Saša Prapotnik ostal brez obolelega Grizolta, kapetan Bezjak pa je kljub poškodbi gležnja stisnil zobe in pomagal svojemu moštvu. Krka je vodila le enkrat, in sicer 1:0. Odlična obramba Ormoža-nov, ki je na celotni tekmi Novomeščanom podelila kar devet blokov, je bila glavni krivec, da so »jeruzalemčki«
Foto: Črtomir Goznik
Alen Blaževič (Jeruzalem Ormož, beli dres) je za zmago svojega moštva prispeval pet zadetkov.
že v 13. minuti vodili s 5 točkami, 10:5. Tudi v nadaljevanju so gostitelji z raznovrstno igro držali prednost štirih do šestih zadetkov, v 53. minuti pa se je prednost povzpela na kar 8 zadetkov, 29:21. Pričakovati je bilo mirno končnico, ampak tako niso mislili trmasti Dolenjci, ki so izkoristili izključitve Ormožanov (Jeruzalem 14 minut, Krka 18 minut izključitev). Z obrambo 4-2 ter na koncu s tesnim pokrivanjem po celotnem igrišču so varovanci Ratka Kneževića domačine, pri katerih nekateri niso znali prevzeti odgovornosti na svoja pleča, prisili k številnim napakam in se tako minuto in pol do konca
srečanja približali na 30:28. V naslednjem napadu je zadel Belšak, gostje pa so zapravili naslednji napad. Končni izid
za novo ormoško zmago je z enajstim zadetkom postavil Koražija.
Uroš Krstič
Planinski kotiček
Tradicionalni pohod do Sv. Avguština
Planinsko društvo Ptuj organizira za ljubitelje daljših pohodov po haloških gričih sedaj že tradicionalni pohod do Sv. Avguština ob prazniku upora proti okupatorju, dne 27. 4. 2006. Pot bo vodil iz Podlehnika preko Sedlaška, Zg. Gruškovja, zaselka Kote in Ložina do cerkvic Sv. Avguština in Sv. Magdalene. V Podlehnik se bomo vrnili preko Velike Var-nice in Trdobojcev. Pohod je nezahteven in traja približno 7 ur. Zbirališče pohodnikov bo ob 7.30 pred OŠ Podlehnik, do koder pride vsak sam. Vrnitev do šole bo približno ob 19. uri. Potrebna je lahka pohodniška oprema in zaščita proti dežju. Pohod vodijo vodniki PD Ptuj z vodjem Janezom Vertičem.
Tadeja Radek
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
O napredovanju Velike Nedelje bo odločal zadnji krog
1. B SRL - MOŠKI
REZULTATI 21. KROGA: Gorišnica
-	Dol TKI Hrastnik 23:26, Dobova
-	Velika Nedelja 35:33, Atom Krško
-	Cerklje 46:30, Mitol Sežana - Sevnica 31:35, Pekarna Grosuplje - Istra-benz plini Izola 37:25, Sviš - MIP Gorica Leasing 36:32
1. SVIŠ	21	16	2	3	34
2. VELIKA NEDELJA	20	15	2	3	32
3. DOBOVA	21	14	3	4	31
4. SEVNICA	21	12	3	6	27
5. DOL TKI HRASTNIK	21	12	1	8	25
6. ATOM KRŠKO	21	8	8	5	24
7. MIP GORICA LEAS.	21	9	4	8	22
8. ISTRABENZ P. IZOLA 21		9	3	9	21
9. PEKAR. GROSUPLJE 20		7	1	12	15
10. GORIŠNICA	21	5	0	16	10
11. MITOL SEŽANA	21	3	1	17	7
12. CERKLJE	21	1	0	21	2
Dobova - V. Nedelja 35:33 (15:13)
V. NEDELJA: Kovačec (9 obramb), Klemenčič (2 obrambi), Munda; Kvar 1, Mesarec 5, Kukec 1, Hanželič
1,	Krabonja 5, Planinc 8 (1), Kokol 2, Ivančič 5, Vrečar, Korpar 3, Kumer 2. Trener: Ivan Hrupič.
Derbi kroga so dobili roko-metaši Dobove in si tako podaljšali upanje za uvrstitev v 1. A-ligo. Na drugi strani je Velika Nedelja zamudila priložnost, da bi že krog pred koncem potrdila uvrstitev v najelitnejši slovenski rokometni razred. Zdaj je že jasno, da so si napredovanje zagotovili rokometaši Sviša, za preostalo prosto mesto pa se bosta v zadnjem krogu potegovala Velika Nedelja in Dobova; Nedeljčani bodo gostili sosede iz Gorišnice, Dobova pa bo igrala v Sevnici. Odločitev bo padla 6. maja.
Varovanci trenerja Ivana Hrupiča so do 20. minute tekme v Dobovi vodili, vendar so jih že do odhoda na odmor gostitelji prehiteli. Svojega dne ni imel vratarski trio Velike Nedelje, ki je zbral skupaj le 11 obramb. Tri zgrešene sedemmetrovke, napake v zaključku akcij ter rahel sodniški veter para Strnad - Strnad v hrbet Dobovi je slednjim v
2.	polčasu prinesel že velikih deset zadetkov prednosti in vprašanje zmagovalca je bilo odločeno. V zadnjih desetih minutah je gostom le uspelo ublažiti poraz. Pred Veliko Nedeljo je zdaj dovolj časa, da se dobro pripravi na sosedski derbi. Sicer situacija na lestvici pravi, da so Nedeljčani veliki favoriti, ampak v derbiju je vedno vse mogoče.
UK
Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 23:26 (10:14)
GORIŠNICA: T. Valenko, D. Kelenc 3, M. Kelenc, Štorman, R. Žuran 6 (1), Lozinšek 3, Sok 2, Vincek, Halilovič 6, Pisar 3, M. Valenko, S. Žuran, Bratuša.
Krog pred koncem tekmovanja v 1. B slovenski moški rokometni ligi so si v Gorišni-ci oddahnili, saj so zaradi poraza Mitola iz Sežane ostali v
ligi. Kljub porazu v dvoboju s Hrastničani so imeli razlog za veselje, saj so letošnji osnovni cilj, to je obstanek, zagotovili.
Vse do 20. minute, ko je bil rezultat še izenačen, so igrali dobro, nato pa je začela pešati njihova realizacija v napadu, kar so izkoristili gostje iz Hrastnika in si do odhoda na odmor priigrali štiri zadetke prednosti.
Uvodnih nekaj minut v nadaljevanju tekme, ko so gostje z mini serijo 0:3 prišli na sedem zadetkov prednosti, pa je praktično odločilo končnega zmagovalca. Gorišničani so se trudili, nekajkrat zmanjšali razliko na dva zadetka, vendar jim nikoli ni uspelo izenačiti. Z mirno in preudarno igro so gostje iz Gorišnice odnesli dve točki.
Po srečnem razpletu, kljub porazu, pa se sedaj Gorišniča-ni lahko mirno pripravljajo na sosedski derbi v Veliki Nedelji, kjer bo domača ekipa lovila dve zlati točki za uvrstitev v prvoligaško moško rokometno elito.
Danilo Klajnšek
1.	B SRL ŽENSKE
Sava Kranj - Ptuj 40:26 (22:10)
PTUJ: Belec, Leben 14, Ci-zerl 3, Sok 2, Zorli 2, Korpar, Manuela Ozmec 3, Manja Ozmec 2, Gregorec, Notes-berg, Senjor. Trener: Milan Baklan.
Mlade ptujske rokometašice so v prvem polčasu naredile preveč napak, kar so izkoristile domačinke in si priigrale visoko prednost. V drugem polčasu je bila igra boljša, saj so v tem delu rokometašice Save Kranj dodale samo še dva zadetka k razliki iz prvega dela. Pri gostjah se je izkazala Tjaša Leben, ki je dosegla štirinajst zadetkov.
Danilo Klajnšek
2.	SRL - MOŠKI
Drava - Radovljica 20:30 (10:15)
DRAVA: Bezjak, Belšak 5 (3), G. Bračič 1, M. Bračič 3, Predikaka 2, Skaza, Kotar 3, Vajda 1 (1), Oprešnik 5, Štum-berger. Trener: M. Muhič.
V prvih minutah smo gledali enakovredno igro. V 17. minuti so si gostje uspeli priigrati prednost treh zadetkov, predvsem na račun napak in zapravljenih žog domačinov. V nadaljevanju so domačini grešili še naprej, tako da so razigrani gostje v 43. minuti vodili z 10 zadetki prednosti in jasno je bilo, da domačini te prednosti ne morejo nadoknaditi. Nekaj pred koncem srečanja je Skaza nešportno reagiral in sodnika sta ga poslala v slačilnico. Tekmo si je ogledalo 50 gledalcev.
Foto: UG
Namizni tenis • DP za kadete
Naslov slovenske prvakinje PtujčankI Vesni Rojko
Namiznoteniški klub Ptuj je bil v soboto in nedeljo organizator državnega prvenstva za kadete in kadetinje v posamični konkurenci in igri dvojic. Na tem prvenstvu je nastopilo skupno 123 igralcev in igralk, od tega 80 v konkurenci kadetov in 43 kadetinj. Nastopili so vsi najboljši v tej starostni kategoriji. Seveda so bili Ptujčani zelo veseli, saj je domačinka Vesna Rojko, ki na dvojno registracijo igra za Muto, postala državna prvakinja. V finalu je ugnala Kristin Fatorič, sicer prvopostavljeno igralko, ki je veljala za favori-tinjo.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v konkurenci kadetov, kjer je Sobočan Jan Žibret premagal prvega favorita Matica Slodeja z Mute. KADETINJE
FINALE: Vesna Rojko (Muta) - Kristin Fatorič (Arri-goni) 3:0 KADETI
FINALE: Jan Žibrat (Sobota) - Matic Slodej (Muta) 3:1 KADETI - DVOJICE FINALE: Patrick Rosc (Muta)/Matic Slodej (Tempo) - Gorazd Horvat/Tomaž Pel-car (oba Kema) 3:0 KADETINJE - DVOJICE FINALE: Nina Pavlin/Tina Silič (obe Iskra) - Kristin Fa-torič/Maja Grizelj (obe Arri-goni) 3:2
Vesna Rojko, državna prvakinja v kadetski konkurenci
MEŠANE DVOJICE FINALE: Matic Slodej (Muta)/Kristin Fatorič (Arrigo-
ni) - Dominik Maček (Sobota)/ Ana Verdineg (Logatec) 3:0
Danilo Klajnšek
Judo • DP za mladinke in mladince
Lei Murko že letošnji tretji naslov, tokrat med mladinkami
Lendava, 22. 4. 2006. Na
mladinskem državnem prvenstvu za leto 2006 sta se ponovno izkazali najboljši tekmovalki JK Drava Ptuj Lea Murko in Sendi Lešnjak. Lea je zmagala v kategoriji do 78 kg, Sendi pa je v kategoriji do 52 kg osvojila tretje mesto. Lei je to že tretji letošnji naslov državne prvakinje, saj je bila pred tem najboljša že na prvenstvu mlajših članic (tekmovalke do 23 let) in članic.
Lea je v finalu premagala svojo glavno in edino konku-rentko Banovo iz Bežigrada. Sendi je zmagala je proti Anji Flakus, nato izgubila v zadnjih sekundah proti državni prvakinji Pečnakovi, za tretje mesto pa je premagala še Mašo Breznik. Urška Urek je bila v kategoriji do 70 kg peta.
Mladinci ptujskega kluba pa so tokrat ostali brez kolajne. Glavni favorit za zlato Rok Tajhman je v kategoriji do 73 kg premagal Dvoršaka, nato pa nepričakovano izgubil s Čehom iz Dupleka in Četičem iz Olimpije, kar je zadostovalo le za 7. mesto. Jan Belšak je po porazu z Drakšičem in Špenda-lom osvojil 9. mesto v kategoriji do 66 kg, Andrej Čuš pa je do 81 kg s porazoma proti Petriču in Balantu osvojil 7. mesto.
Rezultati:
MLADINKE: -48 kg: 1. Kri-
Lea Murko (JK Drava, desno) je postala državna prvakinja med mladinkami; na sliki levo je njena nasprotnica v finalu Barbara Ban (JK Bežigrad).
stina Vršič - JK Duplek; -52 kg: 1. Anja Pečnak - JK San-kaku, 3. Sendi Lešnjak - JK Drava Ptuj; -57 kg: 1. Tajda Ketiš - JK Duplek; -63 kg: 1. Tina Razinger - JK Bežigrad, 7. Nastja Pristavnik - JK Impol; -70 kg: 1. Špela Šimenc - PJK Triglav, 5. Urška Urek - JK Drava Ptuj; -78 kg: 1. Lea Murko - JK Drava Ptuj.
MLADINCI: -60 kg: 1. Matjaž Trbovc - JK Sankaku, 3. Dorijan Jamnišek - JK Du-plek, 5. Božo Skela - JK Impol, 5. Kristjan Crnič - JK Impol; -66 kg: 1. Rok Drakšič - JK
Sankaku, 5. David Špendal - JK Duplek; -73 kg: 1. Marko Prodan - JK Šiška, 3. Tadej Čeh - JK Duplek, 3. Mario Rudl - Jk Železničar, 7. Rok Tajhman - JK Drava Ptuj; -81 kg: 1. Aljaž Sedej - JK Bežigrad, 5. Boštjan Keršič - JK Impol, 7. Andrej Čuš - JK Drava Ptuj; -90 kg: 1. David Mesarič - JK Koroški holding SG, 5. Žiga Unuk - JK Impol; -100 kg: 1. Blaž Mlinarič - JK Lendava, 4. Bojan Danko - JK Duplek; +100 kg: 1. Mitja Je-nuš - JK Železničar.
Sebi Kolednik
Mali nogomet • 1. SFL - Liga za obstanek
Upanje umira zadnje
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTAT 5. KROGA: Tomaž - Pun-tar 3:1 (0:1)
1.	PUNTAR 4 3 0 1 25:12 3 (4)
2.	NAZARJE GLIN 3 1 0 2 13:19 5 (2)
3.	TOMAŽ 3 1 0 2 11:18 3 (0)
Tomaž - Puntar 3:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Čujec (17), 1:1 Gašparič (22), 2:1 Gašpa-rič (34), 3:1 Gašparič (40).
TOMAŽ: Bedrač, Magdič, Školiber, Miklašič, Goričan, Bohinec, Gašparič, Lah, Majce. Trener: Marjan Magdič
Moštvo Tomaža si je z zmago proti Puntarju podaljšalo upanje v prvoligaški obstanek pred zadnjo tekmo proti Na-zarjam. Obe ekipi sta nastopili v okrnjeni zasedbi, vseeno se je na Hardeku dodobra iskrilo. Celotna tekma je bila zelo odprta na eni in drugi strani. Tako so žal maloštevilni gledalci lahko uživali v lepi predstavi, kjer sta bila junaka
tekme poleg trikratnega strelca Zvonka Gašpariča vratarja Bedrač pri Tomažu in B. Drole pri Puntarju. Oba portirja sta imela svoj dan in na koncu bi jima število obramb zavidali tudi najboljši rokometni vratarji. Pred vodilnim zadetkom so gostje z minuto odmora prekinili pritisk Tomaža. Po napotkih trenerja Lebana je najprej Melink zadel zunanji del vratnice Tomaževih vrat, nato pa je Kragelj s peto poslal žogo Čujcu, ki je silovito zatresel mrežo Tomaža - 0:1. To je bil od 19 prvenstvenih zadetkov Čujca že osmi letošnji zadetek proti Tomažu.
Na začetku 2. polčasa je hitro izid izenačil Gašparič, ki je zadel po prostem strelu s 14 metrov. V nadaljevanju so po zaslugi neverjetnega Bedrača Tolmincem splavale po vodi priložnosti Kraglja, Kobala in Melinka. V 34. minuti je Tomaž povedel z 2:1. Gašparič je na sredini igrišča pobegnil Čujcu in se prebil pred gol,
nato pa z desetih metrov premagal nemočnega Droleta. V zadnjih minutah so gostje nevarno napadali, vendar so se gostitelji uspeli ubraniti, sedem sekund pred koncem je iz protinapada najboljši igralec tekme Gašparič postavil še piko na i s svojim tretjim zadetkom.
V petek ob 19.30 Tomaž gosti Nazarje. Z zmago bi Tomaž zadržal prvoligaški status.
Dušan Bohinec: »Upanje umira zadnje. Proti odlični ekipi Puntarja smo se borili do zadnjega atoma moči in dosegli pomembno zmago. Igrali smo odprto, saj smo nujno potrebovali zmago in tri točke. V primeru remija ali poraza bi si bili krivi sami, saj smo imeli podobno kot gostje veliko priložnosti. Zdaj prihajajo Nazarje in dali bomo vse od sebe za zmago in obstanek v ligi.«
Uroš Krstič
Si bodo igralci KMN Tomaž v petek z zmago zagotovili obstanek v 1. SFL?
Strelstvo • DP za mlajše mladince in pionirje
Rok Pučko je novi državni prvak!
V soboto je v Ljubljani potekalo 15. DP za mlajše mladince in pionirje, ki je bilo prvič izvedeno kot samostojno tekmovanje, ločeno od članskih in mladinskih vrst.
Med mlajšimi mladinci s pištolo se je svojega še zadnjega naslova v tej kategoriji veselil juršinski strelec Rok Pučko, ki je dosegel odličen rezultat in zmagal s 370 krogi. Roku je tako uspelo zelo uspešno sezono, kjer je z izrednimi nastopi izstopal v svoji konkurenci, kronati še z naslovom državnega prvaka. V naslednji sezoni se bo preselil med mladince in najverjetneje tudi tam mešal štrene najboljšim. Njegov ptujski sovrstnik Jan Lešnik se je s 340 krogi prav tako dobro odrezal in zasedel 13. mesto.
Med pionirji, kjer je največja konkurenca, saj tekmuje 100 strelcev, je po pričakovanju zmagal Gašper Oblak, SD Gorenja vas, s 186 krogi pred Rokom Knezom, SD Mrož Velenje, s 186 krogi na 2. me-
Foto: Simeon Gonc
Državni prvak med mlajšimi mladinci s pištolo: Rok Pučko, SD Juršinci
stu in bratom Lenartom Oblakom s 185 krogi na 3. mestu. Med strelci iz Spodnjega Podravja se je najbolje odrezal Jan Šumak, SD Ormož, s 178 krogi na 12. mestu, kidričev-ski strelec Uroš Mohorko je dosegel 177 krogov in zasedel 15. mesto, Grega Polajnko, SD Ormož, je s 171 krogi osvo-
jil 41. mesto ter Tomaž Rojko, SK Ptuj, ki je s 169 krogi in osvojenim 48. mestom še uvrščen v prvo polovico tekmovalcev. Med ostalimi sledi Ptujčan Niko Pšajd s 164 krogi na 69. mestu, Thierry Sa-vora, SD TSO, s 163 krogi na 72. mestu, Grega Ivančič, SD TSO, s 163 krogi na 75. mestu, Tomi Jevšovar, SD Ormož, s 159 krogi na 82. mestu, Tadej Ivanuša, SD TSO, s 157 krogi na 83. mestu in Ptujčan Valentin Tratnik s 155 krogi na 89. mestu.
V ekipnem tekmovanju pionirjev so zmagali strelci iz Gorenje vasi z izenačenim državnim rekordom 552 krogov pred strelci iz Ruš s 529 krogi na 2. mestu in strelci SD Franc Lešnik Vuk s 526 krogi na 3. mestu. Ekipa SD Ormož je bila s 508 krogi uvrščena na 12. mesto, Ptujčani so bili s 488 krogi 19. in strelci SD TSO s 483 krogi na 20. mestu.
Simeon Gonc
Foto: uk
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj
Mura 05 (končno) na vrhu, Zavrčani izpadli iz boja za 1. mesto
3. SNL VZHOD HDS^
REZULTATI 19. KROGA: Stojnci - Beltinci 1:0, Holermuos Ormož -Paloma 0:1, Tehnostroj Veržej - Zavrč 3:1, Črenšovci - Pohorje 3:1, Kovinar Štore - Malečnik 1:1, Šmarje pri Jelšah - Tišina 3:0, Železničar - Mura 05 1:3
1. MURA 05	19 12		4 3	36:11	40
2. KOV. ŠTORE	19 11		6 2	36:9	39
3. ČRENŠOVCI	19 12		3 4	25:17	39
4. PALOMA	19 11		3 5	36:15	36
5.ZAVRČ	19	8	7 4	29:18	31
6. TEH. VERŽEJ	19	9	2 8	32:29	29
7. STOJNCI	19	9	2 8	29:31	29
8. MALEČNIK	19	7	5 7	31:28	26
9. POHORJE	19	7	4 8	25:26	25
10. ŠMARJE	19	6	7 6	23:26	25
11. ŽELEZNIČAR	19	5	4 10	24:37	19
12. TIŠINA	19	4	2 13	19:38	14
13. HOL. ORMOŽ	19	2	5 12	17:39	11
14. BELTINCI	19	2	2 15	13:51	8
V	tem krogu 3. SNL - vzhod je končno prišlo do tega, kar so nekateri ljubitelji nogometa napovedovali že dalj časa, in sicer, da bo nekdanji nogometni gigant iz Murske Sobote zasedel vrh prvenstvene razpredelnice. Temu je bila vzrok zmaga Mure proti Železničarju v Mariboru in samo remi Kovinarja Štore na domačem igrišču. Očitno pa je, da se bodo Sobočani morali še precej preznojiti, da bi tam tudi ostali po končanem prvenstvu.
V	soboto je bil črni dan za nogometaše iz Zavrča, ki so na gostovanju v Veržeju izgubili. Očitno so težave s poškodbami dodobra načele lanskoletne prvake. Za njih je bilo usodnih osem minut začetka srečanja, ko so domačini dosegli dva zadetka in si priigrali veliko prednost, ki je v bistvu na koncu zadostovala za končni uspeh.
Preostanek prvenstva bo vsekakor zanimiv, nadejamo se, da tudi razburljiv, obenem pa si želimo, da bi vse potekalo v športnem duhu.
DK
TEHNOSTROJVERŽEJ-ZAVRČ 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Puhar (3), 2:0 Hodnik (8), 3:0 Časar (61), 3:1 Poštrak (88. z 11 m)
ZAVRČ: Veselič, Murko (od 57. S. Kokot), Zdelar, M. Kokot, Meznarič, Črnko, Železnik, Ko-rez, Golob, Sluga, Poštrak. Trener: Miran Emeršič.
STOJNCI - BELTINCI 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Murat (87)
STOJNCI: Starčič, Milošič, Rižnar, Rumež, D. Vilčnik, Per-nek (od43. Horvat; od 71. Her-ga), A. Vilčnik (od 37. Habrun), Hertiš, Murat, Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič.
Stojnčani so se svojim navijačem želeli odkupiti za "petardo" v prejšnjem krogu, zato so od prve minute krenili od-
ločno proti vratom nekdanjih prvoligašev. Tempo igre je bil predvsem v prvem delu prvega polčasa res na visokem nivoju, vendar pa domači svoje premoči niso znali kronati z zadetkom, čeprav so imeli kar nekaj zrelih priložnosti. Nato se je igra nekoliko umirila in potekala med obema kazenskima prostoroma.
V drugem delu so Stojnci le še stopnjevali pritisk in le nespretnosti domačinov ter svojemu vratarju se lahko gostje zahvalijo, da niso izgubljali z več zadetki razlike. Beltinčani so zelo redko prihajali na polovico domačih in si na celem srečanju priigrali le eno priložnost. Matej Murat je proti koncu tekme s sijajnim zadetkom z dvajsetih metrov stvari le postavil na svoje mesto in fantom izpod Borla prinesel tri točke. Na samem koncu je bilo nekaj hude krvi, sodnik je izključil kapetana domačih Žnidariča ter enega od gostov. Zmaga nogometaše iz Stojncev ohranja na visokem mestu na lestvici in je prav gotovo lepa popotnica pred velikim derbijem s sosedi iz Zavrča, ki bo konec prihodnjega tedna v Zavrču.
tp
HOLERMUOS ORMOŽ -PALOMA 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Viher (92)
HOLERMUOS ORMOŽ:
Šnajder, Tišljarič (od 28. Piberč-nik), Jurčec, Zadravec, Lesjak, Sladojevič (od 85. Kolarič), Bezjak, Jerebič, Juršek, Velečič. Trener: Dušan Dimič.
Nogometaši Holermuosa so še šestič zapored doživeli poraz. Paloma je še tretje leto zapored v Ormožu zmagala z 1:0
in vedno je dosegla zadetek v samem zaključku tekme. Tokrat je bil ormoški krvnik Viher v prvi minuti sodnikovega podaljška. V prvem polčasu je bila Paloma boljša in je zapravila dve lepi priložnosti za vodstvo. Pri gostiteljih pa je v sodnikovem podaljšku Sladojević sam pred golom reagiral slabo in izpustil največjo priložnost Ormo-žanov na tekmi. V 39. minuti je slab sodnik Dragoslav Perić Ormožane oškodoval za očitno enajstmetrovko, saj so gostje igrali v svojem kazenskem prostoru z roko in po tekmi to tudi priznali. V drugem polčasu se je nervoza pri obeh moštev stopnjevala, vzrok nervozi pa je bilo sojenje Perića, ki je bilo precej preko meje dobrega okusa. Tako je mož v črnem na tekmi podelil kar deset kartonov, od tega dva rdeča pri domačih: v 72. minuti Velečiču (drugi rumeni) in v 84. minuti Zadravcu (nasilni prekršek). Odločitev je padla v 91. minuti, ko so gostje izvedli prosti strel iz sicer nenevarnega položaja, toda gostje so preko Vihra spretno izkoristili luknjo in nepazljivost v domači obrambi ter Ormožane dregnili v globoko brezno, iz katerega se vse manj vidi izhod. Zaradi hudega ogorčenja domače publike nad sojenjem sodniške trojke so slednji slačilnice v Ormožu zapustili šele dobro uro in pol po tekmi.
Uroš Krstič
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 19. KROGA: Gerečja vas Unukšped - Dornava 1:1, Tehno-tim Pesnica - Zreče 0:1, Oplotnica -Rogatec 1:1, Šentilj Jarenina - Brunš-vik 1:2, MU Šentjur - AJM Kungota 6:0, Bistrica - Šoštanj 2:1, Get Power Šampion - Peca 2:0.
19 14	4	1	47:15	46
18 11	2	5	38:20	35
19 10	3	6	31:18	33
18 7	5	6	25:24	26
18 8	1	9	27:30	25
19 7	4	8	27:34	25
19 6	6	7	22:23	23
19 7	2	10	35:31	23
18 6	5	7	27:32	23
19 7	2	10	24:31	23
18 7	1	10	18:28	22
18 6	3	9	29:35	21
19 6	3	10	28:50	21
19 5	5	9	27:34	20
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 28. KROGA - sreda ob 17.00: Bela krajina - HIT Gorica, Primorje - Anet Koper, Nafta - Domžale; SREDA 18.00: Rudar Velenje - Drava, Maribor Pivovarna Laško - CMC Publikum.
UEFA REGION'S CUP
NZS organizira tekmovanje za določitev predstavnika, ki bo Slovenijo zastopal na Evropskem prvenstvu regijskih amaterskih reprezentanc, imenovanem UEFA REGION'S CUP; finalni del bo letos v Ukrajini.
MNZ Celje in MNZ Ptuj sta se odločila, da sestavita združeno reprezentanco, ki se bo borila za uvrstitev na to tekmovanje, na katerega bo odpotovala zmagovalna reprezentanca domačega tekmovanja v Sloveniji. NZS je prejela prijave petih ekip.
Prva kvalifikacijska tekma bo v torek, 25. 4., ob 16.30 na Ptuju proti združeni reprezentanci MNZ Lendava - MNZ Murska Sobota. Zmagovalec te tekme se uvrsti v finale, kjer se bo pomeril z zmagovalcem srečanja MNZ Koper - Nova Gorica - MNZ Gorenjska.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Stojnčani so si zmago nad gosti iz Beltincev zagotovili šele v zadnjih minutah tekme z golom Mateja Murata (na sliki).
1.	MU ŠENTJUR
2.	ŠOŠTANJ
3.ZREČE
4.	ŠENTILJ - JAR.
5.	TEH. PESNICA
6.	OPLOTNICA
7.	GEREČJA VAS U.
8.	GET POWER Š.
9.	AJM KUNGOTA
10.	DORNAVA
11.	PECA
12.	BRUNŠVIK
13.	BISTRICA
14.	ROGATEC
POLOVICA LIGE V BORBI ZA OBSTANEK
V 19. krogu Štajerske lige so nogometaši vodečega Šentjurja z zmago proti AJM Kungoti, potem ko so jim nasuli kar pol ducata zadetkov, še bolj utrdili vodečo pozicijo. Ob porazu Šoštanja v Slovenski Bistrici ta sedaj znaša enajst točk. Vsekakor pa je majhno presenečenje zmaga nogometašev iz Slovenske Bistrice, ki so si pomembno zmago za obstanek izborili pet minut pred koncem srečanja, in to z udarcem z bele točke. V Gerečji vasi sta domača ekipa in Dornava igrali neodločeno, delitev točk pa ne ustreza nobeni ekipi. Kljub trem neodigranim srečanjem se sedaj praktično pričenja borba za obstanek. Razlike so majhne, saj od četrtega mesta (Šentilj - Jarenina) do zadnjega mesta (Rogatec) ekipe deli samo šest točk. Že manjši spodrsljaj je lahko usoden.
GEREČJA VAS UNUKŠPED - DORNAVA 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Novak (66), 1:1 Serdinšek (74)
GEREČJA VAS UNUKŠPED:
Kaisesberger, J. Sagadin, Vido-vič, Ciglar, Krajnc, R. Sagadin,
Debevec, Sel, Vtič, Horvat (od 35. M. Kokol, od 70. Habjanič), Novak. Trener: Ivan Ornik.
DORNAVA: Gomboc, Belšak, Makovec, Jurič, Ratek, Jambri-ško (od 29. D. Kokol), Serdin-šek, Cvetko, Kurbus (od 57. Šuen), D. Novak (od 79. Golob), R. Novak. Trener: Metod Verle.
BISTRICA - ŠOŠTANJ 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Poljanec (6), 1:1 Jahič (44), 2:1 Mlinar (85. z 11 m)
BISTRICA: Smogavec, Fre-lih, Modrič, Mlinar, Simončič, Drosk (od 77. Habjanič), Jelenko, Stegne, Poljanec, Obrovnik (od 46. Hajšek), Plevnik (od 61. Zupanič). Trener: Marjan Pečnik
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 15 KROGA: Slovenja vas - Središče 2:0, Apače - Mark 69 Rogoznica 0:1, Cirkulane - Podvinci 1:5, Videm - Boč 5:2, Skorba - Hajdina 4:1, Gorišnica - Bukovci 3:3
1. HAJDINA	15 11		3	1	42:13	36
2. VIDEM	15	9	2	4	36:16	29
3. APAĆE	15	7	3	5	29:21	24
4. MARK 69 ROG. 15		7	3	5	22:19	24
5. SKORBA	15	7	3	5	31:34	24
6. PODVINCI	15	7	2	6	33:27	23
7. GORIŠNICA	15	6	5	4	26:24	23
8. BUKOVCI	15	5	4	6	29:25	19
9. CIRKULANE	15	5	2	8	20:32	17
10. BOČ	15	4	2	9	13:26	14
11. SLOVENJA VAS 15		3	4	8	12:31	13
12. SREDIŠČE	15	2	1 12		20:45	7
SLOVENJA VAS - SREDIŠČE
2:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Malek (41), 2:0 Malek (83)
APAČE - MARK 69 ROGOZNICA 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Bratec (59. z 11 m)
SKORBA - HAJDINA 4:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Krajnc (28), 2:0 Hotko (42. avtogol), 3:0 Vo-grinec (44), 3:1 Verlak (50), 4:1 Vogrinec (85)
VIDEM - BOČ 5:2 (4:0)
STRELCI: 1:0 Varnica (3), 2:0 Varnica (8), 3:0 Pečnik (12), 4:0 Emeršič (24), 4:1 Emeršič (48. avtogol), 4:2 Kodba (54), 5:2 Kokol (81)
GORIŠNICA - BUKOVCI 3:3 (1:3)
STRELCI: 0:1 Zemljarič (15), 0:2 Zemljarič (17), 1:2 Horvat (40), 1:3 Zemljarič (44), 2:3 Vajda (57. avtogol), 3:3 Brečko (88. avtogol)
CIRKULANE - PODVINCI 1:5
(0:0)
STRELCI: 0:1 D. Petrovič
(47),	0:2 R. Petrovič (61. z 11 m), 0:3 D. Petrovič (64), 0:4 Strgar (67), 1:4 Jurišič (83), 1:5 Hren (90)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 12. KROGA: Spodnja Polskava - Podlehnik 2:1, Zgornja Polskava - Tržec 0:3, Grajena - Mar-kovci 0:4, Leskovec - Pragersko 4:0, Hajdoše - Lovrenc 0:3
1.	MARKOVCI	12	8	1	3	30:18	25
2.	LESKOVEC	12	7	3	2	23:13	24
3.	HAJDOŠE	12	6	3	3	29:23	21
4.	LOVRENC	12	6	3	3	22:16	21
5.	PODLEHNIK	12	6	2	4	26:13	20
6.	ZG. POLSKAVA	12	5	2	5	20:19	17
7.	PRAGERSKO	12	4	2	6	17:25	14
8.	SP. POLSKAVA	12	4	1	7	19:23	13
9.	TRŽEC	12	3	0	9	21:31	9
10.	GRAJENA 12 2 1 9 13:39 7
LESKOVEC - PRAGERSKO
4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Haunhalter (28), 2:0 Merc (35), 3:0 Kos
(48),	4:0 Petrovič (64)
GRAJENA - MARKOVCI 0:4
(0:2)
STRELCI: 0:1 Kelc (3), 0:2 Janžekovič (44), 0:3 Strelec (52), 0:4 Štrafela (83)
HAJDOŠE - LOVRENC 0:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Vek (40), 0:2 Gajser (72), 0:3 Širec (76)
ZGORNJA POLSKAVA -TRŽEC 0:3 (0:0)
STRELCA: 0:1 Krajnc (73), 0:2 Skrbinšek (75), 0:3 Krajnc (86)
SPODNJA POLSKAVA - PODLEHNIK 2:1 (2:0)
STRELCA: 1:0 Krajnčič (14), 2:0 Krajnčič (29), 2:1 Koren (73)
Danilo Klajnšek
DOBRODOŠLI NA 3. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 20. MAJA 2006
iMDiopruj	TEDNIK
Odem
Slovenske železnice
AvtoD^M
Spremenjeni mercedes razreda E
Razred E slavi svojo šestdesetletnico, saj se je prva generacija začela izdelovati takoj po drugi svetovni vojni! V svoji dolgi zgodovini je postal eden najpomembnejših avtomobilov v višjem avtomobilskem razredu; sedma generacija, ki je na tržišče prišla pred štirimi leti, pa je »zrela« za osvežitev, če ne že za predstavitev povsem novega modela.
Pri Mercedesu so pripravili 29 novih različic, ki bodo evropskim kupcem na voljo na začetku letošnjega poletja. Tako limuzina kot karavan naj bi po novem pridobila na dinamičnosti, varnosti in moči motorjev, čeprav se razredu E kar poznajo »leta«. Prenova je zajela 2000 komponent; čeprav kakšnih revolucionarnih sprememb ni moč zaznati, ker je glavnina novosti povezana predvsem z motorji in zajetnejšo opremo.
Nova generacija bo svojo prodajno pot nadaljevala z desetimi dodelanimi agregati ter bogatejšo serijsko opremo. Prenovljeni razred E je serijsko opremljen s sistemom Pre-safe, ki se od leta 2002 vgrajuje v razred S. Sistem prepozna možnost nesreče in temu primerno ukrepa tako, da zategne varnostne pasove in predaktivira možnost sprožitve plina v varnostne mehove. Intelligent light system samodejno nastavlja moč svetil glede na svetlost okolice, vključuje pa pet funkcij, s katerimi je vozniku omogočeno večje polje preglednosti. Izboljšana je vidljivost v megli in bočna osvetljenost med zavijanjem. Za doplačilo je odslej na voljo tudi paket Direct control, namenjen športnejšim voznikom razreda E, s katerim se reakcijski čas krmilnega mehanizma skrajša za
Zdravniški nasvet
Škodljivosti dentalnih materialov
10 odstotkov, trše podvozje pa omogoča boljšo lego na cesti. Zunanjost razreda E ostaja bolj ali manj ista, sprememb sta bila deležna predvsem prednji odbijač in maska hladilnika, ki ima poslej na spodnjem delu izrazitejši prelom v obliki črke V, spremenjena pa sta tudi prednja žarometa. Tudi na zadku so rahlo spremenjena svetila in odbijač. V notranjosti je še najbolj opazen novi štirikraki volanski obroč, prenovljena pa je tudi komandna plošča klimatske naprave. Prenova je prinesla tudi nove barve notranjosti in materiale boljše kakovosti. Nekaj novosti je še pod motornim pokrovom, saj je spremenjenih in posodobljenih šest agregatov. Veliko pozornosti so namenili boljšemu izkoristku in izboljšanemu navoru posameznih motorjev, s čimer so dosegli tudi manjšo porabo goriva. Vstopni bencinski agregat iz modela E 200 kompressor ima za 12 odstotkov boljši izkoristek, tako da sedaj zmore 184 KM. Povsem nov je 5,5-litrski osemvaljnik, poznan že iz prestižnega razreda S, ki zmore 387 KM, kar je za 81 KM več kot njegov predhodnik. Najmočnejši bencinski motor iz športnega E 63 AMG zmore 514 KM in orjaških 630 Nm največjega navora. Najmanjši dizel ima odslej 14 KM več, torej 136 KM, E 220 CDI pa zmore 170 KM. Pri obeh naj bi povprečna poraba goriva znašala 6,3 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Šestvaljnik iz E 320 CDI je najmočnejši dizelski agregat in lahko ponudi 224 konjev. Novost predstavljajo tudi tako imenovani Neck-pro vzglavniki in zmogljivejše varnostne naprave, ki znižujejo možnosti čelnega trčenja in nalet od zadaj, spredaj sedeča potnika pa »namestijo« v varen položaj tik pred neizbežnim trčenjem in med trčenjem samim.
Toyota prius »zna« parkirati namesto vas
Po napovedih generalnega uvoznika naj bi se za hibridno toyoto prius pri nas letno odločilo nekje 50 kupcev. Prius velja za pionirja na področju hibridne tehnologije in je dejansko prvi uporaben avtomobil s hibridnim pogonom. Druga generacija prinaša diskretne »kozmetične« popravke in večjo izbiro pri opremi; v najbogatejšem paketu pa je na voljo še sistem za pomoč pri parkiranju.
Omenjeno tehnično novost smo v vozilih nemškega proizvajalca BMW sicer lahko že preizkusili, pri Toyoti pa so jo poimenovali IPA (Intelligent Park Assist) oziroma sistem za pomoč pri parkiranju. Parkirna asistenca je na voljo v najbogatejšem paketu opreme, deluje pa s pomočjo kamere, ki je nameščena na zadnjem delu avtomobila. Slika se prikazuje na centralno nameščenem zaslonu v potniški kabini. Elektronika s pomočjo tipal meri vrtenje posameznih koles in preko ser-voojačevalnika volana samodejno krmili sprednja kolesa. Sistem IPA je uporaben pri vzvratnem bočnem parkiranju ali pri vzvratnem parkiranju v boks. Voznik mora z vozilom pripeljati do parkirnega mesta in nato zapeljati naprej tako, kot da želi parkirati. Ob vklopljenem sistemu IPA voznik prestavi v vzvratno prestavo, na zaslonu pa se prikaže slika dogajanja za vozilom. Sistem sam določi mesto parkiranja in ga na zaslonu označi s pravokotnikom, ki ga je mogoče poljubno premikati s puščicami. Z voznikovo potrditvijo se začne postopek parkiranja, kjer začne IPA samodejno v pravem trenutku in v pravo smer obračati volan, voznik pa mora nadzorovati zgolj hitrost vozila. Sistem IPA tako natančno parkiranje precej olajša, čeprav je pri tem opravilu počasnejši od izkušenega voznika. Ko bodo pri Toyoti odpravili še začetne težave, lahko sistem manj veščim pride še kako prav, predvsem pri vzvratnem bočnem parkiranju.
Danilo Majcen
Od dentalnih materialov, to so materiali, ki se uporabljajo v zobozdravstvu, se je kot škodljivo največkrat omenjalo živo srebro oz. amalgam - kovinske zobne plombe. Novejše raziskave pa opozarjajo tudi na akrilate in njim podobne materiale. Kot škodljivost se navadno omenja alergijo, pa tudi mutageni in estrogeni učinek ter vpliv na imunski sistem.
Kot alergeni se omenjajo predvsem naslednje skupine dentalnih materialov:
• kovine (živo srebro kot sestavina amalgama, nikelj): že dolgo so poznani škodljivi vplivi živega srebra pri delavcih v rudnikih in predelavi živega srebra. Čeprav doslej s sedanjimi metodami ni mogoče dokazati in niso poznani dejanski škodljivi vplivi živega srebra iz amalgamskih plomb, pa vendar predstav-
lja živo srebro kot izloček iz le-teh potencialno nevarnost s svojo prisotnostjo v organizmu. Amalgam pa ni edini vir živega srebra. Ta pride v organizem s hrano, zrakom ipd. V telesu zasledimo živo srebro v vseh organih, izloča se skozi ledvice in črevo.
Nikelj se omenja kot najbolj pogost povzročitelj alergičnega vnetja kože v Evropi in ZDA. V nekaterih zlitinah za uhane in zapestnice je okrog 65 % do 75 % niklja. V kovinskih delnih protezah je okrog 1,5 % niklja. Nikelj je sestavni del ortodontskih lokov in žic, kjer povzroča pogosto pre-občutljivostno reakcijo;
•	akrilati: alergična reakcija se lahko pojavi kmalu po vstavitvi proteze ali šele po nekaj mesecih;
•	kompoziti - plastični, beli polnilni materiali za plombe: pri kemičnem
Foto: Črtomir Goznik
Marina Kancler, dr. dent. med.
in svetlobnem strjevanju materiala se tvori formaldehid, ki povzroča prek 30 % vseh alergičnih reakcij dentalnih materialov. Kompoziti so citotoksični, pripisuje se jim tudi mu-tageni učinek in vpliv na estrogen;
•	povzročitelji alergičnih reakcij so tudi odtisni materiali in
•	materiali, ki vsebujejo evgenol.
Različni dentalni materiali izločajo tudi različne druge sestavine. Tako npr.
steklasti cementi poleg stalnega sproščanja fluorja izločajo tudi aluminij, silicij, natrij, kalcij in stroncij.
Dentalni materiali vsebujejo številne alergene in druge dražeče kemične snovi. Te snovi se izločajo v majhnih količinah in zaradi tega navadno ne morejo izzvati lokalnega škodljivega učinka, vplivajo pa lahko npr. na imunski sistem, pri čemer pa količina izločenega materiala skorajda ni pomembna.
Uporabi dentalnih materialov se lahko izognemo le pri ljudeh, ki imajo zdrave zobe oziroma so brez zobne gnilobe - kariesa. Tudi na našem oddelku za otroško in mladinsko zobozdravstvo si želimo, da bi bilo vedno več mladih z zdravimi zobmi. Otroci v obdobju odraščanja še ne dosežejo tiste stopnje zrelosti, da bi jim zdravje pomenilo zelo visoko vrednoto, zato bi jih predvsem starši doma morali vzpodbujati k pravilni higieni in prehrani.
Marina Kancler, dr. dent. med.
Moje cvetje
Počitnice so pred nami
Končno si bomo tudi mnogi, ki hodimo v službo, lahko privoščili krajše ali daljše počitnice. Seveda so med
nami vedno nekateri, ki si zaradi posebnih obveznosti tega ne morejo privoščiti, žal so na svetu vedno izjeme. Mnogi boste te proste dni izkoristili za počitek, potovanja, upam, da si boste nekateri ogledali tudi razstavi tulipanov v Mozirju in Volčjem potoku. Žal mi je, da si takega parka ne moremo privoščiti tudi na Ptuju. Čeprav bi lahko z nekaj dodatnega dela in seveda denarja park ob turniškem gradu, ki skriva veliko zanimivih in redkih dreves, spremenili v ravno tako lep objekt, kot je Mozirje.
Še vedno je med okrasnimi rastlinami v prvem planu balkonsko cvetje. Mnogi ste svoja korita že zasadili, mnogi pa se še sprašujete, kako bi jih naredili nekoliko drugačna kakor vsako leto. Kar nekaj rastlin sem vam že naštela, ki lahko poživijo tudi korita z vašimi, doma vzgojenimi pelargonijami.
Foto: Miša Pušenjak
V cvet zvezdaste pelargonije se moraš zaljubiti.
Še ena novost v letu 2005 se pojavila med cvetočimi lepoticami. Starejše gospodinje se bodo še spomnile, da so na starih vrtovih rasle trajnice, ki se s slovenski imenom imenujejo plamenke, pogosto pa poslovenimo tudi latinsko ime in jim rečemo floks. Zdaj pa so žlahtni-telji vzgojili sorodnico tej rastlini, ki pa je enoletnica in se lepo preveša v koritih. Imenujemo jo viseče plamen-ke. Nežni, a odporni cvetovi lahko popestrijo zasaditve z bršljankami in tudi drugimi izbranimi rastlinami. Dobro uspeva tako na sončnih kakor tudi polsenčnih mestih, v senci pa je občutljiv na pepelasto plesen. Letos ga dobimo v roza, lila, rdeči in beli barvi, tako da bo za kombinacije kar veliko možnosti.
Foto: Miša Pušenjak
Purpurna bazilika v kombinaciji z dihondro tudi v senci lepo uspeva.
Ne morem še mimo naslednje novosti. To je zvezdasta pelargonija. Je pokončne rasti, njena posebnost pa so cvetovi, ki imajo prav posebno oblikovane venčne liste, zato je dobila tako lepo in zveneče ime po zvezdah, ki krasijo nebo. Čeprav je pokončna, ni posebno visoka, predvsem pa je grmičasto kompaktna in pridno in obilno cveti celo poletje. Tudi z njo si lahko polepšamo korita bršljank. Posebej na balkonih se nam v drugi polovici poletja zgodi, da se bršljanke povesijo čez ograjo. Občudujejo jih lahko vsi mimoidoči. Če pa sami sedimo na balkonu, vidimo le gola stebla in po sreči nekaj listov. Taka korita moramo speljati v višino. Ena izmed rastlin, ki nam pri tem lahko pomaga, je ravno odporna zvezdasta pelargonija. Ko vidite njene cvetove, se ji skoraj ne morete upreti.
Tudi zelišča in dišavnice so zelo dobrodošla dopolnitev zasaditev. Med njimi pa je ena prav posebej lepa, ki tudi zapolni višino korit. To je purpurna bazilika. Njeni listi niso kaj posebnega, temno zelena se preliva z vijolično, tudi sami cvetovi niso nekaj novega, skupaj pa je rastlina nekaj posebnega. Je močne rasti, drugače od bazilik, ki jih poznamo, v višino lahko zraste tudi do pol metra, skupaj s cvetovi seveda. Za nagrado pa nas izredno preseneti še njen čudovit vonj. Samo dotaknemo se je, pa zadiši vse okoli nas. Prav prijetno je poleti posedati v njeni bližini. Poleg vseh naštetih posebnosti, pa je seveda, tako kot vse bazilike, uporabna v kuhinji, kjer sodi pravzaprav k skoraj vsem jedem, posebej pa še k mediteranski kuhinji.
Miša Pušenjak
Zabovci • Vandalizam na športnem parku in ob njem
Ekološkemu otoku ni bilo usojeno ^
V noči z velikonočnega petka na soboto so si neznani storilci v Zabovcih privoščili malce nenavaden velikonočni kres. Res je, da se ob veliki noči - največjem krščanskem prazniku - prižgejo kresovi, vendar je običaj takšen, da se kuri grmada šibja oziroma vej. Neznanci pa so v neposredni bližini športnega parka v Zabovcih zanetili takšen kres, da je zgorel cel ekološki otok.
Da ne bo pomote, ni šlo za kres, ampak za čisto pravi požar na ekološkem otoku, ki je v bližini brunarice in športnega parka Športno-rekreacij-skega (ŠRD) društva Zabovci. Vzrok požara zaenkrat še ni znan, neznani pa so tudi storilci tega kaznivega dejanja. Požar so pogasili gasilci PGD Markovci in Zabovci, nastale škode pa je za okrog 500.000 tolarjev.
Športni park in zdaj že nekdanji ekološki otok se nahajata ob Ptujskem jezeru, mimo njiju pa vodi lokalna cesta, ki ob potoku Rogozni-ca povezuje naselji Zabovci in Markovci.
O tem ekološkem otoku, ki ga je na koncu dočakala tragična usoda, je bilo velikokrat govora tudi na sejah mar-kovskega občinskega sveta. Svetnik Branko Kodrič, sicer krajan Zabovcev, je občinski svet in upravo večkrat opozarjal, da sta tako otok kot tudi brunarica ob športnem parku tarča vandalov. Ob tem je svetnik Kodrič predlagal, naj se mimo ekološkega otoka večkrat pelje kakšna policijska patrulja. Težava pa ni bila samo v vandalizmu, ampak tudi ekološko neosveščenem ravnanju ljudi. »Ker je ta ekološki otok na odročnem mestu in nihče iz naselja ne vidi, kaj vse se vanj odlaga, praktično ni nobene kontrole. Povem vam, da ljudje v otok odlagajo vse tisto, česar ne bi smeli. In običajno ti ljudje sploh niso naši občani,« je
Neznanci so si kres zakurili kar na zabovskem ekološkem otoku.
večkrat na občinskem svetu izpostavil svetnik Kodrič. Občinska uprava in župan so njegovim opozorilom prisluhnili in tako so skupaj začeli iskati lokacijo za preselitev tega »ogroženega« ekološkega otoka. »Lokacijo smo iskali in jo tudi našli na občinskem zemljišču, ki je pri Princlovih v Zabovcih. Omenjeni se sicer s postavitvijo ekološkega otoka na tej lokaciji ne strinjajo, občina pa druge lokacije za ekološki otok v Zabovcih zaenkrat ne vidi. Na staro mesto ob športnem parku ekološkega otoka zagotovo ne bomo več postavljali, če pa
bomo na tej novi predlagani lokaciji naleteli na prevelik in upravičen protest sosedov, bomo morali v sodelovanju z vaškim odborom Zabovci iskanje lokacije nadaljevati,« je razložil markovski župan Franc Kekec.
Kot že omenjeno, je na lokaciji nedaleč vstran od pogorelega ekološkega otoka vzorno urejen športni park z igrišči, prostorom za piknike in večjo brunarico. Za ureditev parka je zaslužno ŠRD Zabovci, ki je v zadnjih petih letih iz opuščene gmajne uredilo lep športni park.
K ureditvi tega parka in
Tudi brunarica športno-rekreacijskega društva Zabovci je pogosta tarča vandalskih pohodov.
brunarice je finančno pripomogla občina Markovci, levji delež pri gradnji in urejanju prostora pa so postorili člani društva s takratnim predsednikom Romanom Bračičem na čelu. Brunarica in športni park sicer služita svojemu namenu, vendar se verjetno marsikdo izmed teh, ki so v tem objektu pustili marsikateri krvavi žulj, vpraša, ali je bilo vredno, saj je brunarica, ob kateri je urejena in negovana tudi okolica (trava je redno pokošena, na gredicah in v koritih so posajene rože, na zelenici so posajena mlada drevesa v zadnjem času vse pogosteje tarča vandal-skega početja. Informacije o tem, kolikokrat je bila brunarica ŠRD Zabovci v zadnjem času žrtev vandalizma, nam je na podlagi arhiva policijskih zapisnikov posredoval vodja policijskega okoliša za občino Markovci in ptujsko primestno četrt Jezero Marjan Vrbnjak. »Največ škode je bilo na tem objektu avgusta lansko leto. V našem zapisniku je navedeno, da je skupina ljudi na terasi brunarice popivala. Ob tem so z nosilcev na ograji razmetali plastična korita z rožami, rože stresali iz korit, sama korita pa so potem kurili. Raztopljeno plastiko so nato polivali po leseni ograji terase, po zidovih in stikalih. Leseno ograjo so zlomili, poškodovali pa so tudi nosilce za polkna na oknih. Naslednji dogodek, ki smo ga obravnavali glede vanda-
Pa brez zamere
Kvalificiranost
Praznična poslanica
Pred nami je krasen teden. Najprej nas bo doletel dan upora proti okupatorju, nato pa še podaljšan vikend, ko bomo praznovali delo, kurili kresove in prirejali veselice. Naravnost krasno. Veliko izmed vas si bo vzelo tudi dan dopusta na petek ter tako združilo oba praznika v take fine, kratke počitnice. Spodaj podpisani na žalost ni med vami.
Skratka, letos nam je koledar še posebej naklonjen. In čeprav načeloma praznik lahko praznuje vsak, ki se mu zljubi, pa se vseeno lahko vprašamo, ali sta ta dva praznika res namenjena vsem, torej, ali lahko ta dva praznika praznuje vsak, ki ima za to pet minut časa? Pojasnimo še malce bolje: ali lahko dan upora proti okupatorju praznujejo tudi tisti, ki se s tem uporom niso strinjali oziroma se z njim ne strinjajo ter ali lahko praznik dela praznujejo tudi tisti, ki so brez njega? Vprašanje je seveda teoretično. A vseeno ga vprašajmo.
Za dan upora proti okupatorju se nekako zdi, da tukaj večjih problemov ne bi smelo biti. Še posebej ne zdaj, ko smo bivši dan OF preimenovali v dan upora proti okupatorju. V kolikor bi obdržali staro poimenovanje, bi se verjetno našlo precej tistih, ki ob tem dnevu ne bi odobravajoče kimali z glavo. A sedaj, ko 27. aprila praznujemo dejstvo, da se je ta narod v drugi svetovni vojni postavil zase ter se boril proti okupatorju (vprašanje, ali je ta okupator isti za vse, pustimo ob strani), lahko rečemo, da je to praznik za vse in da praznujemo dejstvo, da imamo Slovenci meje v svojem potrpljenju ter da se ne pustimo vsakemu, ki ima pet minut časa. Lepo. Sedemindvajseti je torej dan, ko se lahko vzajemno trepljamo po ramenih.
Zgodba s prvim majem, praznikom dela, pa je malo drugačna. Prvi maj je splošno sprejet kot praznik dela; tukaj ne obstajajo nasprotujoče si razlage, kaj na ta dan praznujemo. Na deklarativni ravni torej problemov ni. Pa tudi sicer ta praznik praznujemo vsi. A vseeno ima prvi maj vedno več zloveščega pridiha, saj se zmeraj več ljudi na ta dan sprašuje, ali bo čez leto dni sploh še popolnoma kvalificiranih za praznovanje tega praznika. To je, vedno več ljudi na ta dan ali dan poprej sicer gre na veselico pogledat kurjenje kresa, a vseeno se na tihem sprašuje, ali bo čez eno leto sploh še imela službo, se pravi, da bo dan dela dejansko tudi njihov praznik, ali pa bodo bolj stranski opazovalci veseljače-nja, ki bodo razmišljali o tem, kako in kje dobiti službo. Praznik dela ni več praznik, ampak je predvsem dan, ko se še posebej zavemo socialnih razlik in napetosti v naši družbi. Res je sicer, da so socialno nastrojeni govori raznoraznih sindikalnih prvakov že dolgo stalnica prvomajskih praznovanj, a zadnje čase jim iz leta v leto prisluhne več ljudi. Ker se jih te napetosti tudi osebno tičejo. In tako praznik dela nekako ni več praznik dela, delavcev, ampak bolj priložnost, da tisti, ki se nahajajo na spodnji polovici socialne lestvice, povedo, da so tukaj, da naj jih država ne pozabi in jim da priložnost, da si bodo sami služili svoj kruh.
Torej, vse najboljše za dan upora proti okupatorju in, v kolikor ste popolnoma kvalificirani za praznovanje praznika dela, tudi za ta praznik čestitke. V kolikor pa ob prazniku dela najprej pomislite na zaposlitev, pa veliko sreče pri iskanju le-te.
Gregor Alič
lizma na zabovski brunarici, sem med našimi policijskimi zapisniki zasledil 20. januarja tega leta. Takrat je bilo poškodovano okno, pred dobrim mesecem - 7. marca - pa so bila poškodovana tudi vrata sanitarij. V vseh primerih gre za neznane storilce,« je pojasnil vodja policijskega okoliša Marjan Vrbnjak in dodal, da zabovska brunarica ni edina tarča vandalov na območju občine Markovci. 4. marca so bili namreč policisti Policijske postaje Ptuj obveščeni o poškodovanju vrat na novi večnamenski dvorani v Bukovcih. Neznani storilec je vrata poškodoval tako, da je brcnil v steklo in ga pri tem razbil. Skoraj vsako leto pa vandali poškodujejo tudi lov-
sko hišico v Bukovcih.
Čeprav se navedene oblike vandalizma med seboj razlikujejo in bi lahko našteli še celo vrsto vandalskih dejanj, imajo vsa nekaj skupnega - poškodovanje ali uničenje stvari! Če je škoda povzročena posamezniku, bo zanjo plačeval sam, če pa so poškodovane javne dobrine, bomo plačevali vsi davkoplačevalci. Nekaterih vrst škode, še posebej na spomenikih in naravnih dobrinah, seveda ni mogoče izraziti v denarju in je pogosto tudi ni več mogoče popraviti. Zato bi si bilo smiselno prizadevati za to, da se doseže višja kulturna zavest ljudi.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Turški Vrh • Kolegij županov Spodnjega Podravja
Prerazporejanje zdravstvene mreže glede na število prebivalcev
Osrednja točka aprilskega kolegija županov Spodnjega Podravja, potekal je v prostorih bara Veselič v Turškem Vrhu v občini Zavrč, je bila problematika primarnega zdravstvenega varstva na območju UE Ptuj.
Svojo točko sta imela že po tradiciji tudi poslanca državnega zbora Branko Marinič in Franc Pukšič, ki sta župane seznanili z aktualnim dogajanjem v parlamentu. Za občino Zavrč je dobro novico prinesel Branko Marinič, pred sejo je bil v Novi KBM, kjer se je srečal z upravo, ki mu je zagotovila, da bodo že v kratkem v Zavrču uredili bolj prijazne bančne prostore za tamkajšnje občane. Nove bančne prostore bodo v kratkem dobili tudi v občini Kidričevo. V zadevi zoper toženi stranki Perutnina Ptuj, d. d., in Terme Ptuj, d. o. o., je prišlo do sodne poravnave, ki pomeni za občine na Ptujskem v gotovini 54 milijonov 523 tisoč tolarjev in 18958 delnic Zdravilišča Moravske toplice po vrednosti na datum podpisa sodne poravnave, ki pa ne sme biti manjša kot 2200 tolarjev za delnico. Delitev med občinami bo potekala na osnovi kriterijev delitvene bilance. Direktor ZRS Bistra dr. Bojan Pahor pa je župane seznanil z
aktivnostmi pri pripravi regionalnega razvojnega programa 2007/2013. Vztrajali bodo pri ločenem programu Spodnjega Podravja, saj se problemi tega okolja razlikujejo od problemov cele regije.
Kot razlagalci mreže javne zdravstvene službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na območju UE so na kolegiju županov sodelovali direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec., Zlatko Sok, dr. dent. med., in Franc Šuta, dr. med. Na dokument, ki predstavlja skupen predlog javnega in zasebnega zdravstva s priporočilom za prenos dejavnosti po posameznih občinah, sta se podpisala Metka Petek Uhan v imenu ZD Ptuj in Branko Jer-kovič, dr. med., predsednik Zdravniške zadruge Ptuj. Za skupen dokument mreže javnega in zasebnega zdravstva na primarni ravni so župani občin Spodnjega Podravja »glasovali« na januarski seji kolegija, ko so se zavzeli za pripravo optimalnega mo-
dela opravljanja primarne zdravstvene dejavnosti na območju UE Ptuj, za takšne strokovne rešitve, da bo vsaka občina pokrita z najmanj enim timom splošnega zdravnika in zobozdravnika, pri čemer se bodo timi uskladili na dva načina, s širitvijo obstoječe zdravstvene mreže in s prerazporeditvijo presežkov oziroma manjkov med občinami. V občini Gorišnica želijo imeti dva splošna zdravnika in dva zobozdravnika, vztraja župan Jože Kokot, tudi v Že-talah se mora dodati program za zobozdravnika, je bilo slišati na kolegiju županov Spodnjega Podravja v Turškem Vrhu 18. aprila. Otroških in šolskih zdravnikov ter ginekologov naj ne bi pre-razporejali, ker naj bi ostali v MO Ptuj. Pri zobozdravstvu je programe potrebno razdeliti tako, da je v vseh občinah zagotovljen program za odraslo in mladinsko zobozdravstvo. Nova mreža, ki ni nova mreža v prvem pomenu besede, saj ni razširjena, v bistvu gre
Štajerski TEDNIK
DRUŠTVO V SKORBI69
ANTIČNO MESTO V MALI AZIJI
MORSKA RIBA, VELIKI ROBEC
PRITOK RENA V NEMČIJI
DERIVATI ALKOHOLA
GODRNJAČ, NERGAČ
ŽIVLJENJE BREZ PROSTEGA KISIKA
Štajerski TEDNIK
IZ BESEDE REPINA
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (ROBERT)
LASTNOST DRSNEGA
ZNAMKA UR
ANGLEŠKA ZNAMKA RAČUNALNIKOV
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
LOVSKA NASTAVA
FRANCOSKI OTOK V ATLANTIKU
DRAGO GAJZER
GR. POTUJOČI PEVEC
GMOTA, CELOTA
AMERIŠKA ART ROCK SKUPINA
NIZKO RASTJE V GOZDU, MLADIČJE
IZ BESEDE HARPA
AMERIŠKI JAZZOVSKI SAKSOFONIST (SONNY)
GANSKI POLITIK (KWAME)
IZ BESEDE ISTER
AM. PEVEC
(DON)
OLGA NA-ZAROVA
PORTUGALSKA POKRAJINA
OTOK NA JADRANU
STANKO BLOUDEK
FINSKA LUKA TURKU (ŠVEDSKO)
SELEN
GR. BOGINJA NESREČE
DEMONKA PEHTA
HOKEJIST ZUPANČIČ
DIVJA MAČKA
MENIČNI DOLŽNIK
MESTO PEČATA
KOKOŠJA PASMA
FRANCOSKI ZGODOVINAR (ALBERT)
IZ BESED ZEH + MATI
AMERIŠKI ROCKOVSKI PEVEC HARROW
NAMIZNO PREGRINJALO
IZ BESEDE HABA
ORIENTALSKO BARVILO
ČETRTI RIMSKI KRALJ
Rešitev prejšnje križanke: SPRAVA, TRAVAR, RIMAR, OMOTEK, GENINA, JOŽE, KD, EOS, SIRE, BROKAT, RAT, ROMAN, FRAJT, AMER, OČAK, NANTES, KLON, KRT, MTC, IRO, OKUPIRANOST, VAMP, VRANKA.
Foto: Črtomir Goznik
V vsaki od šestnajstih občin na Ptujskem morata biti splošni zdravnik in zobozdravnik, zato bo manj ambulant na Ptuju.
zgolj za prerazporejanje oziroma čim bolj enakomerno razporeditev splošnih zdravnikov in zobozdravnikov po občinah, ker je potrebno slediti načelu, da naj izvajalci sledijo bolnikom in ne obratno, bo kot kaže še dala precej dela tako lokalni politiki kot zdravstvenim delavcem, saj se nekateri, predvsem v zobozdravstvu, ne strinjajo s takšnim preurejanjem. Vedeti je potrebno, da bo vsak zdravnik oziroma zobozdravnik pri selitvi prinesel v novo okolje tudi svoje opredeljene paciente, kar za morebitne paciente v novem okolju ne bo prednost, le daljša čakalna doba. Verjetno ni pričakovati, da se bodo dosedanji pacienti zdravnika, ki se bo preselil v zunanjo ambulanto, preselili k drugemu. Nekateri iz krajev, kjer bodo imeli zdravnika po novem, pa bodo še naprej zdravje iskali na Ptuju.
Največ selitev v zobozdravstvu
V zobozdravstvu, kjer je tudi največ neznank glede meril o tem, koliko pacientov pripada enemu zobozdravniku, bo tudi največ prerazpo-rejanja. Predlog mreže oziroma priporočila za prenos po posameznih občinah je nastajal v ozki delovni skupini javnega in zasebnega zdravstva. Zanjo bo potrebno šele dobiti zeleno luč v zavarovalnici in ministrstvu za zdravje, z odločitvijo kolegija županov so se pogajanja začela. Kriteriji glede zdravstvene mreže v Sloveniji niso dorečeni, ni natančnih meril o tem, koli-
ko pacientov naj bi imel vsak zdravnik, zdaj je tako, da jih narekuje in priznava zavarovalnica. Ne glede na to pa so župani ugotavljali, da so prvič dobili v roke otipljive številke, da imajo splošni zdravniki opravka s 56596 potencialnimi pacienti, otroški s 4052, šolski z 9173, ginekologi z 31698, k temu pa je potrebno prišteti še otroško zobozdravstvo in zobozdravstvo odraslih. Prav tako so dobili podatke o številu zdravstvenih programov za vsako področje, ki ga plačuje zdravstvena zavarovalnica, podatke o izvajalcih in območjih izvajanja. Pri upoštevanju najbolj ugodnih normativov v primarni zdravstveni mreži na Ptujskem v tem trenutku manjkata najmanj dva splošna zdravnika, trije zobozdravniki za odrasle in nekaj malega mladinskega zobozdravstva. Pri splošni medicini naj bi imela MO Ptuj en program preveč, potrebno ga je prenesti v zunanje občine, kjer je deficit dveh programov, ki se ga lahko delno pokrije s prenosom enega programa iz mestne občine Ptuj. En program, za občino Dornavo, pa bo potrebno pridobiti dodatno. Glede na
trenutno stanje naj bi preraz-porejanje primarnega zdravstva po šestnajstih občinah znotraj UE Ptuj potekalo tako, da naj bi v vsaki zunanji občini najprej zagotovili po enega splošnega zdravnika, nato pa dodatne povsod tam, kjer jim še pripadajo. Vključena je tudi že nova občina Cirkulane. Pri vrstnem redu prihoda novih zdravnikov naj bi upoštevali število prebivalcev. MO Ptuj ima tudi 0,8 programa mladinskega zobozdravstva, ki se bo prenašal v zunanje občine, deficit v zunanjih občinah pa je v štirih programih, delno se bo pokril z 0,8 programa iz MO Ptuj, za preostali deficit pa bo potrebno pridobiti program od zavarovalnice in ministrstva za zdravje. Na oba naslova so tudi že poslali zahtevek za priznavanje manjkajočih programov, ki ga bodo podkrepili še župani s svojim zahtevkom po takšni mreži. V okviru prerazporejanja ambulant na Ptujskem pa je eden prvih korakov, tako vsaj pravi direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan, priprava novih koncesijskih pogodb v občinah Gorišnica, Cirkulane, Jur-šinci, Podlehnik in Majšperk.
MG
%
ASFALTI PTUJ
d.CMl.
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE
ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU DELA IN SE PRIPOROČAMO!
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13,2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
14 .šio/mi^i TEDNIK
Zanimivosti, poslovna sporočila
torek • 25. aprila 2006
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Občine Zavrč, vabi na
DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO
za občinski lokacijski načrt za obmoqje P24-P1
Zavrč (obrtna cona), ki bo v sredo, 3. 5. 2006, ob 13. uri v prostorih Občine Zavrč, Zavrč 11
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega ureditvenega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Občini Zavrč, Zavrč 11, ter tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je župan mestne občine Ptuj sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje P11-S14/2 Budina (prva faza) 1.
Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje P11-S14/2 Budina (prva faza), ki ga je pod številko 064-LN/2004, z datumom marec 2006, izdelala družba Urbis, d. o. o., Maribor.
2.
Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava del poselitvenega območja P11-S14/2 Budina s približno površino 3,80 ha (od celotne površine 4,45 ha), v katerem je načrtovana umestitev 30 novih prostostoječih enodružinskih hiš, skupaj z vso potrebno komunalno infrastrukturo. Predvidena je pogodbena komasacija v območju prve faze, zato v skladu s pogodbo o izvedbi pogodbene komasacije in 53. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) razgrnitev predloga elaborata nove razdelitve zemljišč ni potrebna.
3.
Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2 (mala sejna soba, prvo nadstropje). Javna razgrnitev bo od petka, 5. 5. 2006, do vključno ponedeljka, 5. 6. 2006.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 24. 5. 2006, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v časopisu Štajerski tednik.
Številka 350-05-27/04 Datum 19. 4. 2006
Dr. Štefan Celan, župan mestne občine Ptuj
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom mestne občine Ptuj čestitamo ob 21. apňlii, dnevu upora proti okupatorju, in L maju, prazňiku dela.
v _
Želimo vam prijetno praznovanje.
Mesini odbor SDM Ptuj predsednik Andrej Korpar
Mestniodbùr SDS Ptuj
predsednik lO Rajko Fajtj- univ. dipl. iní.
-K
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIjA SLOVENIJE
Svetniki mestne občine Ptuj iz svetniške skupine LDS Vam iskreno čestitamo ob dnevu UPORA SLOVENSKEGA NARODA PROTI OKUPATORJU in PRAZNIKU DELA.
Vljudno Vis vabimo na prireditve, ki bodo oi-ganiňrane v mestni občini Ptuj v počastitev obeh praznikov.
Vodja svetniške skupine Eniii Mesanč
Pn^dsednica MG LDSPiuj Lidija Majrtik
Predsednik MLD Vas j a Sfyelec
Nagrajenci:
sMi prasmjmo... nofajuimo oPrasnujte i
Ponedeljek 10. april 2006 Kogovšek Majda, Ljubljana Torek 11. april 2006 Podgornik Matej, Kal nad Kanalom Sreda 12. april 2006 Zakrajšek Vinko, Poláková, Ljubljana Četrtek 13. april 2006 Hrovat Olga, Zreče
Opravičilo: Zaradi neljube napaiœ v tisku ponavljamo nagrajence iz prejšnje številke. Hvaia za razumevanje.
1988

2006
v
<^eiite sodelovati?
KUPON: (prasinm, da podal
		
ime		pnimelc
		
uhcBinhiSnaitevilka		kiaj.poíta
		
(gj pripisom 'L2a naš rojstni 9an" ^ihmšhma /7, 23 U ^f S^olskma
18 let - 18 years - 18 anno - 18 fo&ina -18 let - 18 yeau - 18 anno - 18 ^oMna -18 let - 18 years - 18 anno - 18
Prireditvenih
Torek, 25. april
14.00
16.00
18.00
19.00
Ptuj, CID, drugo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta, "Tabuji - prepovedane stvari"
Žetale, 1. del 47. območne revije mladinskih pevskih zborov, Glasbeni vrtiljak
Žetale, 2. del 47. območne revije mladinskih pevskih zborov, Glasbeni vrtiljak
Maribor, SNG, Attila, VelDvo, za abonma Opera torek in izven
Sreda, 26. april
19.00 Ptuj, Mestno gledališče, plesno scensko doživetje, Biti, predstava
Plesnega kluba Mambo 19.00 Maribor, SNG, Attila, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven 19.00 Cirkovce, osrednja prireditev ob 220-letnici šolstva v Cirkovcah 19.00 Miklavž pri Ormožu, dom kulture, Proslava ob državnem prazniku
- dan upora proti okupatorju 20.00 Ptuj, CID, koncert Nine Mureškiča
Lenart, pred Mercatorjevim centrom, Pozdrav poletju, Dražen Zečič, Bič Boys in modna revija Unlimited
Četrtek, 27. april
5.00
9.00
Ptuj, železniška postaja, izlet Po jadranskih otokih - Mali Lošinj, organizira PD Ormož, informacije na telefon 041 698 741 Nova vas pri Ptuju, Lackova domačija, proslava ob dnevu upora proti okupatorju, po proslavi sledi 10. tradicionalni pohod "Po poteh upora in prostovoljnega dela" v Kicar, kjer bodo praznovanje nadaljevali z 8. brigadirskim praznikom Ptuj, PD, vas vabi na izlet Planinarjenje po Lošinju, vodi U. Vidovič, izlet traja tri dni, dodatne informacije na telefon 777 15 11
KINO Ptuj
četrtek, 27. april, ob 20.00 Zadnji dnevi Sophie Scholl
Mali oglasi
STORITVE
RAZNO
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
M
D INVEST d
Podjele Investicijsko dejavnost, trgovino In storitve Prešernova 3D, 2250 PTUJ tel.: 707-91-00 tax: 787-91-11 LO.O. tmd®ann«s.net
Vsem poslovnim partnerjem
ter cenjenim strankam želimo prijetne prvomajske praznike!
ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE
www.videnja.com
090/ 142 805
24 ur na dan za uporabnike Mobitel In Debitel Cena za Mic 180 sit/ 0.5 min (0,75 €) z DDV-iem OllmoHe d.o.o. PE Cesta ob Železnici 4, Žalec


«
POP 7 TOP
1.ŠTRK-Fletno	dekle
2.	Ans. SLAPOVI - Fletno dekle
3.	Ans. EKART-Sedarska polka
4.	IVIIHADOVŽAN-Veseli pastir
5.	7. RAJ - Naš raj
6.	GAMSI - Moja prijateljica
7.	ROBERT GOLIČNIK S PRIJATELJI - Razigrana frajioar'ca
1.	BRIGITA ŠULER-Lepa rožica
2.	KINGSTON - Pustl soncu v srce 3.12 NASPROTJE - Marinka
4.	MIRNA REYNOLDS - Zdravnik
5.	DJ SVIZEC - Narodni turbo mix
6.	MOJCA & ROK - Z roko v roki
7.	HARMOTRONIC & METODY - Žena naj
bo doma
Sopek POSKOČNIH
POP 7 TOP
Gluovnlce poiljlte na doplanicata na naslov: MEOA MARKETINa d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejčkove
SMS glasbene iel|a:
041/818-666
Nagrajenec: Dragica Toš VItomarci 50 2255 Vitomarci
DVE POSTELJI z vložki in nočnimi omaricami, zelo dobro ohranjeno, svetlejše barve, poceni prodam. Tel. 773 97 21.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM 130-kg svinje, domače reje, in 40-kg pujske. Tel. 757 08 51.
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, po 750 SIT za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, telefon 688 13 81, ali 040 531 246.
DOM-STANOVANJE
ODDAM v najem 3-sobno stanovanje, delno opremljeno, novo, v okolici Ptuja. Tel. 041 394 131.
DELO
DISPONENTA za organizacijo prevozov zaposlim - pogoj znanje nemškega in angleškega jezika, delovne izkušnje, izpit C-E-kategorije. Lamo-texpres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž._
VOZNIKA C-E-kategorije za mednarodne prevoze EU zaposlimo. Lamotexpres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 78.
ercator
CnQ[p©[HIIISI]flS©G
Ormoška cesta 30, Ptuj
I PRIREDnVE V JIPRILU 2006
SOBOTA, 29. april, Ob 10.uri

LEPO JE BIH ZDRAV!
Perutnina Ptuj v sodelovanju s Sokol Grup predstavlja novo linijo Izdelkov Wellness, povezano v zanimiv družabni dogodek z obilico animacijskega programa za vse generacije. Skupaj se bomo razvedrili ob zabavnih Igrah, nagradnih kvizih, pripravi In pokušanju Izdelkov Wellness. Vse o zdravem prehranjevanju In gibanju na nadvse zabaven In prijeten način!
RADIOlllTEDNIK
Mali oglasi
02/7493410
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike..
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________sS_________
erobike. ^
AERèDIKE
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDOTK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja www.aerobika.net s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Bil si nam luč življenja, trdna opora, poln hrepenenja, za našo srečo storil si vse, a srce plemenito omagalo je. Ostali smo v temi zgubljeni, ker tvoja lučka ugasnila je. O, kako neizmerno pogrešamo te.
V SPOMIN
25. aprila mineva 1 leto, odkar si na za vedno zapustil
Feliks Bagar
SLOVENSKOGORIŠKA CESTA 6, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga s sve~ko, cvetjem ali lepo mislijo spominjate ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
S svojimi pridnim delom osrečiti si znal,
pred usodo sam nemočen si ostal. Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok - ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
@e pet let na{ dom je prazen, ko nehote smo {li narazen. Vedno, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da te med nami več ni?
Janez Ljubec
IZ GIBINE 17, VITOMARCI
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prina{ate cvetje.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu zapustila na{a draga teta
Ana Cafuta
IZ DRAVCEV 14
Od nje se bomo poslovili jutri,
v sredo, 26. aprila 2006, ob 15. uri na pokopali{ču Videm pri Ptuju.
@ara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11.30.
Žalujoči: njeni najdražji
RAZPIS
Svet Zavoda za informiranje Orm^ž razpisuje skladno s 16. členom
Statuta delovno mesto odgovornega urednika na Radiu Prlek. Razpisni pogoji:
-	visoko- ali višješolska izobrazba novinarske, pravne, ekonomske ali družboslovne smeri,
-	dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju dejavnosti javnega obveščanja,
-	komunikacijska sposobnost,
-	ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega obveščanja,
-	slovensko državljanstvo in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
-	predložitev programa dela v skladu s programsko zasnovo,
-	ni oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto,
-	ni v nobeni politični stranki.
Mandat odgovornega urednika traja štiri leta, s skrajšanim delovnim časom. Po preteku navedene dobe je ista oseba lahko ponovno imenovana.
Prijave kandidatov za delovno mesto odgovornega urednika se sprejemajo do vključno 5. maja 2006. Prijavljeni kandidati bodo z odločitvijo Sveta o izbiri seznanjeni najpozneje v tridesetih dneh od objave razpisa.
Prijave pošljite s priporočeno pošto na Zavod za informiranje Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož, s pripisom ZA RAZPIS.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
teden prejme brezpla( obískoV^gsál aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1
mE IN PRiraiEE:
Danica Sagadin
Sp. Hodina 70,8288 Hodina
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
MO Ptuj • Veliko spomladansko čiščenje okolja
Črnega odlaganja še veliko
V mestnih in primestnih četrtih MO Ptuj je na dan Zemlje potekalo že tradicionalno čiščenje okolja.
Letošnji akciji je šlo na roko tudi lepo vreme. Med letom se je v okolju nabralo veliko takšnih in drugačnih odpadkov, ki bi jih sicer morali odložiti na za to določena mesta, v posode za odpadke in na številna druga odlagalna mesta, kjer je mogoče ločeno oddati odpadke, ki sicer v posode za odpadke ne sodijo, od PET-embalaže, papirja do stekla. Občine na Ptujskem so ene izmed tistih redkih v Sloveniji, ki so znale pravočasno najti rešitev za nov Center za odlaganje odpadkov Gajke, za kar je bila sicer cena visoka, a je še vedno cenejša od pogubnega »vsevprek« nekontroliranega odlaganja odpadkov. Kljub nadpovprečni skrbi za okolje na Ptujskem je črnih odlagalcev še veliko. Za
njimi morajo čistiti vsakoletni udeleženci spomladanskega čiščenja okolja, upati pa je, da jih bodo sčasoma streznile tudi visoke globe za to nemarno in neodgovorno početje. Inšpektorji budno spremljajo dogajanje v okolju. Natančne številke zbranih odpadkov po četrtih bodo znane te dni, v Čistem mestu v sodelovanju z MO Ptuj napovedujejo tudi akcije odvoza vejevja, ki je v posameznih gospodinjstvih ostalo po spomladanskem čiščenju v sadovnjakih oziroma nasadih okoli stanovanjskih hiš, ker je kurjenje na prostem z odlokom prepovedano. Pobudo za organiziran brezplačen odvoz vejevja in podobnega materiala so dali v PČ Grajena.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Potapljači so iz Drave v soboto potegnili takšne in drugačne »spominke«.
Foto: Črtomir Goznik
Pri ribniku v Orešju je nekdo odložil tudi kavč, morda je tja občasno hodil na takšne ali drugačne seanse. V soboto ga nismo srečali.
Ptuj • Atraktivno mešanje pijač
Tekmovanje najboljših barmanov
V četrtek ob 21. uri so se v kavarni Evropa na Ptuju zbrali najboljši barmani iz Slovenije ter en predstavnik iz Hrvaške, ki so se pomerili v atraktivnem mešanju barskih pijač.
Foto: Črtomir Goznik
Naporno in težko čiščenje debel in vejevja iz Drave. Najprej so morali svoje delo opraviti potapljači Potapljaškega društva Ptuj, ki so zagozdeno deblo pri enem od opornikov mostu sneli, da so vejevje potem lahko dvignili iz reke, naložili in odpeljali.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sončno, popoldne bodo kratkotrajne plohe. Na nebu bo več koprenaste oblačnosti, ki se bo proti večeru predvsem v severnih in severovzhodnih krajih zgostila. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C. Obeti
Na tekmovanju, ki je trajalo skoraj dve uri, se je predstavilo 12 kandidatov. Med njimi tudi pet Ptujčanov, in sicer Almir Za-hovič, Dejan Korez, Boris Ciglar, Bošjan Maroh in Darko Majcen. Štiričlanska komisija je imela zelo težko nalogo, saj so bili tekmovalci odlično pripravljeni. Zraven 10 moških predstavnikov sta svoje znanje pokazali tudi dve predstavnici nežnejšega spola. V vzdušju Havajev, plaže in palm pa ni manjkalo niti pravih eksotičnih plesalk, ki so popestrile program. Na tekmovanju, ki se je prvič odvijalo na Ptuju, so se predstavljali
večinoma samouki kandidati, njihovo znanje in ročne spretnosti pa so obiskovalce pustili brez besed. Trenutni državni prvak Aleš Prestol je žongliral kar s petimi steklenicami, ki so dobesedno letele po zraku. A tudi to ni bilo dovolj, da bi na Ptuju osvojil naziv najboljšega barmana v atraktivnem mešanju barskih pijač, saj ga je premagal Zagrebčan Mario Majcen, trikratni prvak hrvaške, ki se je barmanskih veščin naučil sam. Med zmagovalci kljub odličnim izvedbam Ptujčanov na žalost ni bilo.
Dženana Bećirović
Slana v aprila je bolj nevarna
kot poletna toča in suša soparna. IC3
V sredo bo večinoma sončno. Popoldne bodo posamezne plohe ali nevihte. V četrtek bo sprva delno jasno, čez dan spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.
Osebna kronika
Rodile so: Alenka Borov-nik, Zabovci 39, Markovci -Julijo; Katja Čurin, Vodranci 17, Kog - Davida; Irena Šoštar, Velika Nedelja 10/e
-	Klemna; Veronika Trop, Nova vas pri Markovcih 75/ b - deklico; Ksenja Majerho-fer, Hadjoše 40, Ptuj - Blaža; Simona Trstenjakj^Mihalovci 29, Ivanjkovci - Zana Luka; Antonija Ladinek, Zagaj pod Bočem 10, Rogaška Slatina
-	Vida; Romana Gašparič, Osluševci 35, Podgorci -Lano; Vilma Angel, Ptujska Gora 92 - Ano; Lidija Matja-šič, Zlatoličje 72, Starše - Til-na; Ema Šalamun, Rabelčja vas 31/a, Ptuj - Vida; Sonja Vesenjak, Velika Nedelja 10/ i - Oriano; Nataša Horvat, Lancova vas 75/a, Videm pri Ptuju - Anžeta; Božena Galun, Sobetinci 25, Markovci pri Ptuju - Blaža; Nada Forštnarič, Zg. Hajdina 110, Hajdina - Aneja; Suzana Gutman, Kokolajnščak 18, Sv. Jurij ob Ščavnici - Matevža; Simona Smogavec, Tinja Gora 79, Zg. Ložnica - Patrika; Mojca Rajh, Sv. Tomaž 20 - Tajo.
Poroke - Ptuj: Tomi Cvetko, Zavrč 9, in Natalija Borak, Vinogradska 48, Dubrava, Križovljanska, Hrvaška. Matjaž Dolinšek, Maistrova ul. 32, Ptuj, in Valerija Fijač-ko, Potrčeva cesta 44, Ptuj. Boštjan Brlek, Grajena 8/a, in Darja Trafela, Podlehnik 73/a.
Umrli so: Jožef Sužnik, Placar 32, rojen 1939 - umrl 7. aprila 2006; Neža Vodi-šek, rojena Zalokar, Slatina pri Dobjem 2, rojena 1925
-	umrla 11. aprila 2006; Rozina Marčič, rojena Pišek, Majšperk 94, rojena 1926 -umrla 12. aprila 2006; Janez Rakuša, Moškanjci 25, rojen 1922 - umrl 12. aprila 2006; Leopold Zumer, Jelovice 17, rojen 1934 - umrl 16. aprila 2006; Jožef Lešnik, Prvenci 29, rojen 1946 - umrl 15. aprila 2006; Marija Merc, Strmec pri Leskovcu 52, rojena 1926 - umrla 15. aprila 2006; Katarina Kokot, rojena Belšak, Turški Vrh 106, rojena 1921 - umrla 18. aprila 2006; Maks Zajšek, Dobrina 62, rojen 1960 - umrl 17. aprila 2006; Marica Brglez, rojena Kolarič, Gerečja vas 91, rojena 1913 - umrla 16. aprila 2006; Neža Kores, Vla-hovičeva ul. 9, Kidričevo, rojena 1913 - umrla 11. aprila 2006; Anton Brodnjak, Trgo-višče 5, rojen 1931 - umrl 19. aprila 2006; Viktor Kunčnik, Vintarovci 75/a, rojen 1942
-	umrl 16. aprila 2006.
Foto: Dženana Bećirović
Steklenice so dobesedno letele po zraku.
Opozorilo
Previdno pri kurjenju kresov
V času prvomajskih praznikov se ljudje odločajo za kurjenje kresov. Vse organizatorje kreso-vanj in posameznike, ki se bodo odločili za kurjenje kresov, želimo opozoriti na nevarnost požarov v naravnem okolju, ki ob takšnih priložnostih niso redki. Za kurjenje kresov je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote, zanj pa je potrebno podati vlogo na pristojni upravni enoti najmanj 7 dni pred prireditvijo.