PROF. FRANCE JESENOVEC — JEZIKOSLOVEC 
Naš rojak France Jesenovec, član lo 
škega profesorskega ceha, ki je umrl 
marca 1984, star 78 let, in je bil slovesno 
pokopan v Lipici, spada v vrsto loških 
kulturnikov in je prav, da ga zabeležijo 
Loški razgledi. O njegovem življenju in 
delu je nameraval napisati spominski 
članek Pavle Blaznik, s katerim sta več 
let skupaj službovala na gimnaziji v Ce 
lju, a mu je smrt to preprečila. Tale moj 
prispevek je le skromno nadomestilo za 
Blaznikov nameravani spis in se omejuje 
le na Jesenovčevo jezikoslovno in literar-
no-zgodovinsko delo. Podatke posnemam 
po sporočilu knjižničarke Božene Avsec 
iz Celja, ki sestavlja Jesenovčevo biblio 
grafijo. 
France Jesenovec je bil slavist. Pouče 
val je slovenščino na gimnazijah, med 
drugim v Ljubljani, Brežicah in v Celju. 
S strokovnimi spisi se je uveljavljal tudi 
v javnosti. Mnogo je pisal v strokovne 
revije in zbornike: Jezik in slovstvo (JS), 
Slavistično revijo (SR), Slovenski jezik 
(SJ), Celjski zbornik (CZ), Levstikov 
zbornik (LZ) in tudi v Loške razglede 
(LR). Pri proučevanju slovenskega jezi 
ka je posvečal pozornost slovenskim na 
rečjem in pravilni rabi slovenščine. Na 
vajam predvsem njegove povojne spise. 
O narečjih je priobčil: Škofjeloško na 
rečje (LR 1961). Narečje vasi Sotensko 
nad Šmarjem pri Jelšah (CZ 1959). Od 
mev štajerščine v slovenskem knjižnem 
jeziku (CZ 1962). Kratek oris pogovor 
nega jezika v Celju in okolici (CZ 1973' 
74). Številni so njegovi zapisi o pravil 
nem in nepravilnem govorjenju in pisa 
nju: Iz sintaktične in stilistične rabe 
povratnosvojilnega zaimka svoj (SR 
1954), Pripomba k negaciji v slovenščini 
in Pripomba k našemu besednemu redu 
(JS 1955/56), Pripomba je bila iznesena. 
Ne da bi — da bi ne. Zavesti se — za 
vedeti se, Gradim na objektih. Nekaj slo 
govnih ohlapnosti (vse JS 1956'57). Pri 
pomba je bila iznesena. Uspeti, Povezan 
z NOB, Izražajmo se z glagolom, Ko 
ristil je njeno stanovanje (vse JS 1957' 
58), Ali ste prišel (prišla)? (JS 1958/59). 
Govor slovenskega otroka (JS 1963/64), 
Vrste oziralnih odvisnikov (JS 1966), Na-
klonskost oblik, ki izražajo prihodnji čas 
(JS 1968), Raba nedoločnika (JS 1969). 
Druga skupina Jesenovčevih spisov se 
ga na različna področja slovenske lite 
rarne zgodovine, kar je razvidno iz na 
slovov spisov: Snovanje »Slovenskega ju 
ga (LZ 1933), Kranjska čbelica (SJ 1941). 
Jurčič romantik. Jurčičev Zavod in Mu 
ljava (JS 1956/57), Mihael Zagajšek (CZ 
1966), Ahacij Stržinar s Suhe (LR 1962). 
Celjske slovenske novine (CZ 1963). Po 
gled v Hribarjevo celjsko Domovino (CZ 
1964), Drobničev slovar iz leta 1958 (CZ 
1965). Aškerčev slog v lirskih in epskih 
poezijah (CZ 1967). Odmev spodnjega 
Posavja v naši kulturni zgodovini (CZ 
1968). Jurčičeva in Tomičeva Veronika 
Deseniška (CZ 1969/70). Dunajsko-celjska 
Vesna (CZ 1971/72). Milana Pajka ro 
mantična igra Mlada Zora (CZ 1975/76). 
France Planina 
198