Poštnina plačana v gotovini IZDAJA F1ZKULTURK0I ZVEZA SLOVENIJE Posamezna številka 5 din ■ W"1 Dogodki prihodnjega tedna MEDNARODNE SMUČARSKE TEKME V GORTINI Leto VII. Štev. 4. V Ljubljani, dne 21. januarja 1951. FIZKULTURNI TEDNIK Mednarodni zimskošportni teden v Garmisch-Partenkirche nu Največji uspeh našega smučanja f ‘v m. ■ ,-r. ^ ?■>» ui^ >- '-t., Med 43 tekmovalci LANGUS na drugem mestu pred Pietikainenom, Weilerjem in Holmstromom. TINE MULEJ (peti v smuku) premagal Prawdo Od našega dopisnika A. Gnidovca po telefonu Garmisch - Partenkirchen, 21. jan. Kljub skrajno neugodnim vremenskim prilikam (včeraj je ves dan . deževalo in lilo kot iz škafa, danes popoldne deževalo, popoldne pa je nastal pravi snežni metež), so naši smučarji v veliki mednarodni konkurenci v Garmisch-Partenkirchenu dosegli odlične uspehe, ki v polni meri opravičujejo njihov sloves. Ob zaključku zimskošportnega tedna so bili danes skoki. Nastopilo je^ 43 tekmovalcev, ki so zastopali 14 držav. Naš Jože Langus je s skokoma 72 in 74 m ter oceno 216 točk zasedel drugo mesto in pustil za seboj izkušene mednarodne skakalce skandinavskih držav, kot so olimpijski zmagovalec, Finec Pietikainen, svetovni rekorder z najdaljšim skokom 135 m Šved Dan Netzel, najboljši nemški skakalec in rekorder Sepp Weiler ter drugi. Polda Janez je zasedel s skoki 65 in 69 m enajsto mesto. Naši skakalci bi bili brez dvoma dosegli še boljše rezultate, če bi bilo vreme količkaj ugodnejše. Povrhu te- V Švici in Avstriji zaradi lavin odpovedane številne prireditve Skrajno nestalno vreme zadnjih dni, zlasti pa zadnje deževje, je povzročilo v Švici ter v Avstriji, predvsem na Tirolskem, Predarlsktem, Solnograškem, Koroškem in na Štajerskem številne lavine in so snežne razmere tako labilne, da so morali odpovedati mnogo zimskošportnih prireditev. V Švici so lavine v zadnjih treh dneh zahtevale kar 35, v Avstriji pa 29 smrtnih žrtev. ga pa niti niso imeli prilike preizkusiti skakalnico, ker zaradi deževja sploh ni bilo treninga, niti ne poskusnega skoka, marveč so se takoj začeli tekmovalni skoki. Rezultati so naslednji: 1. Bradi SKpp (AVstrija) 75.5 In 77 m, 225,5 točk; 2. Langus Jože (Jugoslavija) 72 in 74 m, 216 točk; 3. Holmsirbm (Švedska) 71,5 in 73,5 m 214 točk; 4. Kuronen Olavl (Finska) 75 in 70.5 m, 213,5 točk; 5. Pietikainen (Finska) 69,5 in 73 m, 211.5 točke; 6. Netzel Dan (Švedska) 71 in 71,5 m, 210 točk; 7. Weiler Sepp (Nemčija) 70 in 69 m, 207 točk; 8. Geelhand Ole (Švedska) 66 in 66.5 m, 205 točk; 9. Rajala Orke (Finska) 65 in 68 m, 203.5 točk; 10. Dietrich Rudi (Avstrija) 69 in 72 m, 201 točka; 11. Polda Janez (Jugoslavija) 65 In in 69 m, 196 točk; 20. Klančnik Karel (Jugoslavija) 61 in 63,5 m, 180,5 točk. 30. Mežik Janko (Jugoslavija) 58,5 in 55,5 m, 169 točk. Zalokar ni skakal, ker se je slabo počutil. Polda je zasedel šele enajsto mesto, ker je, kakor tudi ostali, slabo mazal. Mazanje je bilo spričo skrajno nestalnih vremenskih razmer sploh ena najbolj kočljivih zadev. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da so naši skakalci s temi uspehi v tako težki mednarodni konkurenci dosegli največji uspeh. Nobenega dvoma ni, da bi se še boljše plasirali, če bi imeli priliko poprej preizkusiti skakalnico in na njej trenirati, kar pa je bilo spričo snežnih razmer nemogoče. Med tekmovanjem je vladal pravi snežni metež, kar je skakanje še bolj otežkočilo. V štafeti peto mesto Tudi z uspehom v štafeti 4X10 km, kjer je Jugoslavija zasedla peto mesto, smo lahko zadovoljni, ker je tudi med tem tekmovanjem deževalo in lilo kot iz škafa. Rezultat je bil naslednji: 1. Finska 2.37; 2. Švedska 2;34:04; 3. Francija 2;39:45; 4. Nemčija I 2;43:21; 5. Jugoslavija 2;43:56; 6. Avstrija 2;44:14; 7. Nemčija II 2;50:15; 8. Nemčija III 3;00:27. Ulili! Več resnos i in budnosti v delo športnih klubov in društev V novoletni številki našega lista smo ugotavljali, da mnoge športne organizacije ne opravljajo pravilno svojega dela, da zato ne dosegajo zadovoljivih uspehov in da je torej treba v tekočem letu mnogo naporov, pa tudi mnogo sprememb v metodah dela, če hočemo nepravilnosti odpraviti. O vseh teh stvareh naš tisk prav gotovo premalo piše. Tako ostajajo mnoge stvari, ki bi lalko bile dober vzgled, kako se mora ali pa se ne sme delati, prikrite širši športni javnosti in številni športni klubi ter funkcionarji se ne morejo učiti na skupnih izkušnjah. Zato bo treba mnogo več vesti iz življenja naših klubov in športnikov. Danes bi se dotaknili nekaterih vprašanj, ki so navidez nepomembne, dejansko pa razkrivajo mnoge slabosti športnih klubov, neresnosti v njihovem vodstvu in tudi veliko nebudnost pri odgovornih funkcionarjih klubov in zvez. V mislih imamo tekmovanja v nekaterih panogah športa, potovanja v inozemstvo in spremembe imen nekaterih športnih klubov. Ali se naši klubi, predvsem _ pa športniki zavedajo kaj in zakaj je tekma? Ali se pripravljajo nanjo s Potrebno skrbjo in resnostjo? Vzemimo namizni tenis (četudi ni to najvažnejši primer po značaju panoge, pa je prav gotovo po metodi dela). Slovensko prvenstvo je bilo pred zaključkom. Bradeško bi z zadnjim uspešnim nizom potrdil, da je najboljši v republiki. Tik pred zaključkom pa preda igro in na splo-Šno presenečenje postane prvak dr. Lazar, ki je sicer dober športnik, ki Pa ni imel zadostnega treninga za to tekmo. Stvar se nadaljuje na zveznem P rvenstvu. Naši Usti pišejo, kak p bomo sicer v članskih panogah slabši, toda pri mladincih, nam prvenstvo he uide. Toda Gramatčikov izgublja, drugi izgubljajo, čast rešuje do-tedaj v državnem merilu neznani Kosmač. Državni reprezentant Ha-rangozo izjavlja na vprašanje novi-harja, kje so vzroki neuspehov slovenskih igralcev, da igrajo sicer do-hro, da pa so neresni. In kaj je storila na vse to zveza? poslej še nismo izvedeli, četudi bi bila njena dolžnost, da podvzdme odločne ukrepe za večjo resnost svojih tekmovalcev in klubov. Vzemimo dalje kolesarje. Vsi govorijo, kako bo Vršič odločil zmagovalca na tekmi po Sloveniji in Hrvatski oz. saj dokazal moč sloven-8kega tekmovalca Grajzerja. Ta pa komaj in še s tujo pomočjo prispe do vrha. In dalje Odred. Vsi se veselimo, ko doseza dobre rezultate, vsi pričakujemo, da bo prvi v drugi ligi. Pa pridejo tekme z Vardarjem iz Skop-Ija in Kvarnerjem z Reke, kjer doživimo popolno razočaranje. Res je žoga okrogla, toda še bolj okrogla je trditev, da je žoga kriva neuspeha kluba. Ali ni morda več krivde na neresnosti igralcev, nezadostnem treningu, v razprtijah, ki so bile takrat med igralci? Klub je sedaj p odvzel ukrepe, ki naj to stanje popravijo, toda vendarle moramo postaviti vprašanje, kako je mogel tako dolgo dopuščati tako stanje in predvsem še, kako je mogel dnevni in športni tisk z neresnim in neobjektivnim pisanjem še prikrivati resnico športni publiki. Ali poglejmo plavanje! Povprečni rezultati dokaj dobri, na papirju zmagujemo nad drugimi republikami (mimogrede rečeno, take zmage so dokaj neokusna stvar, ker niso realne), dejansko se pa vkljub dobrim poedincem na tekmah ne moremo uveljaviti. Ko ugotavljamo vzroke, je govora o pomanjkanju bazenov, predvsem zimskih, pomanjkanju trenerjev itd. Podobne stvari bi lahko navajali še z drugih sektorjev športnega življenja. Zakaj ne bi vseh teh stvari enkrat resno zagrabili? Zakaj ne bi klubi in zveze razpravljali o resnosti tek-, movalcev, o načinu njihovih priprav na tekme, o njihovem zasebnem življenju, ki bistveno vpliva na tekmovalne sposobnosti, o njihovem odnosu do kluba in panoge, o njihovem odnosu do skupnosti itd., torej o vsem tistem, kar pri poedincu-tekmovalcu vpliva na tekmovalne rezultate. Sele potem bo tudi vloga tekem pravilno postavljena, ker bodo res odraz dolgotrajnih resnih priprav, ne pa slučajna borba za slučajne uspehe in večkrat tudi samo prilika za izboljšanje materialnih pogojev društva. Tekmujemo zato, da dvigamo s pripravami za tekmo in s samim življenjem športnikov storilnost tekmovalca, da z organizacijo tekem in z uspehi širimo krog aktivnih ljubiteljev športa, da nadomeščamo nezdrava izživljanja s športnim udejstvovanjem, da torej tudi s športom aktivno sodelujemo pri ustvarjanju novega človeka in zato aktivno v izgradnji socializma. Neresnost klubov očituje tudi vrsta naših mednarodnih srečanj. Prav go (Nadaljevanje na 2, strani) Od skromnega, plavolasega skakalca nismo pričakovali takšnega presenečenja. Langus Jože je pripravil Garmi-schu senzacijo! Drugo mesto v težki konkurenci elite srednjeevropskih skakalcev in severnjakov — Fincev in Švedov. Pred njim je moral kloniti tudi olimpijski zmagovalec Finec Pietikaien. Castitamol Naši tekmovalci so samo za 32 sekund slabši od prvega nemškega moštva. Kordež je najbolje tekel izmed vseh srednjeevropskih tekmovalcev in je njegov čas za pet sekund boljši od Karasa, ki ga doslej ni premagal še noben Srednjeevropejec. Kordež je zapustil za seboj celo dva severnjaka. Neoiicielni rezultati y veleslalomu V specialnem slalomu v času, ko to poročamo, rezultati še niso izračunani in bodo razglašeni šele na zaključni prireditvi pozno nocoj. Neoficielni rezultati prvih tekmovalcev pa so naslednji: . 1. Solander (Švedska), 2. Heider (Avstrija), oba z istim časom 1:32.3, 3. Ženo Colo (Italija) 1:33,21, 4. Couttet (Francija) 1:35, 5. Wenger (Avstrija) 1:36,4, 6. Neumann (Švedska) 1:37,3. Smučarski teden v Garmisch u je prinesel tudi našim tekmovalcem velike uspehe. Tine Mulej je zasedel v smuku peto mesto in pustil za sabo znamenite alpske vozače, ki sodijo med najboljše na svetu, kakor Prawdo, Gartnerja, Oreillerja, L antschnerja in druge. Plavalni švobei Beograd: LjnMisna V soboto dopoldne so odpotovali iz Ljubljane naši reprezentanti, ^ ki so sodelovali na mednarodnem zimskošportnem tednu v Garmisch-Partenkirchenu. To je bila ena izmed največjih prireditev v letošnji sezoni, saj so poleg močne nemške ekipe sodelovali tudi najboljši smučarji Jugoslavije, Avstrije, Finske, Francije, Italije, Kanade, Španije, švedske, Švice in ZDA. V četrtek je bil tek na 18 km. Proga je bila zelo težka, poleg tega pa je ves čas deževalo. Kakor pričakovano, so zasedli vsa prva mesta nordijski tekači, medtem ko je bil najboljši Jugoslovan Kordež dvanajsti s časom 1:22.23. Ostali Jugoslovani so zasedli naslednja mesta. 25. Tone Razinger, 32. Tone Pogačnik, 33. Franc Kandare, 35. Janez Rožič in 37. Jože Knific. Pet prvih mest so za/sedli: Andersen (Švedska), Berger (Švedska)’, VcIIonen (Finska), Funkanon (Finska), Vieko (Finska). Kordež je prispel ti a cilj s časom, ki je bil nekaj več kot 5 minut slabši od časa zmagčvailca. Popoldne so bile tekme v slalomu. Vsega skupaj je nastopilo 62 tekmovalcev, naših pa je bilo 6. Tine Mulej in Matevž Lukainc sta med tekmovanjem odstopila, naš najboljši pa je bil Franc Cvenkelj, ki je dosegel 22. mesto. Ostali so se zvrstili takole: 23. Janko Štefe, 32. Slavko Lukane. 37. Ljubo Bizjak. Proga je bila dolga 800 m z višinsko razliko 200 m in je imelo 40 vratič. Prvih pet mest so zasedli naslednji: 1. Prawda (Avstrija), 2. Ženo Colo (Italija*, 3. Gartner (Italija), 4. Monti (Italija), 5. Iloubin (Švica). Za neuspeh v slalomu pa se je Tine Mulej temeljito revanžiral v petek, ko je star-tal v A-ra zredu (razredu najboljših) v smuku. Zasedel je peto mesto in pustil za sabo Pratvdo, Oreillerja, Lantschnerja, Gartnerja in mnogo drugih, ki veljajo za favorite tekmovanja. Štiri kilometre dolgo Drogo z višinsko razliko 800 ra, je presmučal v času 4:02,4, kar je bolje od olimpij- Železničarja iz Ljubljane in Mladosti iz Ajdovščine, je bilo odigrano v dvorani Slovana na Kodeljevem, Rezultati so naslednji: Železničar : Mladost 5:2, Železničar : Polet 5:2, Mladost : Polet 5:0. Tako prideta direktno v ligo ekipi Železničarja iz Ljubljane in Mladosi iz Ajdovščine, ekipa Poleta pa bo mo. rala odigrati še dve kvalifikacijski tekmi z mariborskim Železničarjem. I Zmagovalec postane šesti član repu-j bliske lige. Tako so sedaj znani člani lige: Železničar (Kranj in Ljubljana), Gregorčič Jesenice, Radovljica in Aj-I dovščina. Tudi ženske go igrale na Kodelje- vem, vendar sta sodelovali samo dve ekipi: Polet in Železničar (St, Peter na Krasu). Polet je zmagal 3:0. Sc. stava nove ženske lige je naslednja: Kladivar, Gregorčič, Železničar Kranj, Maribor in St. Peter ter Polet. Tekmovanje moških ekip je bilo v domu Ljudske milice. Sodelovalo je šest ekip. ki so bile razdeljene v dve skupini. V finalnem tekmovanju, v katerem sta sodelovali po dve ekipi iz vsaike skupine, so bili doseženi tile rezultati: Triglav : Polet 5:0, Triglav : Krim 5:2, Triglav : Slovan 5:1, Polet : Krim 0:5. Polet : Slovan 2:5, Krim : Slovan 3:5. V moško ligo sta se plasirali ekipi Triglava in Slovana, Krim pa bo odigral dve kvalifikacijski tekmi z ekipo Železničarja iz Maribora. Ostali člani lige so: Železničar Kranj, Železničar Ljubljana, Kladivar in Gregorčič, v kolikor se ne bo plasiral v zvezno ligo. (Lj) 3:06.6, 4. Djordjevič (B) 3:08.4; 100 m hrbtno ženske: 1. Pelan (Lj) 1:26.0, 2. Gasič (B) 1:40.1, 3. Lučič (B) 1:43.0, 4. Zeman (Lj) 1:44.4; štafeta 4x200 m crawl moški: 1. Beograd 10:03.8, 2. Ljubljana 11:01.2; štafeta 3 x 100 m mešano ženske: 1. Ljubljana 4:28.4, 2. Beograd 4:57.7. Prešeren Mitja Slovensko prvenstvo v umetnem drsanju Planica. 21 jan. V -oboto in nedeljo 'e ilo v Planici slovensko prvenstvo v umet-nem drsanju. Nastopili so v glavnem tekmovalci iz Ljubljane in sicer iz društev SD Ljubljane in SŠD Triglav. Nedvomno pa je ,il najlepši nastop, ki je močno razgibal številno občinstvo. Palmetovc in Lajovica, ki sta za svojo zares lepo izvedbo dosegla It.S točk od 12 možnih, to je 98.5%. REZULTATI: seniorji: 1. Lajovic Marko, > Resman Jože; semorka: i. Silva Palme, > Drašler Mara 3. Kavšek Tetjapi; jn--uerji: t. Brleč Peter; jnnicrke: 1 Lorger Breda, 2. Dežman Mara, 3. Fajdiga Meta in 4. Brleč Marija. Uspel slalom v Kranjski gori Kranjska gora, 21. jan. Smučarski klub notnost je priredil danes v Kranjski gon neddruštveno tekmo v slalomu. Rezultati: 1. Krmelj Jonko (Ljubelj) 1:21-1, - Križaj Zdravko (Partizan) 1:23.4, 3. Krmelj lože (Ljubelj) 1:25.6, 4. Bertoncelj 'ože (Partizan) 1:25.9. — Ženske: 1. Praček 1 oizka (Gregorčič) 1:43.3. 2. Adamič Bara (Enotnost) 1:51. 3. Bizjak M. (Enotnost) : 05.2, 4. Matičič Polonca (Enotnost) 2:21.4, . Černič Staža (Železničar, Ljubljana) 2:24.8. ROKOBORBA Tedinstvo : Železničar (Mrh) 10:6 Maribor, 21. jan. Sinoči je bil ▼ ^arj‘ •oru dvoboj rokoborcev mladine Železni-'arja in zagrebškega Jedinstva. Mladinska ■kipa mariborskih rokoborcev je nudila rutiniranim Zagrebčanom močan odpor, čeprav e bila poražena z rezultatom 10:6. Po rokoborbi je bil propagandni nastop dvigalcev stezi, ki so v treh potegih dvignili: pero-‘ahka: Šertok (jedinstvo) ISO kg, lahka: Valič (Železničar) 230 kg. velter: Scrnko 1 Železničar) 242.5 kg, težka: Švipčevič (Jeli nstvo) 247.5 kg. Letna skupščina sabljaške Zveze Jugoslavije Beograd, 21. jan. Danes je bila letna skupščina Sabljaške zveze Jugoslavije. Med drugim so bili določeni termini za prvenstvena tekmovanja posameznikov in ekip za državno prvenstvo. Prvenstveno tekmovanje za mladince in mladinke bo 24. in 25. marca, za člane in članice 28. in 29. aprila, ekipno prvenstvo pa 24. in 25. novembra. Naši tekmovalci bodo sodelovali tudi na svetovnem prvenstvu, ki bo konec marca ali v začetku aprila na Švedskem. Sprejet je bil tudi sklep, da se morajo člani Sabljaške zveze intenzivno baviti s predvojaško vzgojo. Vsi se bodo urili tudi v jahanju, posamezni klubi in republiške zveze pa bodo organizirali izlete, da bi se članstvo seznanilo z orientacijo. Nogometno prvenstvo STO Rezultati 3. povratnega kola: Umag : Piti n 1:0. Arrigoni * Strunjan 4:0, Meduza : brtoniglia 3:0, Novigrad : Aurora 4:2. — l estvica: Arrigoni 22 točk, Piran (7. Aurora, Meduza po 14, Buje 9 točk itd. Vol p ato -žBOKS- Radnički : Sp ar tak 16:4 Beograd, 21. jan. Danes je bil boksarski dvoboj med Radničkim iz Beograda in Spartakom iz Subotice. To je zaostali dvoboj za prvenstvo iz leta 1948. Zmagal je Radnički z rezultatom 16:4. Borbi je prisostvovalo nad 1000 gledalcev. Organizacija je bila zelo slaba, tako da gledalci niso mogli spremljati poteka borbe. Smučarski koledarček dobite v vseh poslovalnicah Državne založbe Slovenije. Mladinske knjige. Putnika in Slovenija šport Ma tečaju na Krvavcu Je Mie veselo tssm m-teasrs1 yss vadbi na orodju Tudi letošnji tečaj, ki je peti tovrstni težfj Telovad- SSaS?Maw«s vsod vse zamedieno. ’ vitri' ' busu ki ie torzel po sneženi brozgi in blatu proti Cerkljam. Vso noč ie lilo in še zdiai so deževne kaiplie nepresta. no udarjale na šipo pred šoferjem. Malo pred Samgradom nad Cerkljami je bilo konec prijetne vožnje in v hipu srno stali s smučmi in oprtniki sredi naliva. »Dobro se ie začelo,« je vzdihnil vodja tečaja, dlrugi na je kislega obraza pristavil: »Slab začetek — dober konec«. Voda ie kar drla po kolovozu med razmočenim snegom ko smo se vzpenjali Kaplja za kapl jo ie jela pro pričati skozi razmočeno obleko in v pol ure smo bili premočeni do kože Salamensko zabavna pot skozi dež in meglo. Se najbolje jo je pogodil naš Heri, ki si ie sposodil v Ljubljani od tete star preluknjan dežnik »športne oblike« Od kraja smo se mu smejali, pa ni trajalo cU*lgo. ko se nam je sme j a l sam. Tako smo šli v strnjeni koloni mimo Škerjančeve kmetije, dokler nismo nad Ambrožem zavili v strmo bukovo ho-sto. Po malem smo zagazili v celec, ki ga je bilo vse več in več, toda kn,r srečno in še dosti naglo smo bili na Jezercah kjer nas je sprejel leden piš. Zlagoma smo minili planšarske domove na Križtei planini. Tedaj pa se ie začelo: megla, metež in neznansko globok sneg. Tovariši so bili vse bolj utrujeni in hoja vedno počasnejša. Tisti. ki še niso bili na Krvavcu, so jeli zadržano povpraševati, koliko ie še do doma. Sicer pa ie res salamensko dolgčas gaziti globok sneg. ko ne vidiš ne naprej in ne nazaj. »Fantje, držite se desno,« opozarja vodja najbolj utrjene skupine, ki je delala gaz ostalim. Tu se je posebno izkazal Andrej. ki je trden kot skala. Piš in metež je vse večji. Pol soma se spušča mrak- Zadnje kaj redko nasajene smrene kole smo že zdavnaj prešli. Dobro vemo, da smo že v bližini Dimitrij, ki je prvikrat v planinah pozimi, me s skrhanim glasom poprosi za malo okrepčila, ki sem mu z njim postregel med potjo. Tedaj se ozrem m zagledam zasnežen kol in še enega, med nlima pa na debelo obloženo bo-diicasto žico, ki poleti varuje pTed živino meteorološke naprave. Se deset petnajst korakov in bili smo pred do mom. Za konec se ie še vsak od nas zvrniti čez globok zamet in sprejelo nas ie toplo in prijazno zavetje. Takoj nasednji dan smo začeli z de lom. Najprej preizkušnja tečajnikov: vsa So smučarji, nekaj boljših, nekaj Slabših m kajpak nekaj prav odličnih. Razred za sebe sta seveda Dimitrije in Miodrag ki sta prvikrat n« smučeh. Kaj čuden občutek: Miodrag je zaupal oskrbniku, da ie prvi dan poljubu goro petdesetkrat, pa še in še. le da se je naveličal šteti No. pa je bilo iz dneva v dan bolje. Leno postopoma smo prihajali od lažjega k tež. Krnu. vse po metodičnih pravilih, ka. kor jih mora znati inštruktor smučanja. . Vzdušje v tečaju ie bilo nad vse prijetno in tovariško. Z e. takoj prve dni se ie izkazalo, da k uspehu tečaja lahko veliko pripomore domačnost in gorniška sproščenost, ki se je na tej postojanki nalezeš mimogrede, kar je v glavnem zasluga vrlega oskrbnika .Janka ki je zmeraj dobre volje in nasmejan. Ker je očetovsko skrbel tudi za vse tisto, ki »drži smučarja pokonci« kakor je dejal, smo bili z vsem hudir.ie-vo zadovoljni. Vreme se ie že drugi dan docela zve. dnlo in imeli smo smuko »za bogove«, kakor je dejal Boris. Mnogi se še niso smučali tako visoko. Nič zato če jim povzročajo preglavice zamahi k bregu. Nic zato, če so repi smuči obteženi. Tečajniki na lepih in prostranih smučiščih Krvavca saj gre vse iz dneva v dan bolje. Anton iz Ceipovaina je od sile korajžen smučar. Sitnosti mu povzroča le prenašanje teže. Na skrivaj se jezi morda kdaj pa kdaj tudi zakolne potihem, kakor ie sicer mirnega značaja. Toda kot zakleto ie obtežena zmeraj gornja smučka V tolažbo mu ie samo to. da m edini. Sola are dalje. Na vrsto prihajajo vse težji spusti po valovitem svetu, kristiianiia k bregu bočno drsanje in cela vrsta prvin, ki jih zahteva novodobna šoli smučanja. Fantom iz prve vrste gre dobro od rok. Vodi jih Boris. Slabše gre tretji vrsti, čeprav sta v mi samo dva začetnika gosta iz Beograda, Tod tudi tema se po malem odpira. sicer komaj zaznavno, toda na bolje gre le. V tečaju ie strogo določen dnevni red. Vsak da n popoldne pouk na snegu popolno voljno smučanje, zvečer pa teoretična predavanja o snegu in mažah. o opremi in o marsičem drugem. Tečajniki niso vedeli da mora znati inštruktor smučanja toliko malenkosti. Zato se uče iz svojih beležnic kakor za stavo. Oskrbnik Janko, ki je zmeraj dobre volje, jih opazuje in ne zamudi nobene priložnosti za dober dovtip-Zmeraj je dosti smeha, Janko rad pove kafcsrfo iz »smučarske latinščine«. Vča. BORBA ZA VSAK KROG Razgovor o slovenskih strelcih, mednarodnih srečanjih in svetovnem prvenstvu Obiskali smo najuspešnejšega slovenskega strelca, Franca Planinca, In v razgovoru z njim izvedeli marsikaj zanimivegao treningu najboljših, o sestavi državne reprezentance, o slovenskih strelcih v zveznem merilu, o letošnjih domačih in mednarodnih tekmovanjih, kar bo prav gotovo zanimalo tudi naše čitatelje. Danes imamo v Sloveniji še vedno štiri starejše strelce, ki prevladujejo nad ostalimi. To so: »veteran« Pero Cestnik, strelec z bogatimi izkušnjami in veliko rutino, dalje Franc Planinc, stalni član državne reprezentance, Mi. lovan Mihorko, ki je trenutno v JA in pa Delorenzo, mojster v streljanju s .pištolo. Precej pa so se jim približali tudi mlajši, predvsem Mariborčan Soje in pa Ljubljančan Dular, To sta dva mladinca, ki sta doslej poka. zala največje uspehe; oba sta zelo nadarjena in resna, tako, da lahko od njiju še mnogo pričakujemo. Na lanskoletnem državnem prvenstvu so se naši strelci nekoliko slabše plasirali kakor leta 1949. Najuspešnejši je bil Planinc, ki je osvojil tri prva mesta, to je v streljanju s težko na enomesečnem fogorovanju v Kragujevcu, ki bo od 20. maja do 20. junija. Takoj po logorov&nju bodo velika mednarodna tekmovanja v Beogradu. Strelska zveza Jugoslavije je povabila angleške, belgijske in holandske strelce. »Prepričan sem, da bomo na teh srečanjih zmagali v streljanju z vo. jaško puško. Kako pa bo s preciznim orožjem in ma.lofcalibersfcimi puškami, Pa ne morem: povedati. Po vsej verjetnosti bomo zmagali na vseh treh srečanjih v ekipnem plesmanu, ker te države nimajo posebno dobrih in izenačenih ekip. Belgijci in Holandci še boljši od Angležev, posebno Belgijci bodo trd oreh,« je Planinc odgovoril na vprašanje, kakšne izg le de imamo v teh srečanjih, Franc Planinc, državni prvak v 3. disciplinah precizno puško, precizno olimpijsko pištolo in malokalibersko puško leže. Delorenzo je postal državni prvak v streljanju s precizno vojaško pištolo, ostali pa niso zasedli nobenega prvega mesta,, Cez zimo so trenirali predvsem za Izboljšanje kondicije. Strelci imenu, jejo takšno vadbo »suhi trening«. Trenirajo lahko v vsakem prostoru, najraje doma. Po uro ali dve nai dan merijo s prazno puško v neko točko na steni alti Skozi okno, prožijo na prazno, vse to pa kombinirajo z različnimi di. halnimi in gimnastičnimi vajami, ki krepijo ročne, trebušne in ramenske mišice. Človek ne bi verjel, da zahteva tudi tekmovanje v streljanju toliko fizične kondicije. Kar poizkusite sami meriti s puško le pol ure, pa boste prav tako utrujeni, kakor če bi več ur težko fizično delali. In tekme v streljanju trajajo več ur! Jasno je torej, da mora imeti strelec odlično fizično kondicijo, če hoče izdržati napore velikih tekem. »Pri preutrujenosti na tekmovanju se kaj rado pripeti, da začnejo živci na ramenih m rokah vidno drgetati. Seveda potem z dobrimi rezultati nt nič,« je rekel Planinc. Mila zima in lepi dnevi dovoljujejo našim strelcem trenig tudi na stre. lišču. Občuti pa se spet predvsem po. manjkanje municije. Tako na primer Planinc nima za svojo precizno puško, za katero rabi švicarsko municijo kal. 7.5, niti enega naboja, kljub temu. da je državni pryak' Letošnja sezona bo prav pestra. Predvidena iso številna tekmovanja doma in v inozemstvu. In strelci se bodo nanje nedvomno lobro pripravili. Od 15, — 20, maja bo v Beogradu 40 najboljših strelcev v državi. Od Slovencev se ga bodo udeležili 4 »stari« ter mladinca Sojč in Dular. Ce bodo dosegli predpisane rezultate, bodo ostali Logorovanje in mednarodne prireditve, republiška prvenstva in potovanje v inozemstvo, kjer se bodo naši strelci pomerili z drugimi tudi na tu. jem terenu (predvidena so povratna srečanja z Angleži, Belgijci in Holandci), vse to bo temeljita priprava naše strelske reprezentance za letošnje svetovno prvenstvo, ki bo verjetno odi 1. do 15. avgusta v Oslu, Na preteklem svetovnem prvenstvu v Buenos Airesu je bila poverjena organizacija prihodnjega, to je letošnjega svetovnega prvenstva (svetovno prvenstvo v streljanju je vsako drugo leto), norveški strelski zvezi. Po najnovejših podatkih so Norvežani na to že pristali in bodo v kratkem poslali vabila vsem članicam Mednarodne strelske organizacije. »O izgledih Jugoslovanske ekipe na svetovnem prvenstvu ne bi mogel kaj več povedati. Rezultati naših strelcev bodo verjetno boljši kakor so bili v Buenos Airesu, pla,sma ekipe pa je precej negotov, Ce bi hoteli reči kaj več, bi samo ugibali. Preteklo svetovno prvenstvo je prineslo precej pre. senečenj, največje pa je bilo naše drugo mesto v streljanju z vojaško puško.« Listala sva po rezultatih iz Buenos Airesa. Prvo mesto v »klasični discip. lini«, to je streljanju z vojaško puško, je zasedla Švedska z 2534 krogi. Druga je bila Jugoslavija z 2491 krogi. Slede Švica 2486, Argentina. 2484, Finska 2452 itd. Vidimo torej, da nas od Švice loči samio 5 krogov, od Argentine 7 ln od Finske že nekaj več — 39 krogov. Tako majhne razlike, oziroma majhno število krogov, pa no igra skoraj nobene vloge. Borba bo torej zelo trda. vsaik krog bo važen, odločali bodo boljši živci in večjh voli a. Jasno je, da se bodo Švicarji in Argentinci, pa tudi Finci hoteli Jugoslaviji re-vanžirati, zato bo borba še ostrejša. Ostale države, to je Norvc. ska, Čile, ZDA in druge, ki so tekmovale na preteklem in bodo verjetno nastopile tudi na letošnjem prvenstvu, nei pridejo toliko v poštev v borbi za boljša mesta. Verjetno bodo pa nastopile tudi evropske države ki v Argentini niso sodelovale. To so Belgija, Francija, Holandska in druge, ki imajo odlične strelce in dobro orožje, tako, da lahko precej presenetijo. Letošnjega svetovnega prvenstva se bo udeležila celotna jugoslovanska reprezentanca, to se pravi, da bodo streljali tudi s precizno puško in pištolo. V precizni puški bodo največji konkurenti Švedi, Švicarji, Finci in Argentinci, pištola pa je domena Amerikancev. »Dobro bi bilo, če bi šla na svetov, no prvenstvo tudi ženska ekipa. Pri nas imamo strelce kot Sertičevo, Sedejevo, Milovanovičevo, Zidlaričevo in še nekatere, ki ne zaostajajo za najboljšimi na svetu. Rekel bj še več: če (bi ne imele prevelike treme, bi lahko zasedite najboljša mesta, saj d ose. gajo prav tako dobre ali pa še boljše rezultate, kot jih je imela prva strelka na preteklem svetovnem prvenstvu. To bj bil za naše strelke in sploh, za naš strelski šport velik uspeh.« »In državno prvenstvo?« »Konkurenca je velika, Slovenci se bomo morali zelo potruditi, če bomo hoteli prav tako uspešno kakor pre-tekla leta, konkurirati strelcem ostalih republik.« Rogi Jure sih je katera res debela, toda verjeti moraš, če hočeš ali ne. Proti koncu tečaja so napravili tečajniki izlet na Veliki Z voh Vreme je bilo leno kot le kaj. le brilo je salamensko tako da je šlo prav do kosti, kar pa ni motilo nikogar. Izlet je bil šicer kratek, toda poln užitka ob pogledu na zasnežene vrhove daleč naokoli. Bojam je sicer zamenjal Skuto z Ojstrico, Špik z Jalovcem, Snežnik z Nanosom in daleč na severozahodu Veliki Klek z Dachsteinom. Pa nič zato. saj se da vse popraviti. Pa ie dejal Bojan da ima doma celo ndezainike, cepin, dereze in vrv. Mnogi so dejali da mu to prav radi verjamejo. Na Malem Zvohu smo pustili smuči in nazaj Brede simo se naglo spustili prav v Tiho dolino, ki je prav nad dolino Kokre'in kjer vla-da vedno brezvetrje. Kakor bi trendi ie minilo devet dni. Prišel je čas izpitov. Najprej teoretično in za tem praktično. Nekateri odgovarjajo. da je veselje drugim pa gre ob potu obraza boli počasi. Izpiti trajajo dolgo v noč. Oskrbnik Janko se živo zanima za znanje posameznikov, rad bi komu kaj pomagal pa ne sme. Le dvakrat ga ie premotilo. Nekdo je bil vprašan, kakšen sneg ie najboljši im Janko mu brž pomaga, da trdo zmrznjen ker ni nevarnosti, da bi prišla voda v čevlje. Drugi spet ni vedel odgovoriti. kakšno vrsto najboljših pre. makiliivih čeljusti poznamo pa mu Janko iz nasprotnega kota, zašepeta, da so od vseh čeljusti najboljše prekajene svinjske Naslednji dan so tečajniki polagali izpit še v praktičnem delu. V najhujšem vetru in megli so se podali na piano, da pokažejo če so sposobni za naziv inštruktorja, Najbolje so se odrezali Dušan Skr lep z Ježice, Mirko Žvokelj iz Selnice. Andrej Franko iz Skofie Loke. Levec iz Starega trga in Jurman iz Beograda, kli so dobili naziv inštruktorjev smučanja. Večina od ostalih se je morala zadovoljiti z nazivom namestnika inštruktorja.. Tako ie dobila telovadna organizacija nove vaditelje za smučanje, ki bodo v svojih društvih pravilno pouče. delo rodilo bogate sadove — le če bo. va.ll zlasti pionirje Vsakdo je pridobil veliko koristnega in gotovo bo niihovo do zime bolj ugodne. Razpis repaMiškegu totaasTanla v sestaeah z telovadne akademije Telovadna zveza Slovenije razpisuje za l, 1951 tekmovanje v sestavah za telovadne akademije. 1. Tekmovanje v sestavah za telovadne akademije bo za prvenstvo društva, okraja (mesta) oziroma okrožij in republike LRS. 2. Pravico tekmovanja imajo vsi pripadniki telovadnih društev. 3. Tekmovati morajo ločeno pripadniki vseh oddelkov po spolu, starosti nad 10 let in mešani sestavi. Sestave za pionirske oddelke se ocenjuje ločeno od sestav za ostale oddelke. i. Na republiškem prvenstvu morejo tekmovalci nastopiti samo s sestavami domačih avtorjev, sestavljenimi po vojni in s katerimi avtor še ni tekmoval• na tekmovanjih v prejšnjih letih. 5. Prostor za izvajanje sestav ne sme biti večji od 10 X 10 m,' na katerem more nastopiti največ 16 tekmovalcev. 6. Republiško prvenstvo bo 8. aprila 1951 v Celju. 7. Predhodna društvena in okrajna tekmovanja morajo biti končana do 1. aprila 1951. V primeru, da društvo ne more izvesti tekmovanja v svojem okviru, lahko izbere in določi okrajni telovadni odbor posamezne točke, da tekmujejo na okrajnem prvenstvu. Če pa tudi okraji ne zmorejo posebne akademije, naj se združi več okrajev, ki naj skupno določijo kraj tekmovanja in obveste o tem Telovadno zvezo Slovenije. la. Do 1. marca t. I. naj avtorji in društva pošljejo prijave za tekmovanje TZS z navedbo društva, avtorja, oddelka, števila nastopajočih, avtorja glasbe, nazivom glasbene spremljave, način spremljave (glas- Pejasnilo Na osnovi uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu (Uradni FLRJ št 67-620/50 ,z dne 6. 12. I9a0) m navodil za izvajanje te uredbe (Uradni list FLRJ št. 2.12 51 z dne 10. I. 1931), po kateri so dolžne svoje medsebojne obveznosti, ki izvirajo iz pogodb o dobavi blaga ali opravljenih storitev, plačevati po predpisih te uredbe tudi družbene organizacije in podjetja družbenih organizacij! OPOZARJAMO v zvezi z objavo FZS v dnevnem časopisju in »Poletu«, da so po zgoraj citiranih zakonitih predpisih dolžne vršiti medsebojno plačevanje le centralna vodstva fizkulturne organizacije (t j. FZS in njene sestavne organizacije) do njih okrajnih in tem enakih vodstev ter njih podjetja, ne pa tudi njihove osnovne organizacije , pozornost. Pa četudi bi se morda nekje še skrivala za vsem tem želja, da se pozabi na stare neuspehe, je objektivno vendarle odraz negativnih teženj v klubih, beg pred stvarnostjo, pred težavami in bojazen pred obračunom z lastnimi slabostmi, ki pa skriva v sebi tudi politično nevarnost. Kajti težnja za povratkom starega ni značilna samo za naše športno življenje. Pojavlja se tu in tam tudi v našem političnem življenju, ker smatrajo tisti, ki so upali, da bo po drugi svetovni vojni pri nas zavladala zapadna buržoazna demokracija, da je sedaj čas. da se vendarle zgodi, kar se ni moglo zaradi odločne borbe našega ljudstva takoj po osvoboditin. O vsem tem je predsednik vlade tov. Miha Marinko govoril v proračunski razpravi sledeče: »Pri našem političnem in organizacijskem delu za poglabljanje socialistične demokracije in pri izvajanju ukrepov za decentralizacijo gospodarske uprave smo se srečali z izredno zanimivim pojavom, da so se ne le slučajno, pač pa povsem zavestno, znašli v skupnem taboru stari poborniki preživele buržoazne družbe ter komin-formovski agenti in omahljivci. Eni so imeli naivno željo, da bi se povrnil stari, preživeli buržoazni demokratizem, drugi pa so hoteli svojo razkrojevalno taktiko prilagoditi nekako pogojem naše borbe za demokratizacijo, da bi si nadeli prikladno krinko za svoje politično rovare-nje ter kompromitirali in otežili konstruktivno sodelovanje naših delovnih kolektivov v neposrednem upravljanju. Eni in drugi so se lepo znašli zavestno na isti liniji, da bi vnašali anarhijo, politična nasprot-stva, obujanje nacionalne nestrpnosti i-> šovinizma za razpihovanje partikularističnih nasprotstev itd Skratka, cilj jim je bil preprečiti nadaljnji konstruktivni razvojni proces naše socialistične družbe ...« Ali niso besede tov predsednika opomin tudi vsem športnikom športnim- društvom, klubom in zvezam, da zavzamejo odločnejši odnos do vseh negativnih pojavov, kakor smo jih navajali gori? Ali ni njihova dolžnost, da zaostre budnost, da ne dajejo. koncesij nosilcem starih buržoaznih demokratičnih teženj, ker morajo takim koncesijam slediti v najkrajšem času voizkusi kommformovskih agentov, da bi izkoristili nekatere naše športne organizacije v svoje temne namene Svort prav gotovo ni imun pred ta-,lm} Zato pa je potrebna oorba proti lažni demokratizaciji, kaicrsno. predstavlja spreminjanje nazivov in drugi pojavi, ki samo prikrivajo osnovne slabosti v našem športu, o katerih bomo morali, mnogo resneje razmišljati. Večja resnost v delu. zaostrena budnost do raznih nezdravih pojavov in povečana odgovornost do prevzetih nalog mora postati v bodoči mnogo bolj n snovna sestavina v delu športnih organizacij, ker nam samo to jamči nove uspehe v športu ln njegovo pravilno vključitev v naše politično in gospodarsko delo. Pred skupščino Nogometne »veze 'Jugoslavije Večina predlogov je za IV Mnhov v [zvezni ligi Znano je, da bo konec januarja v Zagrebu letna skupščina Nogometne zveze Jugoslavije, na kateri bodo obravnavali vse probleme nogometnih organizacij, predvsem pa o novem načinu tekmovanja za leto 1951. Osrednja točka živahne debate bo nedvomno vprašanje števila udeležencev I. in 11. zvezne lige. Prvi predlog glede števila udeležencev zveznih lig je dal Izvršni odbor Nogometne zveze Ju. goslavije, ki zastopa stališče 14 klubov. Ko pregledujemo predloge posameznih republiških nogometnih zvez in kilubov, ki se bavijo z vprašanjem Sistema prvenstvenega tekmovanja, vidimo, da so mnenja precej deljena, medtem ko se za ukinitev dosedanje nacionalne lige strinjajo. Nogometna zveza BiH zastopa stališče 14 klubov v I. in II. zvezni ligi. Makedonci ima jo več predlogov, vendar so vsi najmanj za 14 klubov. Nekateri so celo mnenja, da bi morala biti v prvi ligi zastopana vsaka republika s po enim Predstavnikom. Za 14 klubov v I. ligi je tudi Nogometna zveza Vojvodine, ki predlaga poleg tega tudi določitev stalpih pravilnikov, in ne tako, kakor doslej, ko so jih vsak čas lahko menjavali, Crveaia zvezda iz Beograda je prav tako za 14 klubov v I. ligi. Njeno stališče je. da bi se m ta način izboljšala kvaliteta našega nogometa,, pa tudi v finančnem oziru bi bil učineik Večji. Predlog, da bi bilo tekmovanje razdeljeno na spomladanski in jesenski del, je tudi koristen. No, sedaj pa še tisti, ki se navdušujejo za 10 do 12 klubov I. lige, Ta predlog zelo nespretno zagovarja sekretar Nogometne zveze Srbije, tov. Lišanin, ki pravi, da mora biti I, liga »stoodstotno kvalitetna«, kar se s 14 člani ne bi doseglo (!?) Na vprašanje, zakaj ne, tov. Lišanin pravi, da v državi še nimamo 14 kvalitetnih moštev, da pa to tudi ne bi bito v skladu z novo finančno politiko. Njemu se Pridružuje, tudi Hajduk, ki pa svojega stališča ni podrobno obrazložil. Enak Predlog ima tudi sekretar Nogometne Zveze Hrvatske, ki pravi, da bi večje število klubov zmanjšalo število terminov za mednarodne tekme. Poleg tega bi kvalitetni klubi imeli v tekmah s slabšimi nasprotniki denarno Izgubo. Povsem nelogično pa zagovarja svoje stališče (za 10 do 12 klubov) šport, hi komentator beograjske »Politike«, tov. Ljubiša Vukadinovič, češ, da so Predlogi za 14 klubov I. lige pomanjkljivi. Svoje stališče zagovarja takole: »V dosedanjem razvoju I. lige so se Po kvaliteti močno razlikovali le štirje klubi. V minuli sezoni sta se jim zeio približala Sarajevo in BSK. Lokomotiva in Spartak sta že dobila potrebne izkušnje, medtem ko bosta Horac in Vojvodina (bivša Sloga) »osvežila« I. ligo in prispevala k še več-temu zanimanju gledalcev. Taka liga bi bila prav gotovo kvalitetna in bi imela pogoje za nadaljnji uspešni raz. voj. Prva lica s 14 klubi pa bi ogrožala to kvaliteto, pri čemer bi nastala Prevelika razlika med kvalitetnimi in nekvalitetnimi moštvi, hkrati pa - bil zanimanje gledalcev padlo. Znatna kvalitetna razlika bi hkrati povzročila Padec najboljših, medtem ko slabši Begfiiltati izbirnih tekem •Mladincev v smučarskem teku . V prejšnji številki smo že porogali, so bile v našem zimskošportnem središču izbirne tekme slovenskih ptladiimcev za vstop v republiške te-Vseh udeležencev je bilo nad "W, in sicer v alpskih disciplinah, smučarskem teku iin skokih. V glavnem je bila organizacija dobra kar velja predvsem za tekme v skokih in tekih medtem ko še danes ne moremo Ugotoviti pravilnega ptesmatia posameznikov v veleslalomu ker i e bila organizacija pomanjkljiva. Tek starejši mladinci: (nad 60 tekmovalcev): 1- Dežman 20:41. 2. Piber 21:33. 3. Noč 22:28 4 Urmavt, 5.-6. Šober in Golob; starejši mladinci so teku n= 6 km dolgi progi, Mlajši mladinci: (nad 40 tekmovalcev): 1. Vodnjov 12:05. 2. Kuhar 12:25. Svet 13:08, 4. Kul jat 13:25 5- Strnad 13:27 itd: mlajši mladinci so tekmovali na 3 km dol si prosi Starejše mladinke (9 tekmovalk): j. Ste™ 16:09 2. Nežmah 16:35, 3. Ra-?mger 16:53 4. Lipovec 17:08, 5. Kalip i°:20 itd; tekmovale so na 3 ten dolgi drogi. klubi ne bi napredovali. Poleg tega bi liga s 14 klubi izključevala mednaroa. ne tekme domačih moštev, posebno najboljših!« Mnenja smo, da sta predloga tov. Lišamina in Vukadinoviča vse prej kot umestna. Se več! Trditve slednjega, kakor smo že omenili, so celo nelogične in v protislovju. Tov. Vukadinovič namreč v isti sapi trdi, da si je bivši član II. zvezne lige Sarajevo (kot novinec!) v minuli sezoni priboril potrebno rutino in kvaliteto in se zelo približal vodilnim klubom ter, da bosta dosedanja člana II. lige Borac in Vojvodina »oživela« I, ligo, hkrati pa, da bi 13. in 14. član razbila kvaliteto I. lige. Vsi pa vemo, da so moči vsaj prvih sedem članov II. lige močno izenačene, kar dokazuje dejstvo, da je bilo vprašanje prvaka vse do zaa-njega odprto. Ce se torej nedavnemu novincu Sarajevu priznava sposobnost, da si je v eni sezoni pridobil rutino im kvalitetne sposobnosti ter da bosta Bctrac in Vojvodina »osvežila« ligo, potem je popolnoma nerazumljiva trditev, da ostali štirje člani II. lige ne bi mogli doseči istih kvalitet kot Sarajevo oz. »osvežiti«, ali če hočete »oživeti« I. lige, da se izrazimo z njegovimi besedami. Vse to zavito, vendar pa dokaj prozorno zagovarjanje dosedanjega sistema tekmovanja je dobro osvetlil s pra. ve strani predsednik Nogometne zveze Slovenije, tov. minister Greif. Zgoraj navedena stališča nam vsiljujejo občutek, da se vneti zagovor, niki »stoodstotnih kvalitetnih« moštev I. lige boje, da ne bi imeli možnosti gledati več toliko mednarodnih tekem, kakor so jih bili doslej vajeni ali še bolje razvajeni. Ce pa mora biti tako, potem je pa najboljša rešitev, če »sto. odstona kvalitetna« moštva izločijo od ostalih klubo-v v državi in tekmujejo sama med seboj, pri čemer bodo imela dovolj priložnosti tudi za številne mednarodne tekme!« Prepričani pa smo, da to prav gotovo ne bi služilo smotrom fizkultur. nega vzgajanja v družbeno sociali, stično urejeni državi. Sicer pa, če bi 14 članov I. lige res onemogočilo pri- rejati mednarodne tekme naših mo. štev, potem bi n. pr. v Angliji, Italiji in drugih evropskih državah, kjer tek. muje v ligah celo nad 20 udeležencev, nikdar ne igrali mednarodnih tekem' Sicer pa, kaj veš, morda pa imajtf tamkaj astronomsko leto že tako urejeno, da jim zdaj ob svojem koncu »vrže« n. pr. 1C9 nedelji Nogometna zveza Slovenije takega stališča, t. j. podpiranja 5 ali 6 najboljših klubov, na skupščini Nogo. metne zveze Slovenije prav gotovo ne bo zagovarjala, Ce hočemo jugoslovanski nogomet izboljšati, potem je treba podpirati stališče tistih, ki so za 14 ali 16 klubov I. lige! Glede tekmovanja II, zvezne lige je tov, minister Greif pripomnil, da se Nogometna zveza Slovenije strinja z načinom tekmovanja, ne strinja pa se z določenimi člani lige. Na skupščini v Zagrebu b0 predlagala, de bo treba v novem tekmovanju upoštevati lan-ske republiške prvake, ki se bodo v nasprotnem primeru morali vrniti v republiške lige. Predlog je, dai bi republiški prvaki igrali med sabo kvalifikacijske tekme, zmagovalci pa bi se pomerili z Milicionerjem (Skoplje), Proleterjem (Zrenjanin) "— cem (Banja Luka). Ali morda veš, kdo je sovražnik športnikov št 1? Izvor okvare m funkcionalnih spre- I živčno razdražen, v duševnem afektu memb ki nastanejo zaradi kaienia, je ali pa ie telesno preutrujen rea-.ir težje najti kot okvare in posledice čisto drugače na nikotin, ki v fakin uživanja, ostalih, strupov kot._so_n._pr stocajii^ dehue Bor- (sl) M kegljaškim Moji Jugoslavija: Avstrija V oktobru preteklega leta je bilo v Zagrebu mednarodno srečanje kegljaških reprezentanc Avstrije in Jugoslavije, hkrati pa sta se pomerili še kegljaški reprezentanci Dunaja in Zagreba, Kljiub temu, da so bili Avstrijci evropski prvaki v kegljanju za leto 1950, jih je naša' kegljaška reprezentanca premagala z visokim rezulta. tom 6226:6127 podrtih kegljev. Prav taka uisodia je zadela reprezentanco Dunaja, v kateri -sta bila tudi dva kegljača avstrijske državne reprezentance, ko so jih porazili zagrebški kegljači z rezultatom 2338:2296. V dneh 27. in 28. t. m. bo povratno srečanje naših in avstrijskih kegljačev. Prvi dan se bosta ponovno pomerili reprezentanci Dunaja in Zagreba, naslednjega dne pa naša in avstrijska reprezentanca. Sestav naše reprezentance je že dokončen. V njej bodo nastopili najboljši kegljači Hrvatske, ki jih že poznamo z državnega prvenstva: Komtool, Hladnik, Kara--djole, Nadinič, Bobanac, Pogelšek, Putanec ter poleg edini slovenski re. prezentant, Likovnik Avgust. Za reprezentanco Zagreba, so pa v Zagrebu še izbirna tekmovanja, ki bodo končana prihodnji teden in na katerih nastopajo poleg najboljših kegljačev Hrvatske še dva zastopnika. Vojvodine, iz Slovenije pa Perko in Likovnik.. Po pravilih za to mednarodno srečanje je namreč dovoljeno, da v mestni reprezentanci, v kateri je šest tekmovalcev, igrata tudi dva državna rep r e zen. tainta. Tudi Avstrijci so že sestavili obe reprezentanci iz najboljših kegljačev. V državni reprezentanci so: Kral, Ros-ner, Zadrazil, Kreutzer, Engerl, Ul-brich Czech in Fehrer, v reprezentanci Dunaja pa Rotzer, Freytag, Witek, Datschezky, Schnal in Czech. Brez dvoma imajo Avstrijci trden namen revanžirati se Za lanskoletni poraz, kar obeta, da bo to mednarodno srečanje še bolj’ zanimivo. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da. sta Dunaj in Zagreb najmočnejša in najbolj kvalitetna kegljaška centra v Evropi, ter bo zato tudi povratno srečanje obeh mestnih reprezentanc izredno napeto. Vendar pa rezultati 6230 podrtih kegljev, ki ga je dosegla mestna reprezentanca Zagreba v bistvu je bila to naša državna reprezentanca, — ob zadnjem prijateljskem srečanju s kegljaško reprezentanco Ljubljane č preteklem tednu, kaže, da bodo morali I avstrijski kegljači napeti vse sile. če i. - i čl V O IJloTvl jvv J ca'v i iiuju v- j — bodo hoteli doživeti prav takega M112. itd Tudi mlajše mladinke so poraza kot zadnjič v Zagrebu. dUdle inmitodšf mSnci stairpiše mle" Ob priliki mednarodnega kegljaške- Se nekaj nastopu Eirkove v SvlcT V soboto, dne 13. t. m. Je bilo v ®vici v Griindehvaldu mednarodno žensko smučarsko tekmovanje v vseh disciplinah. Na tem tekmovanju so sodelovale najboljše tekmovalke iz Vse Evrope, odlikovala pa se je tudi Američanka Mead Andrea, ki je v jC-esialomu zasedla prvo mesto. Tudi Ju§oslavija bi morala na to tekmova. bje poslati dve tekmovalki, in sicer Kordeževo in Sirkovo. Ker pa prva bi dobila pravočasno" potnega dovo-tenja, je odpotovala samo Birkov a s trener]em Jakopičem. Sirkova je nastopila v teku na IS kilometrov in je zasedla med 14. tekmovalkami 10. mesto od 14 tekmovalk. “a?meroma slab plasma pa povsem opravičujeta dolga vožnja- in pozen PMh.od na kraj tekmovanja, saj Je •rkova prispela v Grtindelwald ob ■ Zjutraj, dobre pol ure nato pa je ® morala na start. Ce torej primer-njen rezultat z rezultatom osta. . o tekmovalk, ki so vozile spočite, bi ** Prav gotovo njen uspeh boljši. Pri Uglasitvi rezultatov in razdelitvi na-srad je vodstvo še prav posebno po. ‘■Pravilo oba Jugoslovana, zlasti pa ekmovalko za njeno izredno požrtvovalnost in vztrajnost. V teku na lOkm »t zmagala Svedinja Norberg s časom 7;13>2, Birko Nada pa ie za isto pro-so Potrebovala 45:57,0. °b primeru Birkove lahko ponovno gotovimo da kažejo merodajni foru-‘ do sličnih vprašanj skrajno malo-tai-Cn odnos. Mnenja smo. da bo o . »šilih nepravilnostih treba enkrat za v^ojeJ odločno spregovoriti in napra-Ui sličnim pojavom energičen ko--3C’ Smučarski trener Jakopič, ki je temi ja i tovarišico Birkovo, je ob povratku izjavil, da bi se naša tekmovalka lahko uvrstila med petim in osmim mestom, seveda, če bi prišla vsaj en dan prej v kraj tekmovanja, , , - Birko Nada na startu kjer bi se Lahko spočila, spoznala s progo in ostalimi prilikami. V takšnili pogojih, v kakršnih je tekmovala omenjena tovarišlica, pa naši športniki ne bodo nikoli dosegli zaželje. nega razvoja, niti ne bodo mogli tako zastopati naše države, kakor bi jo sicer lahko in kakor to ugled naše države v tujini zahteva. ga srečanja na Dunaju bodo imeli funkcionarji naše kegljaške zveze raz. govore s predstavniki kegljaškega športa v Avstriji glede poživitve dela Mednarodne kegljaške zveze IBA (International Boivliog Association), katere predsednik je v Pragi, podpred- sednik pa v Franciji. Naša kegljaška zveza si namreč prizadeva, soglasne so s tem tudi ostale članice Mednarodne kegljaške zveze, da bo evropsko kegljaško prvenstvo, ki je po pra. vilih vsaki dve leti, v letu 1951 v Jugoslaviji. r~......- ■ alkohol in morfij. Težka zastrupljanja z nikotinom so boli redki pojavi. v glavnem opažamo samo posledice v obliki okvar na organih najpogosteje na živčnem sistemu. Zlasti važno, ie komponenta: kronično delovanje nikotina na celoten organizem Vpliv nikotina je odvisen od množine pokajenega tobaka. Kadilce lan. ko razdelimo na šest skupin- Prva skupina so priložnostni kadilci, ki pokadijo mani kot eno cigareto dnevno-Zmerni kadilci pokadijo, dnevno 1 do 9 cigaret srednji pa 10 do 15. Kadilce, ki pokadijo 16—20 cigaret dnevno, imenujemo hude kadilce, če pa pokadijo nad 20 cigaret dnevno dobijo naziv strastni kadilci« tisti pa, ki se hvalijo. da pokadijo čez 35 cigaret dnevno, pa so »majstrastnejši kadilci«. Najusodnejše posledice kajenja se poi&iviio t>o dveh desetlet.iah. . Te so-raik na pljučih ali pa .na ustnicah. Za pljuča ie naimevaimeiše lnhailuramie, sai ie danes znanstveno dokazano da se po lavi rak na pliučdh kot posledica kaienia in zlasti inhalirania rak ie pri nekadilcu zelo redek (2 /o), medtem ko najdemo med botnuki ki imajo pljučni rak. pd statistiku Win,-derja in Grahmana kar 96.1 ‘/o kadilcev, toi so kadili nad dvajset let.. Ker na žalost vedno bolj kadijo tudi zenske bo verjetno tudi nje kmalu začel »osrečevati« rak na pljučih, čeprav so bile sedaj za-stopaine le v ma.ihnem od- St/Sktoenejšo analizo snovi v katranu so že davno (pred drugo svetovno vojno odkriti neko. kemično, snov (benepiren). ki deluje pri poizkusih na živaleh (kancerogeno (rakavo). Domnevajo da imajo tudi cigarete in ostale vrste tobaka kancerogene snovi Rak pri piparjih pa je verjetno kombinacija posledife mehaničnega, to kemičnega vpliva.. Zato ima večji datotek kadilcev cigaret pljučnega raka. o ir-ar ji pa ustmenega raka. . Pri vplivanju nikotina na organizem j era io važno vlogo tudi okornosti v katerih se nikotin vsrkava. Ni vseeno, če kadimo na prostem ali v zaprtih prostorih, kjer se vpliv nikotina zelo stopnjuje. Prav tako važnozakomm vpliv nikotina na orSjmiz^, v kaKs-nem duševnem ali fizičnem stanju ka dirno Človek ki te trenutno zelo Naša reprezentanca za srečanje z Avstrijo: stoje od Isve na desno: Likovnik, Črnič, Pogelšek, Hladnik in Denič; spredaj od leve na desno: Putanec, Nadinič in Kombol. sumiramo. Kemična metoda odrejanja množine nikotina ie mani uporaolnva nego fiziološka. Dejstvo nikotina se meri v oblik: diference zviševanja krvnega tlaka ob kajenju Tako, gram duiramo razne vrsto kvalitete cigar m cigaret Tudi način zgorevanja in pre-bajanja nikotina v hlape ni isti m ga organizem različno resorbira. Iste vrste cigaret niso po vsebinski količim nikotina enake. Važno ie. koliko čistega nikotina organizem resoroma iz dima in tu ie velika, razlika med. kajenjem med inhaliramiem m običajnim kajenjem V organizmu se _ resoroma pri inhaliraniu osemkrat vec nikotina kot pri navadnem kajenju Na žalost pa večina kadilcev in kadilk inhalira Poleg možnosti pojave pljučnega in ustničnega raka poznamo pri. kadilcih in kadilkah okvare na srcu m razne bolezni prebavil. Mnogo okvar v zivc-nem sistemu, n pr. nikotinski tremor (tresenje) gre na račun kajenja. Bo. sebno čestl pojavi so raaburienost, nespečnost. raztresenost razdražljivost, splošna telesna oslabelost kot posiedica prebavnih motenj vsled kajenja. Pri ženah se pogosto pojavlja seksua.na otopelost. Opažamo pa tudi nrave znake zastrupitve z nikotinom zlasti pri mladini in kadilcih začetnikih v raznih oblikah. Strastni kadtillei so sužnji svoje .za; blode. kakor so tudi pijanci sužnji demona-aiikohola. Navadno so taksni podvrženi enemu in drugemu demonu, nikotinu in alkoholu. Mnogo ljudi, prebije svoj kratko odmerjeni prosti cas v zakajenih prostorih raznih gostiln m kavarn, kjer dovoljujejo da jim ta dva demo,na uničujeta dragoceno zdravje. To je posledica zaslepljenosti ker večina ljudi ne spoznava smi-sla življenja ne zna živeti tako. da bi se duševno in telesno spočili se zdravo in pošteno zabavali .ter pri tern ne škodovati zdravju. Najboljša, pot k zdravljenju teh strasti vodi skozi športno in telovadno udejstvovanje, kjer si krepimo telo in duha in skrčimo na ta način za očuvanie svojega zdravja in zvišanje delovnih sposobnosti. Dr. Voglar. Uspešno deto tnarihorsšelh nogometnih sodnikov V času ko nogometaši počivajo, sfsrs nogometno sezono. Tako ie tudi mariborski odbor nogometnih sodnikov polagal obračun svojega dela na občnem zboru ki ie bil prejšnjo nedeljo Presenetljiva je bila polnoštevilna udeležba, saj so se oibčneea zbora udeležili škoro vsi sodniki mariborske oblasti- Občni zbor je uspešno vodil eden naših naijstanejših sodnikov, tov. Bergant Evgen. Iz poročil ki so jih podali, posamezni referenti in funkcionarja je razvidno, da ie bilo delo mariborskih sodnikov v preteklem letu vsestransko zadovoljivo Odbor je pripravil in izvedel uspešen tečaij nogometnih sodnikov v Rogaški Slatini in s tem povišal število svojega članstva na 39 nogometnih sodnikov. Mariborski sodniki so sodelovali na. 407 nogometnih tekmah ter so opravili sodniško dolžnost 863 krat. Prirejati so posebne sodniške tečaje v raznih krajih (Murska Soibota, Ljutomer Ptuj itd.) ter s tern. dokazali, da se zavedajo dolžnosti, ki im ima nogometni sodnik Na mesečnih sestankih ki so biti redni in skrbno pri-pravlieni so razroravliatli o pravil in, tehniki i-n taktiki solema ter s tem pravilno skrbeli za izpopolnitev ob-stoječega kadra. Sodniki pa so iznesti na občnem zboru tudi težave, s katerimi so se morati boriti v preteklem letu Prem vsem so se pritoževali nad slabo rediteljsko službo kar velja zlasti za kraje izven Upravičeno kritiko pa so iznesli sodniki tudi n,a nestrokovno poroča, nje v našem časopisju. U gotov i1 eni so biili primeri, ko nogometni kiuoi iščejo vzroke za svoje neuspehe, in ker tih ne morejo ali noče.io pokazan tani kjer so navadno vržejo vso Krivdo na sodnika. Zamerili so tudi Zboru nogometnih sodnikov v Ljubljani, ker r.i pravi.no reagiral na tendenciozno pisanje poročevalcev v zvezi s tekmami Gregorčiča in Kranja. Na skupščini »p. bili prav ti primeri podrobno analizirani in ie bilo nedvomno ugotoveeno ca so delegirani sodniki prav dobro opravili poverjeno nalogo in. da so očita društev neutemeljeni Ugotovljeno je bilo da nekateri mejni sodniki ne opravljajo svojih dolžnosti tako. kot bi bilo želeti. Temu vprašanju, zlasti pa tehnik, sode. lovania med glavnim in mejnimi sodniki. bo treba v bodočnosti posvetiti še več pozornosti. M- Obiskal sem Smučarsko zvezo Slovenije... Dovolite! Sem pač postal na stara leta gospodinjski pomočnik. Za svojo ženo stojim v vrstah, kupujem vse, od šivank do kislega zelja, in še drugo, kar je pač vmes. Pa saj to ni važno! Povedal bi vam rad nekaj drugega. Zadnjič me je pri takih poslih zaneslo slučajno tudi v Gajevo ulico, Ker moram biti pri svojem poklicu radoveden, sem se ustavil tudi pred izložbo, nad katero piše z velikimi črkami »Letalska zveza Slovenije«. »Ne bo nič zame«, sem pomislil, »saj moja žena ne potrebuje niti padala niti kompasa, ampak kvečjemu kaj za v ponev«. Toda glej ga, vraga I Pri sosedu pa bo morda le kaj primernega zame, saj so se tam vrata venomer zapirala in odpirala, tako, da se mi je zdelo, da sem pred čebelnjakom. Kar naprej noter in ven, in rečem vam, temjpo obiskovalcev je bil kar dober, »Tu bo nekaj zame«, sem si dejal. Ko pa sem pogledal, kaj prodajajo v tem lokalu, sem bil glqboko razo-čaran. Ph... 1 Koledarčki! Kaj pa naj počnem s koledarčkom?! Saj vendar vem, da od desetega naprej v mesecu nimam denarja, potem pa je vseeno, ali je to nedelja ali delavnik. Toda, stoj! Saj to je lokal Smučarske zveze Slovenija. Kakor starega soldaškega konja, ki po dolgem času spet zasliši glas trobente, tako je tudi mene pretreslo do kosti. Ne pozabite namreč, da sem smučarski veteran, tako rekoč pionir smučarskega športa, zato je ra. razumljivo, da se mi je takoj vzbudila stanovska zavest. Odločil sem se, da pogledam v ta sveti kraj, kjer kujejo srečo in bodoč, nost naše smučapije. Previdno sem odprl vrata, da bi vstopil, a je že bilo napak, kajti še tisti hip se je z vso silo zaletel vame nekdo, ki je bil močno rdeč v obraz. Sinil je mimo mene. da bi me skoro podrl. Ne bi prisegel, toda zdelo se mi je, da razburjeno nekaj gode vase, kar niso bile molitvice. S strahom sem vstopil v »smučarsko svetišče« in strme obstal. •. V zakajenem lokalu, ki sta ga razsvetljevali dve na stropu viseči žarnici, se je kar trlo mladih ljudi. Vsi so bili živahno razgibani, hrušč in trušč nepopisna. Sem in tja, ko se je oko že malo privadilo novi okolici, sem opazil med njimi tudi starejše možakarje, očividno »poklicne funkcionarje«, ki so mirno in dostojanstveno kot pomol krotili razburkano morje. Sijajno se je vse to podalo »bližnji okolici« — odprtim omaram, na katerih je kraljevalo nebroj zastavic, pokalov in drugih trofej. Na stolih in mizah So bili križem razmetani koledarčki, papir, kartoteke, nekakšni »češpljeve!« iz mavca (mogoče »o tudi predstavljali smučarje) in podobna ropotanja. Rečem vam — slika in pol. Tako nekako sem si vedno predstavljal revolucijo ali pa kitajski generalni štab na Koreji. Potuhnil sem se v kotu in samo gledal in poslušal. Glej, glej, sami znani obrazi, Tam sredi največje gnje. če sem zagledal »botra«, ki je nekaj temperamentno razlagal, z drugo skupino pa se je prepiral slavni trener Tone, medtem ko je Fric drsal od ene do druge skupine in prilival olja na ogenj. Kot bi orehe stresal je hitel novinar Mirko nekaj strašno važnega dopovedovati vtedno mirnemu fpred-sedniku Danilu. Malo naprej je spet skupina znanih tekmovalcev, sredi med njimi pa mali Bazler. Opazil sem še Jeseničana Jožeta., ki se je zaman skušal uveljaviti v tem divjem par-lamentu, posebno ob širokoiplečem avtoprometniku Borisu, rdečega obraza in divjih oči. V vsemi tem šumečem in bobnečem hudourniku sta menda le dva človeka, ki se držita, kot da jih ves ta direndaj prav nič ne briga: to sta znani organizator in statističar Gustl in pa Stane, naš znanec s pla. niških tekem, vedno s pipo v ustih. Prvi |je mimo urejeval po velikih škatljiah razmetane kartoteke, drugi Pa je, zatopljen v korespondenco, nekaj narekoval tovarišici Vidi v izrab- ljen stroj, katerega ropotanje se je čudovito ujemalo z ostalim truščem. Naenkrat zabrni iz kota Kot bi treščilo iz jasnega neba, tako je rezki zvonček telefona učinkoval na to pestro in razigrano druščino. Samo še oso. ren glas, ki je zapovedal: »Mirrrr — Beograd kliče!« in že je vse obnemelo, le na desetine oči se je uprlo radovedno v malo črno škatljieo. Zavladala je grobna tišina, »Gustl, Beograd kliče!« je ponovil tisti, ki je držal z dvema prstoma slušalko, kot bi bila iz žarečega železa in jo molel daleč stran od sebe, »Z Beogradom nimam več opravka«, se odreže samozavestno pozvani. »Tone, pa tl govori!« »Zakaj pa jaz? Naj govori referent za inozemske posle!« Končno se da Tone le pregovoriti. »Dobro! Toda samo še danes, potem ph nikoli več!« zakriči, si z nervozno kretnjo popravi skuštrane lase in plane k telefonu. Dragi bralci! Zagotavljam vas, da je bila situacija strašansko napeta. Se bolj sem se stisnil tja k odprti omari in močno mi je bilo žal, da nisem v smučarskih zadevah več na tekočem. Na tekmah SSD Gozdar Je nastopalo 113 smučarjev Športno društvo gozdarskih in le-noindustrijskih delavcev blejsko-bohinj-skega kota »Gozdar« je dne 14. t. m. priredilo v Bohinjski Bistrici svoj smučarski dan. Kljub temu, da je še v so. boto padal dež, se je na startu javilo 113 tekmovalcev. Prireditve so se poleg članov »Gozdarja« udeležili v lepem številu tudi člani SDD »Bled« z močno mladinsko in pionirsko ekipo, manjkala pa seveda ni »mlada garda« TD Gorje, ki jo vzgaja naš preizkušeni mojster Zemva Lovro. Prav tako so bili na startu tekmovalci »Prešerna« iz Lesc. V teku članov na 8 km je zmagal Snoj Franc (Prešeren) v času 43:14.0, pri članicah pa na 4 km Jan Tončka (Gorje) v času 30:03,0. Med mladinci je zasedel na Isti progi prvo mesto Pokljukar Janez (Gorje) z rezultatom 27:54.0. Pri starejših pionirjih je v teku na 1 km zmagal Juvan Milan v času 6:41.0, pri mlajših pionirjih pa Trojar Srečko (FA Gozdar v Boh. Bistrici), Najboljša pionirka na isti progi je bila knaillč Katarina iz Bleda. Med ksakalci je pri članih zmagal Vojvoda Janiko (Gozdar), pri mladincih Koselj Viktor (Bled), pri pionir-jih pa Iskra Franc (aktiv Gozdarja v Boh. Bistrici). Zmagovalci v slalomu so bili naslednji: člani: Vodnov Slavko (Gozdar), mladinci: Urankar Aleksander (Boh. Bistrica), pionirji: Valant Janez (Bled), pionirke: Kapus Vida (Bled). Smučarske tekme v Žireh 31. dec. 1950 so bile tekme v teku na 8 km. Tekmovalo je 41 smučorjev, od teh 26 članov, 3 mladinke in 12 pionirjev. Najboljše mesto pri članih so zasedli: Zakomeli Franc s časom 47:53.0, Erznožnik Anton 51:59,0, Jereb Stane 53:45.0; pri mladinkah na progi 4 km Gladek Justa s časom 34:30.0; pri starejših pionirjih na progi 300 m Zakomeli Oton 3:56.0 7. januarja je bilo tekmovanje v skokih na 26 m smučarski skakalnici. Nastopilo je 12 članov ln 2 mladinca. Prvo mesto je zasedel Jereb Stane s skokom 25 m, tretje pa Kopač Albin s skokom 24 m. Veliko pomoč pri treningu je nudil mladim žirovskim smučarjem v skokih tov. Jašovec Jože, član smučarskega kluba Enotnost — Ljubljana, ki je bil ravno na dopustu in je svoj prost čas izkoristil za trening. 14. januarja so bile tekme v smuku in slalomu, kjer je nastopilo 26 tekmovalcev, od tega 18 članov in 8 pionirjev. Najboljša mesta so dosegli v smu-)£U na 1 km: 1. Kavčič Viktor, 2. Pišek Milan, 3. Filipič Alojz. Popoldne so bile tekme v slalomu na progi 200 m in je zasedel prvo mesto Pečelin Adolf »Ovdje Smučarska zveza — Ljub. Ijana« slišim Toneta, potem pa v pre. sledkih... »Kako? V Gailio se ne ide?... Italijani da ne daju vizuma? . Ste poslali pasoš za Starmana?... Niste još uspjeli da dobijete od Fran. cuza dozvolu za ulazak?... Pa kako to, kad smo vam poslali tfasoše u Beograd več u decembru? Kad čemo pri-miti od Vas bunde, koje ste nam obe. čali? ... Aha, več ste ih razdelili... Pa za Boga, zašto trebate u Beogradu bunde, i to’29 komada, kad nemate ni snega ni mraza!« Nemir med poslušalci bolj in bolj narašča. »Savez mora v Ljubljano« se vedno pogosteje sliši iz gneče okoli telefona. V sobi šumi kot v panju, kadar se čebele pripravljajo na ohcet. Višek nastopi v tragičnem momentu, ko Tone s kislim obrazom obupano izjavi, dia tudi potni listi za »GA-PA« še niso vsi gotovi. Kot kragulj na piščance se v hipu k telefonu požene Fric. Z divjo kretnjo iztrga slušalko Tonetu. »Halo!« zarjove, obraz pa ima lepo rožnat kot zrel paradižnik. »Ma oštja, kako da ne možete ... pa valjda nije Jugoslavija u Centralnoj Africi... pa to ne ide tako... slušajte ...« Živahno odo. bravanje spremlja njegov krepak crescendo in zahteva »v Ljubljano ga dajmo« se vedno glasneje ponavlja. Postala je takorekoč državna himna. Čebele so vzrojile! Oprostite, dragi bralci, sam ne vem, kako se je končalo. Bobenčki v ušesih so mi tako brneli, da nisem več zdržal, čeprav sem vsega hudega vajen. Ker je bila lepa prilika, sem hotel še stisniti par koledarčkov v žep in jo po francosko pobrisati. Toda, na žalost Imajo pr; SZS premajhna vraita, ker sem med njimi spet trčil ob nekoga, ki je divje rinil noter. »Čudne skrbi imajo sedaj smučarski voditelji«, sem pomislil in na vsa pljuča z odprtimi usti hlastnil za svežim zrakom. Menda mi je skozi to široko odprtino tudi šinila v glavo dobra misel: »Pojdi domov, napiši in nesi na uredništvo Poleta!« Ti-Ki Občni zbor SŠD Kovinar v Štorah V četrtek 11. januarja je bil v Štorah občni zbor SSD Kovinar ki je bil razmeroma dobro obiskan. Najbolj aktivna sekcija društva je bila nogometa. člani pa so dali nad 2000 pro-stovoljnih ur pri izgradnji nogometnega igrišča in garderobe. Letos bodo igrišče še razširili, dogradili garderobo uredili atletsko stezo in prostore za skoke in mete. Sklenili so tudi osnovati nove športne sekcije, kakor odboikaško. košarkaško, namiznoteniško in šahovsko. Posebno .pozornost bodo posvečati vzgoji mladine ki je že začela s ponovnim treningom m v nedeljo 14 t. m,, odigrala prijateljsko nogometno tekmo z drugim moštvom celjskega K'c slivarja ter zmagala z rezultatom 7ti. Mladim sRnhnkem mnnikn osnourm telesna vzgoja Planica, 20. jan. Spokoju o počivata veliki skakalnici v naši Planici. Ce pa se pomaknemo nekoliko nižje, bomo takoj opazili na razpotju glavne ceste in bližnjic e, ki vodi proti Planici, precejšen živžav naših najmlajših skakalce v, o katerih prav malo vemo, ali boljše rečeno, skoraj nič. Vsakodnevni obiskovalci naših športnih središč, prav posebno pa Planice, ki se dan za dnem v enakomernem ritmu pomikajo od postaje proti planiškemu domu, obstanejo in pazljivo slede dogodkom na naši najmanjši 23 metrski skakalnici. Pa si oglejmo našo mladež tudi mi. Obstal sem ob izteku »malčka«, kot pravijo naši skakalnici starejši tek' movalci, željan videti najmlajše skakalce, katerim moramo posvetiti vso našo skrb. Zanimalo me je, kdo jih vodi in kdo jih uči, saj je bilo o tem mnogo govora in sklepov na jesenskem tehničnem posvetu v Podkorenu. Rezko in jasno odmevajo klici z vrha skakalnice in obstanejo tam nekje na sredi planjave, kjer je velika gruča številnih ljubiteljev naših planin in naše Planice. »Glavo naprej! Pazi na telemark!« je opozorilo tudi mene, da so mladinci v skrbnih rokah skrbnega trenerja. To je naš dolgoletni športnik in planiški junak, Pribošek Franc, ali tudi na kratko »Siki«. Stal je na stolpu poleg mosta, ali kakor pravijo vsi naši skakalci, blizu »mize« in opozarjal vsakega skakalca posebej na osnovne napake pri skoku. Zagledal me je že od daleč in mi takoj namignil, naj mu pridem delati družbo. Prisrčno sva se pozdravila, hkrati pa me je opozoril, naj kar ta trenutek izkoristim, da si ogledam vse mladince, ki mu jih je poverila Smučarska zveza Slovenije, da jih nauči osnove smučarskih skokov. Na naletu se je pojavil mladi in vitki Braz, ki je že pri prvem skok”, obrnil nase splošno pozornost, kajti pokazal je veliko nadarjenost. Njegov skok, od naleta pa do doskoka je bil res najbolj dovršen od vseh, kolikor jih je bilo zbranih na startu. Siki mu je zaklical: »Pazi na roke! Vedeti moraš, da jih je treba nalahko sprožiti, pri doskoku pa vedno misliti, da je potreben šele v zadnjem hipu telemark«. Zares, mladi Braz je ubogal dobro nasvete svojega trenerja; drugi skok je bil še lepši od prvega. Brazu so sledili še drugi, tako Rojina, »pritlikavec« Oman, Gorjanc, Kavar (o katerem trdi Pribošek, da je izreden talent, zlasti pri vožnji v naletu), in pa še mnogo drugih, ki so se zbrali v Planici, da se v tej sezoni temeljito spoznajo s skakalnim športom. Druga serija skokov je končana. Izkoristil sem kratek odmor in vprašal Sikija, kaj misli o naših najmlajših. Brez obotavljanja je začel pripovedovati. »Kakor vidiš, so danes tu zbrani naši najmlajši, ki jih je poslala semkaj Smučarska zveza Slovenije. Med njimi je sedem starejših in osem mlajših mladincev. Vsi so iz raznih krajev Slovenije, vendar so nekateri med njimi prvič na skakalnici. Jasno je, da vsem primanjkuje vsega. Kar je najvažnejše in kar lahko tudi sam vidiš, je to, da ne obvladajo telesa v zraku. To je pomanjkljivost, ki kaže, da jim primanjkuje dopolnilnih športov. Toda tudi te napake bodo odstranili, kajti vsi imajo veliko voljo in željo po napredku. Lahko poudarim tudi to, da tem mladincem primanjkuje predvsem terenske vožnje, toda prav gotovo bodo znatno napredovali, saj si lahko tudi sam opazil, da imajo še dokaj smisla za ’et po zraku. Gotovo je pa to velik napredek od prejšnjih let, kajti prejšnja generacija ni poznala načrtnega dela, ni poznala osnovnega treninga in zato tudi uspehi niso bili vidni. Tem mladincem moramo posvetiti vso pozornost, da jih vodimo z veščo roko strokovnjaka, saj se bodo prav kmalu razvili v dobre smučarje-skakalce. Menda je težava v tem, da imamo danes starejše in mlajše mladince, kar je prav gotovo škodljivo, ker je starostna razlika velika. Mlajši namreč gledajo starejše in se nehote priučijo njihovih napak. Poudaril bi tudi to, da sneg ne ustreza našim namenom. Sneg se je namreč sesedel in zmrznil, kar daje na naletu večjo hitrost, vsled česar neizkušen skakalec ne more tako obvladati telesa kot bi ga v nasprotnem slučaju lahko.« No, videl sem, da je Siki zadovoljen. Nasmejan, pa vendar trmoglav obraz ’ i je pričal, da bo vzgojil nove kadre mladih skakalcev, ki bodo v prihodnji sezoni znatno napredovali, seveda če bodo poslušni in vztrajni, »Kako pa je kaj s teboj?« Hotel sem zvedeti kaj o njegovem zdravju, kajti v spominu mi je še vedno njegov nesrečni padec na 80me-trski skakalnici. Razumel je moje vprašanje in mi takoj odgovoril. »V tej sezoni bom v glavnem miroval. Hočem si povsem pozdraviti in utrditi poškodovano nogo, v prihodnji sezoni pa bom morda spet zletel z mosta naše velikanke.« Lipar Mar jen. Mladinske skakalne tekme v. Podkorenu Podkoren, 21. jan. Danes je izvedla ljubljanska Enotnost skakalne tekme na 15-metrski skakalnici. Sodelovalo je okoli 40 skakalcev, in to mladinci in pionirji, ki so že dalj časa pod strokovnim vodstvom v Podkorenu. Pokazali so znaten napredek ter s tem dali tudi pobudo, da druga društva prirede enake tekme^ ker le tako borno lahko dobili novi naraščaj, ki nas bo v bližnji bodočnosti primerno zastopal. Rezultati so naslednji: Mladinci: 1. Petraš (E) 12,5 m, 12,5 m, 192.5 točk; 2. šušter (E) 12 m, 12 m, 189 točk; 3. Oman (E) 11,5 m, 12 m, 178,3 točk: 4. Lapajne (E) 11 m, 11,5 m, 174 točk; 5 Škerjanc (Ž, Lj.) 13 m, 11 m, 171,7 točk. Pionirji rojeni od 1940: l. Šantelj (E) 7, 5, 7, 142 točk; 2. Gregori (E) 7 m, 8 m, 140 točk; 3. Kšoir (E) 6,5 m, 6,5 m, 6,5 m, 128,9 točk. Starejši mladinci: 1. Pibernik (E) 13 m, 13 m, 186,3 točk; 2. Jesenovec (E) 9,5 m, 10.5 m, 174,5 točk; 3. Pristov (E) 12,5 m, 14.5 m, 160,6 točk. L. M, Enotnost : Železničar (Mrb) 29:18 (15:11) Maribor, 21. jan. V dvorani Poleta je bila danes košarkaška tekma med domačim Železničarjem in Enotnostjo. Igra je bita lepa in zelo borbena, vendar pa je igralce zelo oviral sveže namazan parket in premajhna dvorana. 11 mini m i n Ljubljona po pričakovanju na tretjem mestu Kranjska gora, 21. jan. V petek se je začelo v Kranjski gori državno prvenstvo v hokeju na ledu. V finalno tekmovanje so se plasirala štiri najboljša moštva iz vse države: Partizan (Beograd), Mladost (Zagreb), Zagreb in SD Ljubljana. Pred državnim prvenstvom so bila tudi kvalifikacijska ^tekmovanja, v katerih naj bi se izločilo četrto moštvo za državno prvenstvo. V kvalifikacijskih tekmovanjih smo videli štiri moštva, ki niso pokazala kdove kakšnega znanja, vendar pa smo opazili pri vseh veliko željo po izpopolnitvi v tem zimskem športu. Rezultati kvalifikacijskih tekmovanj so naslednji: Spartak (Subotica) : Tekstilac (Varaždin) S:3, Zagreb : Gregorčič (Jesenice) 15 : 1, Zagreb • Spartak 12 : 0. Iz navedenih rezultatov je razvidno, da si je priborilo vstop v tekmovanja na državnem prvenstvu moštvo Zagreba. PARTIZAN : ZAGREB 12:0 (4:0, 6:0, 2:0) Moštvo Partizana je bilo mnogo boljše v drsanju ter je imelo večjo telesno vzdržljivost, vendar^ pa bi bil lahko rezultat tekme ugodnejši za moštvo Zagreba, če bi bil njegov napad nekoliko bolj učinkovit, i oleg tega pa je tudi po krivdi vratarja sprejelo nekaj golov. Videli smo precej pretiranih kombinacij brez posebno učinkovitih zaključkov. MLADOST : LJUBLJANA 6:3 (4:0, 2:2, 0:1) V prvi tretjini igre, ko je moštvo Ljubljane dobilo štiri gole, so Ljubljančani povezovali svoje vrste in začeli prehajati pred nasprotnikova vrata. To smo zlasti opazili v drugi tretjini igre, kar nam pa pove tudi rezultat 2:2, da so Ljubljančani z učinkovitimi napadi dvakrat presenetili nasprotnikovega vratarja. Videli smo, da so bili vsi tekmovalci Ljubljane skrajno požrtvovalni,. niso pa mogli biti uspešnejši, ker se jim je poznalo, da nimajo treninga. Pomanjkanje treninga smo opazili predvsem v drsanju, kajti vemo, da so isti tekmovalci v prejšnji sezoni bili hitrejši in znali lepše preigravati ter pokazali polno smisla za kombinacije. V zadnji tretjini igre pa se je slika popolnoma menjala. Napad Ljubljančanov je uspešno preigral nasprotnikove igralce, pa tudi ljubljanska obramba je bila solidna. V vrstah Ljubljanča-nov smo videli znanega reprezentativen Aljančiča, ki pa, kakor vemo, nima niti enega dneva treninga, vendar pa je še vedno pokazal, da spada v vrsto najboljših jugoslovanskih hokejistov. Poudarili bi, da bila tretjina igre zaključena v korist napredek in se je videlo, da so jim tri- 1 Ljubljančanov, kar je prav gotovo velik uspeh. MLADOST : ZAGREB 11:6 (4:3, 5:1, 2:2) V tej tekmi je zlasti presenetilo moštvo Zagreba, ki prehaja iz dneva v dan v boljšo formo. Zlasti jih odlikuje velika borbenost in požrtvovalnost, vendar pa je bila v tej tekmi odločilnejša in učinkovitejša Mladost, zahvaljujoč se dovršenejši tehniki. PARTIZAN : LJUBLJANA 12:2 (3:1, 4:1, 5:0) To tekmo lahko označimo, da je bila najbolj surova, kar smo jih dosedaj videli. Krivdo nosita predvsem sodnika Brixy in Valušnik. Stopnjevala se je od trenutka do trenutka, tako,^ da so igralci začeli z medsebojnim obračunavanjem. Dogodil se je tudi manjši incident, ko je dr. Kovačevič po nepotrebnem direktno napadel igralca Ljubljane. Sodnik tega ni videl, prav to pa ie bilo povod za nadaljevanje surove igre. Lahko rečemo, da v današnji igri moštvo Partizana^ ni pokazalo tisto, kar smo od njega pričakovali. Igralci Partizana so imeli ves mesec možnost treninga, zato je bilo tudi pričakovati, da bodo predvsem prevladovali s tehniko. Moštvo Ljubljane pa nasprotno, ni imelo niti en teden treninga. Ljubljančani so sprejeli nekaj golov prav do nepotrebnem in to je tudi vplivalo na razpoloženje vsega moštva, da ni zaigralo tako, kot včeraj v tekmi proti Mladosti. PARTIZAN : MLADOST (Zagreb) ♦ 7:0 (4:0, 1:0, 2:0) K tej tekmi moramo poudariti, da je moštvo Partizana igralo bolj povezano in vigrano, predvsem pa so se igralci Partizana odlikovali po svoji izredni vzdržljivosti. Najboljša sta bila Pecelj in Muvrin. S to tekmo si je moštvo Partizana osvojilo naslov državnega prvaka v hokeju na ledu. Danes popoldne je bila odigrana zadnja tekma in sicer med Ljubljano in Zagrebom. LJUBLJANA : ZAGREB 3:0 (1:0, 0:0, 2:0) Led je bil zelo slab, zato niso mogli niti eni niti drugi razviti tiste hitrosti, ki smo jo videli na jutranji tekmi med Partizanom in Mladostjo. Ljubljančani so zaigrali homogenejše, kar se je zlasti videlo iz tega, da so večkrat napadali nasprotnikova vrata. Zagrebčani so prav tako pokazali znaten Kolesarske dirke na valjih v Ljubljani Janior Kastelic dosegel hitrost 7V5 km dil Kolesarska sekcija Železničarja je prire- I jev, 7 seniorjev in 2 Članici (vsi člani Žel., . v v soboto, 20. t. m. zvečer prvo med- Lj.). Manjkali so sicer glavni časi« Grajzer, društveno dirko na valjih. Prireditev je bila v polni dvorani Doma železničarjev. Nastopilo je 14 tekmovalcev, med njimi 5 junior- Športniki in tizkuitmnikil Okoriščajte se s Potnikovim smučarskim vlakom za poset idealnih smučišč Planice in Kranjske gore. Odhod iz Ljubljane ob 6.10 s prihodom v Planico ob 9.15 ter odhodom iz Planice ob 16 in prihodom v Ljubljano ob ob 19.15. Vozovnice so v prodaji v poslovalnici PUTNIK v Ljubljani od ponedeljka dalje. ^Naklem s® marljivi telo vade! in tudi dobri smučarji jetoo preseneče^n^^d^ialpostjo^jci(Sieha^dosfcok^^telf^aricV ZraEM " ‘ To podieželistao društvo, ‘fcl se bavi Perne, Polak, Vidali itd., ki so bili še tokrat med gledalci (!), vendar je dirka v propagandnem oziru popolnoma uspela. Finale seniorjev (2X1000 m); 1. Tomšič Vili 1:00,6 (59 km) in 1:08,5 (52,6 km); 2. Cajhen Marjan 59,3 (60,5 km) in 1:10,6 (51 km). Finale j unior je v (2X500 m): 1. Zanoškar Silvo 25,7 (70 km) in 26,8 (67,2 km), 2. Kastelic Rado 25,2 (71,5 km!) in 29,0 61,9 km). Članice (500 metrov): 1. Likeb Slavka 33,4 (53,7 km), 2. Daks-Kobler 39.0 (46,2 km). ing. Sef dnevna tekmovanja za državno prvenstvo prinesla precej izkušenj. Moštvo Ljubljane je to pot zaigralo boljše, zlasti sta se^ odlikovala v obrambi Pavletič in Aljančič, dober pa je bil tudi vratar Hafner. Mlajši igralci v našem moštvu so igrali sicer borbeno in požrtvovalno, vendar pa se jim pozna, da nimajo za seboj večjih, tekem. Dve skupini v slovenski ligi Ljubljana, 21. jan. Danes je zasedala v prostorih Fizkulturne zveze Slovenije letna skupščina košarkaške zveze Slovenije, kateri je prisostvovalo 14 delegatov. Košarkaški savez Jugoslavije je na skupščini zastopal Bora Jovanovič. Delegati so sprejeli več novih sklepov. Organizacija republiške lige v tem letu bo razdeljena na dva dela: kranjsko-primorski del in štajersko-prekmurski. V vsakem delu tekmuje po sistemu lige 6 ekip. Prva dva plasirana iz vsakega dela tekmujeta potem po turnirskem sistemu. ZaraSl boljšega operativnega vodstva sekcij na Štajerskem, je skupščina soglasno sprejela sklep, da se v Mariboru ustanovi pododbor Košarkaške zveze Slovenije, na katerega bodo prenesene določene pravice. Huda borba za najboljša mesta VI. šahovsko prvenstvo Jugoslavije se bliža h koncu. Minuli teden so bile izredno hude borbe, kar med drugim dokazuje, n. pr., da je bilo v 12. kolu doseženih največ remijev. Vrstni red udeležencev se je med tem časom toliko spremenil, da so se v zadnjih dneh favoriti za najboljša mesta zbrali v ivodilni skupini, ki pa še vedno ne daje jasne podobe, kdo izmed kandidatov je najbližji najvišemu naslovu. Zanimvo je, da se je posebno po. slednje dni bila tiha, vendar huda posredna borba med najverjetnejšim favoritom za prvo mesto Svetozarjem Gligoričem in mojstrom Stojanom Pu. com, ki se je vztrajno držal v vodstvu. Zato je bilo razumljivo naraščajoče zanimanje za njun medsebojni dvoboj, ki naj bi končno odločil, ko. mu pripada lovorjev venec. Praiv gotovo bo zanimiva nadaljnja borba za tretje mesto, za katerega je več kandidatov: Vidmar, Matanovič, Trifunovič in Milič. Seveda vmes utegnejo poseči še Rabar, Udovčič in NedeLjkovič! Zastopnike mlade generacije je zapustil torej Matanovič, medtem ko sta Fuderer in Bertok znatno popustila. Preseneča slab plasma mojstra Simonoviča, kj je še vedno med zadnjimi. Prav gotovo je, da mu slabo zdravstveno stanje onemogoča boljše uspehe. V 16. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Rabar : Trifunovič remi, Janoševič : Vidmar 1:0, Karaklajič ; Matanovič re-mi, Udovčič : Bertok 1:0, Puc : Gligo-rič prekinjeno, Andric : Kostič 1:0, Majstorovič : Fuderer 0:1, Simonovič : Nedeljkovič 1:0. Vrstni red je zdaj tale: Puc 9 (2) točk, Gligorič 9 (1), Milič, Matanovič 8 in pol, Trifunovič 8, Udovčič 7 in pol (1), Vidmar, Rabar, Fuderer 7 in pol, Janoševič, Karaklajič 7, Nedeljkovičč 6 in pol (2), Kozomara 6 in pol, Andrič 5 (2), Kostči 5 (1), Bertok 5, Simonovič 4 (2), Majstorovič 4 (1). Danes je prost dan. Igrali bodo prekinjene partije. Dva prvoplasirana na tem šampiona, tu bosta sodelovala na conskem tur. nirju za svetovno prvenstvo, tretji jugoslovanski predstavnik pa bo določen na izbirnem turnirju med tretje, četrto in peto plasiranim ter mojstrom Pircem, kolikor se bo slednji dotlej opomogel od svoje bolezni. Tekmovanje za »Šefmanov memorial« v kegljanju Ekipa Krima je pokazala lepo igro Ljubljana, 21. januarja. Da še bolj poživi delo med kegljaškimi klubi v Sloveniji, obenem pa dvigne zanimanje za letno skupščino, ki je bila da. nes y Ljubljani, je Kegljaška zveza letos prvič organizirala tekmovanje kegljačev v spomin tragično preminulega predsednika Kegljaške zveze Slovenije, Staneta Sefmana. V ta namen je poklonila lep prehoden pokal, ki ga bo osvojilo najboljše kegljaško društvo po trikratni zaporedni zmagi, odnosno po petih zmagah v presled kihi, Tekmovanje, ki se je pričelo 14. t. m., se je v ljubljanski in mariborski coni udeležilo 18 kegljaških društev, ki so tekmovala po kup sistemu. V četrtfinalu so bili v Ljubljani nasled. nji rezultati: Borec : Papirničar 312: 249, Krim : Železničar (Lj) 315:282; v Mariboru: Ptuj : Polet 241:273. Tekmovanja med Železničarjem iz Maribora in Kladivarjem ni bilo, ker slednji ni prispel na tekmovanje. V polfinalu so bili doseženi v Ljubljani tile rezultati: Krim : Borec 320:304. Trbovlje : Gradis 216:176 in v Mari. boru Železničar (Mrb) : Polet 341:296. V finale so se plasirali Trbovlje, Železničar iz Maribora in Krim iz Ljubljane. Tekmovanja v finalu, ki so pokazala viden napredek kegljaškega športa v Sloveniji, so bila danes, na dan letne skupščine Kegljaške zveze Slovenije. Prvo mesto, hkrati pa tudi prehodni pokal, je prejel Krim s 4 točkami in 695 podrtimi keglji. Krim je nastopil danes v svoji najmočnej. ši postavi, posebno pa sta se odlikovala inž. Milač ter Breskvar. Drugo mesto z dvema točkama in 580 keglji je zasedel Železničar iz Maribora, tretje brez točk s 552 kegffii pa kegljači iz Trbovelj. Posamezna srečanja so končala takole: Železničar : Trbovlje 286:270, Krim : Železničar 351:294, Krim : Trbovlje 344:282. Tekmovanje v čast 10. obletnice OF Celje, 21. jan. V soboto, 20. t. m., je bilo v Celju na centralnem zimskem strelišču tekmovanje za prvaka Celja v streljanju, ki se ga je udeležilo 30 najboljših strelcev. Rezultati so bili naslednji: mladinci: 1. Seržan Polde, 2. Mejavšek Mirko, 3. Seržan Jože; ženske: 1. Krašovec Zvonka, 2. Čater Vali. 3. Pavlič Vlasta. vlada v tem' urtl^Š^Šivu. Svoje prostore imajo v prosvetnem domu. V majhni, toplo zakurjeni sla-cdfaici. ob urejeni športni knjižnici in zvokih radia se tu ob večerih zbira visia vaška mladima, kjer živo diskutirajo o smučanju sedaj najbolj aktualni športni panogi. Saj so tudi iz svojih vrst noisilalii najbolj nadarjene mladince v tečaj za skoke v Planico. Vecma, je že tekmovala na republiškem smučarskem prvenstvu in se že pripravljajo na smučarski dam in o-fcrožno tekmovanje, obenem na ugibajo. kakšne so možnosti posamezni, kov, ki se bodo udeležili republiškega prvenstva TZS v Mežici Tov. Gabrič Zdenko predsednik društva, mi je opisal težave, ki so jih imeli še Jamsko leto toda novi odbor, ki je pravilno doumel probleme TD. je s povezanostjo med ostalimi organizacijami, posebno domačim SKUD in zadrugo izvedel silvestrovanje, pripravlja na- tudi akademijo v počastitev obletnice OF in zabavo po smučarskem dnevu. tako. da so si že v naprej zaisigurali finančna sredstva za leto 1951. Število članstva ki redno poseča vadbene ure. se siuče okoli 150 Tudi pionirski oddelki so tako močni, da morano vaditi mlajši ločeno od starejših pionirjev oz. pionirk. Ob večerih smo se seznanili s programom telovadne organizacije. Predelavah smo zletne vaje in vaje na orodju. Reis ie. da so na orodju še šibki toda z nekaterimi smo uspeli predelati prvine vaj na orodju tretje. 8a razreda. Pri vsem tem pa je najbolj razveseljivo dejstvo, da so vsi člani pri ostalih športnih panogah istočasno člani telovadnega društva ki se dobro zavedajo kaj jim pomeni vadbena ura in da brez osnovnega znanja, ki jim ga mudi telovadnica, niso možni vidni in trajni uspahi v ostalih športnih disciplinah Podnevi smo se posvetili smuškim skokom na 20 metrski .skakalnici, ki so si io diruštvemi elani zgradili lansko leto sami- Lepo je bilo videti trinajstletne fantiče kako smelo so ska. kali v lenem slogu in dokaj, sigurnih doskokih blizu kritične točke 20 m. Polagali smo največ pozornosti na pravilen odriv, s tem v zvezi pa tudi Stran ,4 z vsemi športnimi panogami in poleg tega ne zanemarja dela v telovadnici bi se lahko ob izdatnejši strokovni -podpori posameznih zvez kmalu povzpelo med vodilna podeželska, telovadba društva Slovenije. H. E. Ljubljanski Železničar dobro skrbi za športne gradnje 12. januarja ie imel občni zbor SSD Železničar iz Ljubljane, čigar delovanje ie od konca leta 1949 obeleženo z dvema _ značilnima pojavoma: stalnim naraščanjem članstva (sedaj jih šteje okrog 2800 med njiimi več kot 800 aktivnih) in velikim poletom pri gradnji svojih športnih objektov. . V društvu delujeta sedaj dva kluba m 10 sekcij. Najuspešnejša je košarkaška seKcija. ki je pokazala pravilen odnos do svojih nalog in si tudi na igriščih doma in v tunini pridobila zv.e nece ime. Njej ob strani se j e s pridom uveljavila tudi kegljaška sekcija, ki ima v svoji sredi mnogo odličnih kegljačev, med njimi tudi resne tekmece za prva mesta v državi. Izkazala se je tudi nogometna sekcija, posebno z mladinskim moštvom ki bo v bodoče dajalo še več dobrih igralcev za zamašitev vrzeli v ligaški enajsterici. Tudi plavalna in atletska, sekcija sta pokazali viden napredek ter bosta v naslednjih letih, po dograditvi šport, nih objektov in načrtnem delu z ml a. dim. kadrom lahko posegli v najkvalitetnejše nastope po državi, dajali pa bosta tudi atlete za nastope izven meja. Smučarji so se po prestani krizi lotili dela s 60 člani. Društvo jim je obljubilo kar največio pomos za uspe. šen razvoj Članstvo ie tedaj nastopilo na več kot 500 športnih prireditvah, kljub te. mu da za nekatere panoge ni imelo svojih vežbališč. Trije kolektivi — košarkaška in kegljaška sekcija ter mladinsko nogometno moštvo in 23 posameznikov. je prejelo v znak priznanja za marljivo delo častne diplome. . Ena največjih nalog marljivega športnega: kolektiva bo v prihodnjem letu mobilizacija vseh sil za dogradi, tev objektov, ki so predvideni na fiz-kulturnem parku SSD Železničar Vneta ljubitelja šahovske igre sta prišla v Dom sindikatov tisti dan zgodaj popoldne. V dvorani ni bilo niko. gar, le močne vendar prijetne odmeve klavirja je bilo slišati Na sporedu sta bili Chopinova otvoritev in madžarska obramba Lisztove rapsodije. Približuje se čas šahovskih otvoritev. Z naj višjega mesta se začuje skrajno nežen klic: »Fudi!« Klavir utihne, izza zaves pa se pojavi šahovski mojster Fuderer. ki takoj sede za mizo in postreže svojemu nasprotniku z novo. toda tiho otvoritvijo. Napeto ozračje ki ga ustvarjajo dan za dnem bojevniki kraljevske igre ie bilo še do nedavna prepojeno z neznosnim gostim dimom od cigaret pri čemer so tihi. vendar »krvavi« dogodki na bojišču imeli podobo mističnega razpoloženja. »Poslušaj prijatelj, kaj vendar se je zgodilo danes? Skoraj nič več se ne dimi! Ali so se gledalci morda vendarle prepričali, da dim ovira igralce ali pa jih žele slednjič le videti v njihovi naravni podobi?« »Ne!« »Morda Pa so jim zdaj prepovedali kajenje v dvorani?« »Tudi ne!« »Hh. hm. kaj pa potem?« »Monoooiska uprava je posegla vmes! Neuvidevnost obiskoavalcev ie moralo šele pristojno mesto eksemplarično kaznovati in sicer tako da ie povišalo cene tobačnim izdelkom za vso dr. žavo!« Hvaležni! udeleženci VI. šampiona ta pripravljajo baje zaradi tega skupno pismeno zahvalo. »Veš. kaj piše v eni Izmed zadnjih številk »Politika«, Poslušaj!« »Mirno igro med Pircem in Vidmar: jem, ki se ie po devetnajsti potezi končala remi hudobni jeziki komentirajo tako. da sta onadva sklenila ne: napadalni pakt za deset let, ki naj bi imel tisti dan tole praktično vrednost: polovico meni, polovico tebi in po en prost dan več!« »Presenetljivo lepo povedano! Toda, dragi pomni, da. vojaški in politični veljaki vseh držav na svetu sklepajo pogodbe tudi o prijateljski medsebojni pomoči, ki so tajne kar poznejšim rodovom šele razodene zgodovina!« Malokdo ve. da na tem turnirju prevladuje bojna priljubljena pesem: Vol. ga. Volga.. , . .... »Kako to? Kje in kdaj pa sl jih slišal?« , , »Nisem jih slišal, pač pa videl sem! Vprašaj Kozomaro. on prav rad uporablja volške otvoritve s katerimi zanje obilo uspehov!« . . Naj bo kakor koli že. mojster m.se nekateri borci za šahovske pravice imajo zdaj vse pogoje, da jih modro vodstvo z Vzhoda progla-si za vnete m zveste pristaše Informbiroja. Vsi znaki kažejo, da stari velemojster Bora vse teže prenaša napore »krvavih« bojev. V potu svojega prizade, vania je do nedavna »izsiljeval« le remije. toda, glej zgodilo se ie nekaj nepričakovanega! Prvič po osvoboditvi mu je uspelo, da je »knocko-utiral« svojega »smrtnega« nasprotn-Lca ki ga imenuje — nCikoš Janušu! V nepopisnem vesel ju ko vie pobai-sal v žep prvo celo točko, išče zaman poslej tistega, ki mu ie za nepričakovani podvig obljubil »tekočo« nagrado rdeče barve. V treh letih do svetovnega rekorda V začetku decembra preteklega leta Je odlični brazilski atlet, črnec Adhemar Ferreira da Silva izenačil svetovni rekord v troskoku, ki ga je že od 1. 1936 držal Japonec Taj ima. Priobčamo nekaj zanimivosti o tem odličnem atletu, ki se Je v kratki dobi treh let dokopal od popolnega novinca do svetovnega rekorderja. Trening atletike je v Braziliji, ki ima pretežno tropsko klimo, precej naporen. Poleg vročega podnebja je treba tudi upoštevati, da so velike prireditve tamkaj precej redke, tako, da je atletu, ki čuti v sebi sposobnosti za rušenje svetovnih znamk, težko najti dovolj priložnosti. Enako se je godilo tudi Adhemaru da Silvi, ki se j.e 3. decembra 1949 lotil p-rvič rušenja brazilskega državnega rekorda v troskoku, ki ga je držal Geraldo Oliveira z rezultatom 15.40. Čeprav je da Silva bil že močno znan atlet z dotlej najboljšim osebnim rezultatom 15.30, se je zbralo na stadionu komaj nekaj desetin gledalcev, ki so prisostvovali poizkusu rušenja državnega rekorda. Vendar je mladi črnec uspel in postavil obenem s skokom 15.51 i nov državni rekord i najboljši rezultat v sezoni 1949. Zanimivo je, da je bil med peščico gledalcev tudi slavni ameriški metalec diska Fortune Gordien,, ki je dejal po tekmi da Silvi: »Šestnajst metrov sl že imel v nogah, prav lahko bi jih bil danes dosegel.« Vendar so se Gordienova prerokovanja uresničila šele leto dni kasneje. Po osvojitvi državnega rekorda da Silva ni miroval. Marljivo je treniral in ravno leto dni pozneje znova poizkusil svojo srečo. Pokazalo se je, da je bil Gordien dober poznavalec. V prvem poizkusu je črnec skočil 15.11, toda že drugi sikdk mu je prinesel nov državni rekord z daljino 15.60. V tretjem skoku je obstal na 15.59, zato pa je četrtič s sijajno znamko 15-92 postavil drugi najboljši rezultat na svetu vseh časov. Na stadionu je zavladala nepopisna napetost, kajti nov svetovni rekord je takorekoč »že visel v zraku«. In res je da Silva v petem poizkusu preskočil za 2 centimetra 16 metrsko mejo- Toda kljub viharnemu navdušenju, ki je zavladalo na stadionu, so sodniki skok razveljavili, (kajti da Silva je za pol centimetra prestopil. Toda zadnji skok mu je prinesel popolno zada. ščenije: 16 metrov in izenačenje svetovnega rekorda, ki ga je 1. 1936 dosegel Japonec Taj ima. Adhemar Ferreira dia Silva je še zelo mlad; rojen je 29. septembra 1927 v Sao Paolu, torej ima nekaj več kot 23 let. Tekmovati je začel dokaj pozno. Prvi nastop je imel 1. 1947 v Sao Paolu, ko je skočil 13.56. Toda že nekaj dni pozneje je svoj osebni rekord izboljšal na 14.22, kar je zadostovalo, da je postal nanj pozoren slia-vni nemški trener Dietrich Ge mer. Vzeil ga je temeljito v roke in napredek ni izostal. Ze v isti sezoni je dosegel 15 metrov. Naslednja leta je zapovrstjo popravljal svoje rezultate: 15.03, 15.04, 15.30, 15 51, 15.83, 15.92 in končno 16 metrov. Na prvi pogled da Silva ne vzbuja videza kakšnega izrednega atleta. Visok je 176 cm, težak pa Ie 68 kg. Za skakalca je tudi precej počasen. Trener braziljske državne reprezentance, Dietrich Gemer, je o njem dejal: »Vso sezono 1950 sem vadil z njim brzino, ki mu manjka za dosego svetovnih uspehov. Ko bo svoji izredni skočni in odrivni sili v nogah, kateri se ima predvsem zahvaliti za svetovni rekord, dodal še brzino, bo z lahkoto skakal čez 16. metrov. Prepričan sem, da bo v tem uspel, kajti že lani je pokazal lep napredek, kar se je zlasti odrazilo pri skoku v daljino.« (6.75 najboljši rezultat v 1. 1949 in 7.20 v letu 1950). Da Silva se sedaj zelo resno pripravlja na ponovno zrušenje lastnega rekorda. Ne pije in ne kadi, sploh živi zelo zmerno. Njegova edina strast je prevelika naklonjenost do črnega ameriškega fižola, s katerim si Adhemar dnevno v znatni meri postreže in proti kateremu se trener Gemer vztrajno in odločno bori. Njegova največja želja je, da bi lahko nastopil na izvrstnih skandinavskih stadionih, ker mepi, da bi tu pridobil najmanj 15 do 20 cm. In še nekaj je dosegel mladi črni atlet Adhemar da Silva. Njegovo ime se z velikimi črkami vedno pogosteje pojavlja na prvih straneh, Adhemair čisto neopazno izpodirinja Ademirja, enega najpopularnejših brazilskih nogometašev in to v deželi, ki je 100%) nogometna. Danes se Brazilci bolj in bolj zanimajo za svetovne rekorde, za atletiko, v Riu de Janeiru pa že pripravljajo za Adihemairja sika. kališče, ki bo zgrajeno po najmodernejšeh izkušnjah. BSK : Dinamo 2:2 (1:1) Beograd, 21. jan. Danes je bila na stadionu Crvene zvezde revanžna tekma med mladino BSK in Dinama. Končala se je neodločeno 2:2 (1:1). REPUBLIŠKA NOGOMETNA LIGA Nafta : Železničar (Mrb) 2:0 (1:0) Maribor, 21. jan V današnji prvenstveni tekmi je Nafta pred 1500 gledalci zasluženo premagala domačega Železničarja z rezultatom 2:0 (1:0). Gole sta dosegla šimunič in Segediš. Sodil tc Janežič iz Ljubljane. Gregorčič : Krim 2:0 (0:0) Železničar (Lj) : Kovinar (Mrb) 0:0 Ljubljana, 21, jan. Danes je bila odigrana na stadionu FZS nogometna tekma med Kovinarjem iz Maribora in Železničarjem iz Ljubljane. Tekma je bila odločilnega pomena za vrstni red na vrhu lestvice. NOGOMETNA MLADINSKA LIGA Branik : Mura 2:1 (0:1) Maribor, 21. jan. Danes je bila odigrana nogometna tekma za slovensko prvenstvo med domačim Branikom in Muro iz Murske Sobote. Zasluženo je zmagal Branik z rezultatom 2:1 (0:1). Igralcem Mure se je poznalo pomanjkanje treninga. Gole za Branik sta dala; Janžekovič in Toplak, za Muro |>a Vrtarič. Sodil je Gvardjančič iz Ljub- II. koroški smučarski teden v Črni Smučarsko društvo »Topilec«—Žerjav priredi v dneh od 28. I. do 4. II. tega leta II. Koroški smučarski teden v Črni pri Prevaljah, to je na naši skrajni severni meji, katera nas loči od naših bratov, slovenskih Korošcev. Program tedna je sledeč: Dne 28. januarja slovesna otvoritev tedna s tekmovanji v alpskih disciplinah v C mi in z udeležbo naših med: narodnih tekmovalcev. Preko tedna, to je od 28. januarja do 3. febr. so razna tekmovanja osnovnih šol in gimnazij v medkrajevnem merilu, skakalne tekme mežiškega rudniškega bazena ter sindikalni dvoboj Guštanj—Žerjav. Dne 4. febr. je slovesen zaključek tedna s skoki na 50 m skakalnici v Črni z udeležbo naših mednarodnih tekmovalcev — s-ka-kalcev. Po skokih objave rezultatov vseh tekmovanj ter razdelitev nagrad. Pravico nastopa Imajo vsi registrirani člani pri SZS. Prijave' je poslati na naslov: Smučarsko društvo »Topilec« Žerjav — pošta Črna pri Prevaljah in to za alpske discipline najkasneje do 26. januarja, za skoke pa do 2. febr. V slučaju slabih snežnih razmer teden odpade oz. se preloži, kar se objavi v dnevnem časopisju. Za naše mednarodne tekmovalce katerih udeležbo bo določila SZS, nosi celotne stroške prehrane, prenočišča in prevoza prireditelj, d-očim nosijo za ostale tekmovalce potne stroške njihova društva, prehrano in prenoči šča pa prireditelj. — Smučarsko društvo »Topilec« žerjav. Odlusp starih časopisov Odkupujemo stare časopise, knjige in drugi material iz področja fizkulture, ki ima zgodovinsko vrednost. Državni institut za fizkulturo — Beograd, Deligradska ul. št. 27 lili II 1 (tisk tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani S Odgovorni urednik Igor Prešern — Uredništvo In uprava Ljubljana, i.tkozarjeva ulica — Tele fon 33.83 ob nedeljah popoldne 65-22 do 26, Čekovni račun uprave št. 602-90331-0 ss Celoletna naročnina 240 dia, polletni 120 din, četrtletna 60 dia,