Stabilizacija ni zategovanje pasu!
Stabifizacijska prizadevanja so napori za boljše gospodarjenje v vseh sredinah -Odgovornost komunistov
Na redni majsfci seji 30 člani ob&nske kbnference ZKS v rednt sestavi obravnava-li uresničevanje družbeno-ekonomskih ciljev srednjeroč-nega ptana razvoja občine gle-de na rezultate v pretekiem in naloge v tekočem letu. V sklo-pu te problematike so obrav-navali tudi stabilizacijska priz-devanja. Uresničevanje spreje-tih planov insmernic ni torej neka splošna, abstraktna ali propaganda aktivnost, temveČ konkretna borba za doseganje dogovorjenega obsega in kva-litete v postavljenih ciljev, so poudariti Clani občinske konfe-rence.
Pri obravnavi,a1abillzacijskih ph-zadevanj so kritlčno ocenili nekate-re nafiine pristopa k tej problemati-kl, V posamzenlh delovnih sredl-nan so se giabiltzaclje lotltl tako. da so razglasill rategovanje pasu, re-
strltccije in finearno zmanjsevanje porabe gleda na preleklo leto. Tak* Sen pristop je zagotovo nepravilen. •Linija manjSega odpora-, in druge slabe značilnosti lahko prepisemo lakim prisiopom k stabilizacijskim prizadevanjem. Take usmeritve ko-munisti v delovnih organizacijati ne morejo sprejeti. Stabilizacijska pri-ladevanja so naporl za bolj&e go-spodarjenje v vseh sredinah. Gre predvsem za drugaCen priatop pri porabi družbenih sredstev in tudi drugafino orgamzacijo dela. Pre-kniti mofamo nesmiselno troftenjfl druzbenih sredstev in odstraniti vse motnje, k! onemogo&ajo pove-fianje produktlvnostl in kvalitete dela.
Stabiilzacijski ukrepi za)emajo tudi politiko zaposlovanja, zato jo je potrebno postaviti izredno re-strikiivno. Ob tem pa je potrebno upostevati dolgoroirce cilje gospo-darstva in povratek nagih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Politlko zapostovanja skozi siabtll-
zftcljska pnzadevanja ocenjujemo tudi skozi politiko investicijsks de-javnosti v sklopu prestrukturiranja indsirije. Velik del družbenih sred-stev sa porabi za prevoz delovne sila, ki dela na preprostih deiih z nizko akumulacijo. Namesto prevo-za delovne sile bi bil bol) upravičen prevoz izdelkov, ki bi jih delavci naredili takorekoč doma in z manj-siml družbenimi problemi, kl spremljajo vefika mesta.
Nadalje   so   člani  občinske konference   obravnavaii   pro-blematiko nagrajevanja po de-lu in delitve sredstev za oseb-ne dohodke. V nekaterih sredi-nah je Še vedno nagrajevanje po delu eno, delitev sredstev za osebne dohodke pa drugo.( Kot temetjni problem so članl' konference poudarili nelogič-' no vrednotenje opravljenih del I v posameznih sredinah v pri- ¦ merjavi s podobnimi deli v dru-gih sredinah, kakor tudi to, da je odvojeni del osebnega do-hodka za skupno porabo od-maknjen od vpliva delavca   kf je ta del osebnega dohbdka ustvaril.
Ob  uaktajetfaniu samoupravnih aktov z doloCili zakona o združe-nem delu so sl nekateri -prlborlli« visje vrednostl svojiti dei, tlnearno poviftevanje osebnih dohodkov jim ' ob tem prinaia solidn« prejemko,' ki jih v bistvu zagolavljajo tistl, kl' lakrat niso bill dovolj glasni - ne-' posredni proizvajalct. Tako delavci v banCnistvu. zavarovalnistvu, ob-fiinskl upravi In delavc! v skupnih službah. ki se ponekod nazivajo tu-dl «strokovne», živijo često na lo-vorikah prejsnjlh -zaslug- in nima-jo  nobenega  inleresa da nastalo stanje menjajo, ker gre vsaka Sf)re- ' memba njim v skodo. Zato se nagi-bajo bolj k uravntlovki kot k nagra-jevanju po delu.
Sklepe in stallftča bodo Clani 00-filnske konference sprejell na na-slednji sejl, z njlm pa bodo obvezali vse komuniste.                       M.P.