Poštnina plačana v gotovini.	Cena ^vim 1 Dinar
Leto XXIV.	8. jula 1928.	Številka 7.
TISKARNA PANONIJA, M. SOBOTA.
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija
Pobožen mesečen list.
Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih. Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice j razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 , Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda- j rom' „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več 1 jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. j M. List z kalendarom Srca Jezušovoga je priloga Novin.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina pušpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove j Trezike po 5 Din; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov. j
Dari.
Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, so letos v ] dinarah darUvali sledeči: Kak smo že objavili, je g. Davorin Gruškovnjak ■ v D Lendavi nabrao 132 Din. Te dar so poklonili sledeči: V. 5, Božo-va gospa, 5, Novak Jožef, 2, Šimonka, 4, Voroš Janoš, 2, Gazdag Janoš, 4 N. N. 10, Čižek 5, Jureš, 3, Benke, 3, Meštrovičova g. 4, N. N. 10, N.' N 4 Levašič, 10, V., 2, Arnstein Beno, 10, N. N. 4, Hinko Taichman, 10, Horvat Matjaš, 10, Deuisch, 10, Schaffhauser, 10, Kohn Lajoš, 5.— 46. Črep; je kupila: uprava veleposestva, D. Lendava, 1000 Din. — 47., 48. i 49. črep so kupili: uprava veleposestva, D. Lendava, ka je ostalo od 46. črepa, Franjo Jureš, sod. urad. Dol. Lendava, 70, Karol Pojbič, gost. v Dol Lendavi nabrao 300 Din. DarUvali so: on sam 100, Štefan Fritz, me-;; hanikar, 20, Kovač Peter, trg. 60, Gonc Gabor, pek, 10, Skraban Anton,' načelnik postaje, 20, na kegljišči pri Pojbiči 20, Rudaš Aleksander, šoštaj 10, Bartanič Geza, trg. 15, Gabor Vince, trg. 10, Markovič Ivan, trg. 10,.! Štern Hinko, trg. 10, Anton Varga, trg. 10, Pojbič Eugen, sin Karola, o, Tibaot roj. Gerič Bara, Žižki, 30. Od romarov pri M. Bistrici, nabrale Čurič Treza z Trnja i Tkalec Kata z G. Bistrice, skupno^285'50. (Daru-vali so sledeči : Izidor Petek, 5, Treza Petak, 2, Crmčki Simon, 1, Jalza Vrtačič, 1, Frančiška Šafon, 1, Hruza Marija, 1, Mara Lalič, 2, Ana Lahč,S
2, Reza Vavot, 1, Ana Banoš, 1, Ivan Rujič, 1, Vojt Rizika, 1, Marija Mor-van, 1, Josip Netovšek, 1, Mtirtinič, 1, Vendel Mari, 1, Gabor Segeda, 1, Jakob Matic, 1, Milošič, 1, Magjetko, 1, Katica List, 1, Magdica Rošič, 1, Petar Kovačič-Vrbančič, 10, Anton Pintarič, 2, Hozjan Marija, 2, Alojzika Vidovič, 1, Pepika Gottvvein, 1, Rezika Gottvvein, 1, Ml., 10, N. N. 5, Josip Samiš, 10, Črensovske fare romarje, 27, N. N: 2, Jakob Novosel, 3, Ivan Dornutrovič 1, Lojza Markon 1, Mijlaki Marica 2, Škoda Djura 2, Dolinčič Kata 4, Cukolič Elizabeta, 3, Jandro Stankič 1, Mara Vranič 1, Dora Medurecan 0-50, Kata Peršič 0'50, Mara Maletič 1, Juraj Sišen 2, Janko Čičmak 2, Juraj Husinec 2, Luka Kozlovčan 1, Lovro Marenni 1, iN. 2, N. N. 3, Johan Vihei 1, Miklov Vojvoda Jan. Kotoriba 1, Margetko Josip 1, Vklajnik Kata, Zuržan, 2, Franjo Golob 2, Štefan Žiinek 2, Latin ; Klara 0-50, Plander Mara 0.50, Novak Mirko 1-50, N. N. 2, Franjo Bode-itič 10, N. N. 2, Josefa Jaušovec 2, Godrnjaj 2, Horvat Jožef 10, Ivan Ku-; kolja 2, Bračo Hudek, Marija Bistrica,^ 10, Z. Medorovski 2, Ivan Deme-Itrija 0-50, Pernjak Franjo 2, Amalija Šipoš 4, Ignac Irak 2, Stjepan Ve-rdrina 2, Kratkovič 2, Peter Kuk 2, Stjepan Janič, Vivje, 2, Marica Milički [2, Katica Remar 1, Sambol Marija 1, Petar Jelenčič 2, Cepenec 2, Ki-Fsicek 1, Kivan Josip, 0.50, Petar Cipriš 1, Franjo Prugovšek 1, S. Modo-i rovski 1, Mato Tomarad 1, Katica Žiger 4, Ibro Kovačič 2, F. Gušetič 5, ENikola Robič 5, Ivan Sakič 1, N. N. 0-50, Zalinčič 2, Marija Gušetič 6, FMarija Horvatič 3, Švigeš 1, Juhas 1, Jula Janton 1, Balija Stjepan 1, Terezija Saketin 1, Slavko Petrin 2, Milički Fabijan 2, Tomorad 1, Zlata FMilički 1, Kutelj Pavel 5, Kukolja Ivan 5, Anka Kovačič 2, Jožef Petrovič, ^Pohorje, Sv. Barbara v Halozah Ptuj, 1, Makovič Nikola 1, Juraj Kukolja 2, ; Jelka Milički 0'50. Duro Vazdar 1, Janica Tumprč 5, Ignac Betko 2, Franjo Bileni 5, Janko Zagač 5, gd.Josipina Wesner nabrala v Ljubljani 1000 •Din. Dariivali so sledeči: J. Vodnik 100, Marija Wesner 100, Rausch Amalija 10, Franjo Ileršič 10, Mar. Babnik 200, Josipina Wesner 100, Ana |Wesner 100, Angela Schubert 50, Angela Černovar 10, Rudolf Verovšek p00, od pokojne gospe Ivane 220, Žižek Treza, G. Bistrica, 10, Župnijski furad Sv. Jedert, 25, Franc Ferenčič, trgovec z zrnjom, Krog, 5, Bac Rudolf, ttrgovec z žitom, Sobota, 5, Trautman Franc, M. Sobota, 10, Ferdinand
iFras i žena, Bakovci, 50, Kopina Franc, trgovec, Sobota, 10 Dinarov.
*
* *
[27. kamen sta kupila Martin Lebar i žena, Srednja Bistrica. 28. kamen sta kupila: Jožef Zver i žena. Nedelica. 29. kamen je kupo: Vagner fStafan, starejši, Sr. Bistrica. 30. kamen sta kupila! Martin Hanc i žena, [Trnje, Marko Hozjan i žena, Trnje, dariivala 3 dol. Vse te dare je na-brao Denša Ivan v Chicagi. 31. kamen je^kupo Jožef Lebar, iz Sr. Bistrice, 32. kamen je kupo Ivan Tompa iz Črensovec, 33. kamen je kii-po: Ignac Hren. 34. kamenje kupo: Ivan Sobočan, oba iz Sr. Bistrice. 135. kamen je kUpo: Ivan Maučec, iz D. Bistrice, 36. kamen je kupo: Martin Hren, 37. kamen je kiipo: Ivan Bohnec, 38. kamen sta kupila: IJanoš Hren i žena, 39. kamen sta kupila: Jožef Krapec i žena, vsi iz 5r. Bistrice, 40. kamen sta kupila: Štefan Raduha i žena iz Odranec, Jll. kamen sta kupila: Ivan Raduha i žena iz D. Bistrice, 42. kamen sta lipila: Štefan Balažič i žena iz Sr. Bistrice, 43 .kamen je kupo: Imre pr iz Odranec, 44. kamen je kiipo: Martin Žalik iz Trnja, 45. kamen
je kupo: Štefan Jakšič mlajši, iz G. Bistrice, 46. kamen je kiipo: Ignac Hozjan, 47. kamen je kiipo: Ignac Krampač, oba iz Trnja, Jožef Hozjan i žena iz Črensovec dariivala 6 dolarov. Vse te dare je nabrao Lebar Jožef Chicagi. — 48. kamen so kupili; Gerič Štefan, Chicago, 5 dolarov, v Marko Hozjan i žena -3 dol., fožef Hozjan i žena 6 dol., kak smo više
že naznanili zadnjiva dva darovnika z ženami vred.
*
* *
Oča sirot povrni vsem darovnikom obilno. —	ODBOR.
»Fantič le gori stani"!
V dobroj družbi je moč.
Naša društva so zdaj v tom tali nej napravila svoje dužnosti. Rešite čast društev in skrbite, ka do je mele od zdaj naprej. Društva, posebna! krščanska, nesmejo biti nikdar i nikomi v škodo, nego vsigdar i vsakšemi i v hasek. Na krači povedano: krščanska društva naj bodo resan krščanska. Tak, ka se po pravici nieden nede mogeo spačiti nad njimi.
Pa ne zamerite mi, dečki, či sam vam tak brezi ovinkov povedao, na koj trbej pri društvi paziti! Ovak pa li dobro vkup držite! „Gliha naj pa li vkup štriha". V družbi je moč!
Pošta.
Anton Šajnovič, Gibina. Bogato naročnino sprejeli. Bog plačaj. Vera Kuhar, Vir. Vam toisto odgovorimo.
m
Vsebina:
Nevtepenoj materi . . .Strani	Obljube Srca Jezušovoga Stran 10
Par reči tretjerednikom . „ 2	od,Doma sv. Frančiška' „ 11
Hrepenenje po smrti . . „3	.	.
_	Društva i zveličanje . „ 1 Večni posvet ..... „5
Svetki meseca jula . ■ . „9	Cerkveni glasi ... „14
Nevtepenoj Materi.
O sveta Marija, dobrotivna kraljica nebes, hči Oče Boga, mati Sinil Boga, zaročnica svetoga Duha, plemenito počivališče celoga Trojstva, od Oče zvoljena, od Sinii občuvana, od sv. Duha ljubljena, od Oče ob-sencana, od Sinii prebivana, od sv. Duha z vsemi mi-loščami napunjena. Po tebi i zavolo tebe naj me blagoslovi Oča Bog, ki me je stvoro, me blagoslovi Sin Bog, ki me je z svojov dragocenov krvjov odkiipo, me blagoslovi sveti Duh Bog, ki me je v krsti posveto i celo najsvetejše Trojstvo naj sprime na tvojo priprošnjo mojo dušo na smrtnoj vori.
O sveta Marija, kraljica milostivnosti, pod tvojo obrambo i ščit tvoje obrambe pribežim, pod zavetjom tvojih perotih, pod tvojov maternov obrambov ščem živeti i vmreti. Sveta Marija, mati lepe ljubezni, na smrtnoj vori bodi mi obramba, jaka pomoč, da se osramotijo, ki iščejo mojo dušo, da bi jo pogubili.
O sveta Marija, najslajša devica, po tvojoj velikoj smiljenosti me zdaj blagoslovi, v smrtnih bolečinah okrepi, i potolaži po vsoj tvojoj dobrotivnosti.
O sveta Marija, zmožna zagovornica, pomagaj mi, da živem v tvojem maternom blagoslovi, da morem pod tvojov deviškov pazkov srečno vmreti.
O sveta Marija, pot i sladkost moja, razlej na mene duha tvoje milošče, sprimi me v naroče tvoje Ijiibezni i na smrtnoj vori naj me blagoslovi tvoja duša.
O sveta Marija, kraljica nebeške dike, pogrozim se v prepuno i neizzajmljivo morje tvojih milošč, v naroče z tebov rojene smiljenosti se vržem, v tvojem srci ščem stalno prebivati i tu tiidi srečno vmreti želem.
O sveta Marija, naj mi zadnja reč bo Jezuš,Marija. Zadnje zdihavanje pa: ostani z menov o Marija, gda mi mrakne za smrt i se nagne den mojega življenja.
(Prec. Man.)
Par reči tretjerednikom.
Redovne molitve. 6. §. našega vodila nam predpiše, da moremo dnevno zmoliti 12 Očanašov, 12 zdravih Marij i 12 Dika bodi . . . Prle je trbelo ešče ednok teliko zmoliti, ali sv. Cerkev je zavolo teškoga preživljenja ljudstva znižala molitev, ka je ta ne bi zavirala v deli za vsakdenešnji krtih. Samo obsebi se razmi, da mesto molitve se pokorimo pri deli i toga žmečavo z ljubezni do Boga mirno prenašamo. Ki molijo cerkvene vore, zvane brevir, kak duhovniki ali ki molijo Marijine dnevnice, kak sestre v kloštrah, neso dužni zmoliti 12 Očanašov, 12 Zdravih Marij i 12 Dika bodi .... Brevir i dnevnice nadomestijo te molitve.
Molitev tretjerednikov po vodili predpisana, je molitev Cerkve ravnotak kak brevir ali Marijine dnevnice ali druge cerkvene pobožnosti. Te molitve se opravljajo za vse dtiše, za vse žive, za vse vmirajoče, za vse duše v purgatoriumi i na čast celoj zmagoslavnoj cerkvi v nebi. Kak lepi namen, kak bogata žetva. Ali zmlati jo samo tisti dobro za sebe, ki dobro opravi redovne molitve.
Ka redovne molitve dobre moremo opraviti, je potrebno predvsem, da je v določenom časi i z premišljavanjom opravimo. Jutro je najpripravnejši čas zav molitev. Tečas ne začnimo z delom, dokeč je ne zvršimo. Črez den nas najmre razne skrbi raztresejo, večer nas pa triijava zavira v dobrom opravljanji redovnih molitev. Dovoljeno je toti te molitve razdeljeno, — to je ednok par Očanašov i drugoč pa nekelko zmoliti — dovoljeno nam je celo hodečki, sedečki, ležečki opraviti, ali najprimernejše i najlepše je li, če pokleknemo i je klečeč opravimo vgojdno, — zajtra, gda vstanemo i med njimi mislimo na Je-zušovo trpljenje.
Ne je to toti zapoved, da mislimo na Jezušovo trpljenje, nego tanač, žela sv. Oče. Trplenje Gospodovo nas je rešilo hu-doga diiha, pekla, greha i nam je spravilo večno srečo, zato če je večkrat premišljavamo, nam spravi posebne milošče. Najležeši način mišljenja na Gospodovo trpljenje je te, če v Zdravoj Mariji po reči „Jezuš" pridenemo skrivnosti žalostnoga čisla ali čisla od Marijine sedmere žalosti eden den edno, drugi den drugo skrivnost. Lehko pa tudi tak napravimo, ka pred redovnimi molitvami ali za njimi mislimo malo na Gospodovo trplenje. Pa mislimo tak ali etak na to, glavno je, da se po tom nadignemo na mirno prenašanje naših krizov, da se z ljubezni do trpečega
lezuša i njegove deviške žalostne matere prizadevamo svoje slabosti premagati i v jakostih naraščati.
Sv. Ferenc Assiški je opominao svoje duhovne sinč i ž njimi opomina tudi nas: „Bratje prosim Vas, mejte vsaki čas Kristuš-ovo trplenje pred očmi" ! — Zasadimo si globoko v srce opomin redovnoga oče pri zvršavanji redovnih molitev!
Hrepenenje po smrti.*
„Iz ljubezni vmreti, presrečno mantrništvol To je tisto mantrništvo, po šterom hrepenim. Kerubi, vglasite svojo liro, ar čutim, da bo moje pregnanstvo skoro končano. Strlica ljubezni, povživaj, prebadaj moje srce v tom žalostnom prebivališči! Boži Jezuš, poistini moje senje, da vmerjem z ljubezni." (Reči sv. Male Trezike.) —
V	tihom samostanskom ogradi sedi mala Terezija. Okoli nje vseha-joče cvetje, vmirajoče rože, rdečkastožuto listje, štero kaple pred njo na tla. Povsod oslabelost, prepad, smrt . . . Živa slika mlade karmeličanke, štera nosi v sebi klico bolezni. V njenih očeh gori ogenj svetoga Duha, ki vzbuja v njenom srci hrepenenje njene velike matere i ustanoviteljice, sv. Terezije: »Vmreti iz ljubezni."
I. Skrivnost smrti. Kak je to, da so nešterne duše, štere Boga is-tinsko ljubijo, ešče tak navezane na zemlo? Svetci, šterim je Bog ravno v tom pogledi položo v srce živo vero i veselo vupanje, bi to komaj razumeli ; li so celo od Boga jako odlikuvane dUše, v šterih je ljubezen do življenja tak močna, da samo strahom mislijo na smrt. Njihova vera, čeravno velika i verna, je po čustvi kak v globokoj nepredirnoj tmici. To je bridka preskušnja, zavolo štere je tudi Mala Terezija dugo trpela.
Če kljub tomi v svojoj visikoj pesmi tak sladko izraža svoje hrepenenje po smrti, je to jasen dokaz, kak zdigne ljubezen človeka nad njega samoga, da je ljubezen močnejša kak smrt. Ali je mogla ta serafska dU-ša hrepeneti inam, kak na bože Srce, ali je mogla želeti kaj višišega, kak dati najvekši dokaz ljubezni: vmreti z ljubezni.
V	šterom svetniki ne gorelo hrepenenje, pretrpeti mantrništvo za Jezuša, dati krv za krv, življenje za življenje? I kak je molila sv. Terezija? „0,daj mi mantrništvo srca ali mantrništvo krvi, ali še bolše, daj mi oboje". Jezuš je posluhno njeno prošnjo, dao njej je mantrništvo srca, nekrvavo mantrništvo ljubezni. Življenje, puno skritih i odkritih bridkosti i križov je prenašala tiho, vdano, da, celo veselo, ar je s tem Jezuši „davala", njemi dokazuvala svojo ljubezen, ga razveseljavala. Njena bolniška celica je bila puna hrepenenja i veseloga pričakUvanja, da bo skoro „doma", da bo skoro gledala i z vsemi močmi ljubila svojega Jezuša. I njeno vmira-nje? Šče zadnje obimanje z Oltarskim Svestvom, zadnji spev ljubečega srca, zadnji poljUb Križanomi, zadnji izliv ljubezni, ki je tak močna, da je ubogo srce ne more več zdržavati — i blažena Mala Terezija se zdigne z zemelskih nižav v jasne višave, kde je vse samo sunce, svetlost, življenje, veselje, vse slavi, gleda, vživa Jezuša vso večnost.
Skrivnostna smrt, što prerazmi tvoje strahote i tvoje čare? Vse življenje, od prvoga zdihaja naprej, je prav za prav stalno vmiranje. Vsaki
hip odnese falačeke našega življenja, vsaki vdarec srca zabriše del naše zemelske poti, vsaka nova sekunda je stopaj bliže h grobi. Zmerom gledamo smrt okoli sebe, znamo, da njoj idemo proti, da neizogibno mora priti, zato se je bojimo.
Samo edno vrastvo nas more ozdraviti toga „strahii", to je ljubezen, štera je močnejša kak smrt. Što ljubi Boga, se smrti ne boji, nego po njej hrepeni. Duša, ki je živela življenje ljubezni, je smrt najvekši svetek, je je zaželeni den, den zaročk, začetek vekivečnoga prečiščavanja.
Jezuš, o da bi tudi jaz proso za tak srečno, blaženo smrt! Znam, da je smrt odsev živlenja, da venča življenje ljubezni — smrt iz ljubezni. Zato te prosim tiste velike, goreče ljubezni, štera je gorela v srci Male Terezije. Daj, da milost že skoro premaga mojo naturo. Moj zadnji beteg, zadnje trplenje naj bo tiho, mantrništvo mojega srca, moj zadnji zdihaj čin liibezni i hrepenenja po večnom obhajili.
2. Skrivnost življenja. Ka je naše življenje, štero tak ljubimo, na štero smo tak navezani? „Noč v slabom prenočišči" ga imenuje Velika sveta Terezija". Niti ne vemo, da je nad nami stalna noč i da blodimo v temi. Če bi bilo mogoče, da bi živo šteri človek od rojstva mao v podzemel-skih katakombah i bi lepi majniški den pali stopo na svetlo, kakši občutki bi ga pač navdajali I Ali daleč, daleč zaistino bi bilo njegovo strmeče veselje od toga ka bomo vsi občutili, kda se bodo naše oči po žalostnoj noči pregnanstva odprle v večnoj svetlobi.
Ka je zemelsko življenje od zibelke do groba? Strma trnjeva pot med pečinami i prepadi, prek snežnikov i gorskih velikanov. Kak si potem na vrhi i pogledneš z višine v širni sunčni svet, se ti zdi vse, ka je bilo v življenji bridkosti i zemelskoga veselja — malo i neznatno. Ka je življenje? Ali ne spodobno življenji gosenice, štera je privezana na zemljo, lazi po njej i se hrani od nje? Malo, tesno je naše obzorje, vej niti toga ne prerazmimo, ka dosega naše oko. Nad nami so jezeri i milijoni neznanih svetov, v šterih skrivnosti ne bomo nikdar predrli, vej celo mali svet, ki nas obdaja, naši otopeli čuti komaj spoznajo. Ali, za višine smo stvorjeni! Pride den, kda predere metUo svojo babko. Naša duša bo prikipavala sreče, kda bo gledala Stvoritela samoga. Zažarela bo v nepopisnoj lepoti kak odsev bože lepote, sama slavospev, himna Stvoriteli.
Ka je življenje? Preskiišnja, velika, težka, šteroj se more podvrči človek. Kda bo končana, bomo znali, ali je bilo delo vredno plačila ali brez vrednosti.
Jezuš, vdano ščem prenašati čas preskiišnje i se dobro pripraviti za večno službo božo. Neščern navezati srca na zemlo, na vsakdenešnjo pot, na tiste male radosti, štere si na nio natroso. Naprej se mi pašči duša, proti domi! Tam je moj cio, moja na veke trpeča domovina.
Blaženi cio, ki ga je Mala Terezija tak hitro dosegnola I Ljubezen njoj je pohitila korak na poti proti nebesom! Tlidi pri meni naj pri bo-žoj ljubezni stopi vse drugo v ozadje; oko naj bo neprestano vprto v cio 1 Moje srce ne sme hrepeneti po nebesaj samo zavolo neizmerne lastne sreče, nego zavolo Boga, ki je hrepenenje Angelov. V njem bomo počivali kak v morji nepopisnoga blaženstva. Tam bomo edno z njegovov svetov volov, v blaženoj sloboščini dece bože, štera ga ljubi jezero bole kak samo sebe. Tam ga bomo poveličavali brez konca. To mi doni v
duši, kda stojim na razgledi i se potapljam v sveto bodočnost nebes".
Sladko je na zemlji v ljubezni živeti, a jezerokrat slajše: v ljubezni umreti!
*~\z prelepe knjige „ Srčni Rubini". Dobite jo v Ljubljani v samostani Uršulink, Cena 36 Din vezana. Toplo jo priporočamo.
Večni posvet.
Trije lanceki.
Večni posvet neje na podi . . On se ne dotiče zemle . . Z visoko-ga velka cerkvenoga feuba se spiiša po lanci, ki se malo nad njim razde-liije na tri tale. Tak on lebdi med nebov i zemlov pred Jezušom skritim v svetom tabernakli, kak da ga drži nevidliva roka božega angela, šteroga je Bog jedino za to poslao.
To je verna slika euharistične diiše v molitvi njenoga življenja! Duša se zdigavle s zemle do višine svetoga tabernakla z nadnaravnov močjov svoje vere, svojega zaviipanja i svoje lubezni. A da bi ona zgubila ali popustila samo edno izmed teh blagoslovnih jakosti, spadnola bi.
Sveta vera njoj pokažiije najprle to, kelika spaka se skrivle v zemel-skom stvorjenji pod zagrnialom njegovoga sijajnoga plašča, a istodobno njoj razkrivle brezdno svetlobe i veličine, krite v skrivnostno]' istini — svete Hotije.
p Kak zbrano premišlavle ona sveto Hostijo ! I kem je bliže nje, tem globše premišlavle i izpitavle s očima svoje vere — o čuda, — kak da se odpira pred njov režek na nebeških vrataj ... i zapazi od zgoraj nezmerno lepoto. Ne stoji več Jezuš pred njenimi očmi kak rob, ne, On je močen krao, ki vlada obkrožen s sijajnim dvorom svojih svetih na prestoli večne . istine i svetlobe ... To je večna Reč, po šteroj je vse stvorjeno ... On je herbaš vsega stvorjenoga ... On je vzrok vseh Očinih del !
Gleda ga duša, kak se On poslužuje svoje božanske moči, moči, štera stvarjanje neprestano nadeljiije . . . moči — štera davle zorji njeni veličanstveni čar . . . štera vodi sunce i mesec po svellih potaj nebes-koga oboka . . . štera pokažiije zvezdam njihovo pot . . . štera zdi-gavle valove oceana . . . štera zapovedavle bregam, da se zdigavlejo proti nebi pod oblake . . . štera dolinam odmerja dužino i širino . . . štera vsem carstvam narave pošila z nebes živlenje, kak mili dešč . . . štera je človečanstvi predala zemlo i njemi zapovedala, da s svojim duhom vlada nad njov, da jo s svojimi skuzami namače, a z grobami svoje dece da jo poseja.
Včasi, kda duša duže premišlavle, premine Hostija izpred njeni oči... postane vse menša i menša — kak drobtinica kruha. Zdaj se pa pali širi i postane vse vekša ... da, tak velika postane Hostija, da zasenčava i prekaša vse stvorenje. Zdaj se njoj pa vidi, kak da se Hostija razdvaja po načini grobnoga kamna .... prikaztije se Zveličiteo ... On je vstao . . . slavno i zmagonosno kak na den svojega slavnoga vstajenja . . . Zdaj berč na sebe podobo Zveličitela, ki se njoj prijazno i dobrotlivo nasmehne i približava. Zdaj premeni svojo belino — malo po mali se rumeni, a duša štera ga gleda, vidi ranjeno i okrvavleno srce, kak na vse strani širi trake svoje ltibezni. Za čas Hostija popolnoma premine, i ovo Zveličiteo sam stoji med dvericami tabernakla, kak nekda na pragi cerkve v Jeružalemi, da pozove vse narode, da je vči, da vsem naznani radostni glas večnoga zveličanja.
Duša, štera verje, ma v Hostiji živi sveti evangelij. Ona s svojov verov odkrivle : betlehemske jaslice ; delavnico v Nazereti; ona vidi goro Tabor, Kalvarijo i Olajsko goro. Z verov svojov čiije ona tisti tolažlivi navuk, ki je začelo teliko renjenih src, navuk, ki je bio posvet razumi tolikih, ki so blodili v krnici!
Z močjov svoje vere oživlava duša sliko tistoga, ki se neje brano delati čude: da gladne nahrani, betežnike ozdravi, i da šče same mrtve zbudi!
O sveti Ti nesi nikdar razmo duš, ki so se dale voditi od presvete Euharistije. Ti nesi mogeo nikdar prerazmiti tisto moč, ki jo ma nad liid-mi te malički, velo bi, neznaten predmet, predmet, ki ga lehko pokriješ z rokov, predmet, ki si ga pusto, da ga klačijo noge tvojih brezbožnikov. A vendar glej, človek i Hostija so tak vozko medsebojno vezani, da jih ne-morejo razločiti niti najstrašnejši vdarci tvojih krvnikov, niti najsramotnejše postopanje tvojih brezbožnih onečastitelov!
Svet, o svet! ti boš i na dele tu stao kak pred nezgriintlivov skriv-nostjov! Da kaj takšega prerazmiš, se moreš dati najprle včiti; ti moreš uviditi, da naša sveta vera ma v sebi skrivnosti, a istodobno ma vsebi toliko jasne svetlobe da se v očeh človeka krščenika, ki ponižno verje,
odkrivlejo čude nad čudami modrosti i lubezni.
*
Me	*
Driigi lancek, s šterim se duša po načini večnoga posveta zdigavle k Zveličiteli, je sveto vupanje. Če je kde na sveti mesto, kde se ta jakost bole občuti, kde kak novo drevo življenja pusti korenje i predere v globino — te se lehko občuti tu, kde je oltar.
Liidsko srce nemre živeti brez viipanja, ono je že tak stvorjeno . . . Ono se more na nekaj nasloniti, a to tem bole, če je bilo v nevarnosti
greha i spačenosti, če ga je razočaranje vzdrmalo. V sveti ženja samo izdajstvo. V Bogi se nahaja samo iskrenost i vernost liibezni, štera nas nikdar ne vkanjuvle.
Duša krščanska se viipa — vsakojako srce se v vnogom viipa! Mogoče teži njeno diišnovest žmetno breme . . . Nema mira 1 ... Kaj naj začne ? Na koga se naj obrne ? Ah," ona hiti v cerkev, kak nekda Magdalena na večerjo v dvor Simona, da tii po načini Magdalene pokor-nice čiije reč odpiiščenja : Vse ti je odpuščeno ! Grešna, spokorjena dtiša dostakrat dugo blodi . . . Njene poti so orošene s skuzami. Ah jaj ! če njena bolečina ne najde končno noge Jezušove I . . .
Nevolna duša ! Šatan njoj je obečao slasti i vživanje, radost i srečo __ . . . a mesto toga njoj je globoko zabio trn v srce — žaleč bolečine .. . ona trpi jako dosta od toga . . . Ona občuti, da njoj ga samo Jezuš more izvlečti. Zato se je k Njemi zatekla. Ovo zdaj kleči pred Njim, zdihavle i moli, da njoj da svojo smileno roko ...
Vračajo se njoj poti v pamet, poti, po šterih je brozgala, poti, posejane ž njenimi grehami . . . šče ednok premišlavle svoje malodiišno norosti . . . ona se zgraža nad svojim nevolnim stanjom . . . zgroža se nad strašnim brezdnom ! . . . Kaj bi mela včiniti, če te čas, kak angeo z nebe, ne zasija božansko viipanje pred njenimi očmi i jo opomeni na brezkončno božo smilenost! Zdaj se začne ponovno vlipati: O, ona se viipa da se bo v božanskom Srci Jezušovom šče za stalno najšla kde štera kaplica krvi, kde šteri vdarec srca za njo, i to je zadosta da jo opere i očisti od vseh njenih zamazkov ... da jo ozdravi od vseh smrtnih ran ... i da zviižge v njoj ogenj novoga živlenja !
Kak sirota, štera se ne da odtirati, stoji ona tii . . . Ona čaka! . . • i prosi . . .i moli dokeč njoj Zveličiteo končno ne odpre dverice, da njoj podeli zaprošeni dar. Daleč od toga, da bi se bojala; vlevle njoj zavest od velike nevole šče vekšo stanovitnost i gorečnost, da Jezuša srčneje moli, ar zna: kem vekša je njena nevola, za volo štere se moli, tem vekša je boža smilenost, ki se na njo izleva.
Ah, če ne bi meli onih svetih, zlatih dveric, na štera puni zaviipanja trkamo ... če ne bi meli tebe, sveta Hostija, keliko duš bi že od straha pred svojim duhovnim siromaštvom postalo žrtev obviipanja ! No, ali tak se i njim razvedri neba, k tebi pribežijo puni zaviipanja, da si od tebe izprosijo potrplivost i ponižnost; vdanost i čistost, da, jda od tebe dobijo nekaj od vseh jakosti, štere so njim najbole potrebne. Če so dnes primile iz tvojih rok vsakdenešnji kruhek tvoje milosti, prišle bodo znova k tebi z istov prošnjov, ar se bodo najšle v istoj velikoj potrebi. Tak po načini veličanstvene vodine, teče milost boža, ki se izleva v dolino skuz, ali teče i nevola, štera okreplavle pot v nebesa. Den za dnevom se lehko boži angeli čudijo lepoti tistih diiš, štere trpijo ... se molijo ... i se viipa-jo I . . . i zbirajo sebi kinč novih milosti.
Pa kda vera i viipanje mata teliko moč na dušo gledoč, štera išče Boga i jo tak tesno vezeta k Zveličiteli, keliko, kakšo moč bo potem mela ljubezen ? . . .
Vera i viipanje so kak peroti, po šterih se duša — štero prispodo-biijejo k golobici — zdigavle k Bogi, lubezen pa razvežiije njeni jezik. Ona se zdaj pogovarja z Bogom i svojim Stvoritelom I Njeni guč je pun raznih svetih hrepenenj, gorečih želj, skritih žrtev, junaških odločb, na
kratci, pun vsega lepoga i velikoga, ka plemenito ludsko srce zamore
samo zmisliti.	.
Čudno, za zemelsko liibezen nezmorejo ludje zadosta reči hvale i čiidivanja ... šče i te, kda je grešna, izgovarjajo se s pazlivimi rečmi sočutja. Samo od Euharistične lubezni sodijo inači. Ce glih tu nega nevarnosti, da človeka pokvari i ponizi, kak pri zemelskoj lubezni .... vendar ludje gučijo od nje navadno ravnodušno i strangledanjom.
Žrtvuvati se iz lubezni za dete, za očo, za mater, zaročnika, zaroč-nico, . . ; da, to se ceni na veliko, hvali se — to je junaštvo. Dobro! Ali zakaj prestane to junaštvo te, če se što žrtvuje za sina bi. Device Marije, iz ljubezni do Oče vseh liidskih sinov, iz lubezni do zaročnika duš, za Zveličitela vsega liidskoga roda ? . . .
Navadno duša, štera v skritosti žive za Boga, nema v očeh sveta nikše lepote, nikšega čara. Takšoj duši se lehko jedino čestita, ka njoj tudi svet milostivno dopušča, da lehko mirno moli pred svetim tabernak-lom, da se potem dale nikaj ne briga za njo. Ali ravno ta ravnodusnost sveta postane takšoj duši vretina notrašnjega mira i obrambe, ar jo ne meša ni eden človek, zato lehko mirno posveti svoj čas najplemenitejšoj i najzvišenejšoj službi: da liibi Liibezen, štera je v Oltarskom Svestvi skrita
za nas.	, . ^ .... .
Življenje te duše je prevzeto od bože ljubezni. Ona lubi svojega Odkupitela nad vse, v Njem vidi vso ludsko i božansko popolnost; ona ne bi znala najti na nebi niti na zemli, ka bi bole odgovarjalo njenomi cili i njenim želam. Ona lubi svojega Zveličitela, ar njoj je on zapovedao, da pred njegovim oltarom zastopa v zahvalnoj lubezni odkiipleni liidski rod. Zato ona i drži za svojo dužnost, da žaluje vso ravnodušnost i ne-zahvalnost po grehi spačenih liidskih src. S svojov liibeznijov želč ona takorekoč prisiliti Boga, da odpiišča, da ostrost svoje svete pravice spremeni v nežne dokaze svoje lubezni.
Vera, vupanje i liibezen so potom toga podloga celoga kršcanskoga življenja. V krščanstvi nega prave lepote, štera ne izvira iz njih. Brez pomoči teh treh božanskih jakosti nemreš sebi v krščanstvi kaj velikoga
niti zamisliti, a tem menje včiniti.	.
Lubi Bog ne bi mogeo v svojoj vsemogočnosti dati tim božanskim jakostam za njihovo čast i službo bole primernoga mesta, kak ravno tii
pred svetim tabernaklom ...
Vera tii stoji pred zvišenimi, neizgruntlivimi skrivnosti v ednom tro-edinom Bogi, v vtelovlenji večne Reči. Vtipanje tii sreča vsemoč Boga, ki odstranjuje vse ovire, ki je narava nastavla zmagi milosti. Ona tu najde božo dobroto, štera v Oltarskom Svestvi izkazuje človečanskomi rodi najdaljne meje svoje smilenosti i svoje velediišnosti. Ona vidi tu vernost Boga, ki se odpove sijaji svojega veličastva, ki se žrtvuje, da ostane veren svojemi obečanji, ki ga je dao svojoj deci. Lubezni se je posrečilo, da s čudovitnim vezaljom zveze deco z Očom, i brate med sebov. —
Kak je lepa večna svetilka, kda nova zide iz rok umetnika! Kak se čudimo finoj izdelavi, okusnim i umetno prepletenim lancekom! A kda ze visi pred oltarom . . . potem se več ne čudimo, te nas pred njov napun-javle pobožnost, te se nam zdi kak da čiijemo njeni glas, ki nam zapovedavle:
Spadni tii na kolena, duša krščanska, i veri, viipaj se i lubi . . .!
Iz knjižice „Vječno svijetlo" — poslovenio: BOGOSLAV.
Svetki meseca jula.
Z Jezušovov presvetov Krvjov posveti Maticerkev prvi den toga meseca. Sv. Duh Bog pravi po sv. Pavli apoštoli: Kristus je po lastno/ krvi šo ednok v svetišče, štero je najšo po vetnom rešenji". (Hebr. IX. 11—12.) To svetišče je Maticerkev, ta je za vsako dušo najdena, odpreta z večnim rešenjom. Več rešitvi ne trebe, edna za večne čase vala, ar je doprine-šena po Krvi Jezušovoj, štere vrednost je večna, je neskončna. Zato pa bogajmo poziv Matere cerkve i „hristuša, Sinii božega, ki nas je po lastnoj krvi rešo, hodite, molimo". (Invit.) Molimo Jezuša, ki je življenje dao za nas, kda je svojo sveto krv prelejao za nas, molimo ga pri svetih mešah, gde se ponavla na nekrvavi način pretakanje njegove bože krvi, molimo ga i prosimo ga posebno pri povzdigavanji svetoga keliha: Krv Jezusova, očisti me grehov !	z
Jula 2. obhajamo god Marijinoga obiska pri tetici, sv. Eli abeti. Pri tom obiski sv. Duh obprvim naznani, da je Marija mati Zveličitelova i včini na njeno prošnjo prvo čudo: posveti Elizabetino dete v maternoj utrobi. sv. Ivana Krstitela reši poprijetoga greha. Marija, ponižna devica, pa ne pripiše pri toj njenoj diki sebi nikše hvale, nego se imenuje samo za sliižbenico, šteroj je Bog velika dela včino i ga zato z dna duše hvali: '»Moja duša zvišava Gospoda i moj duh se veseli v Bogi, mojem Zveličan-, ar se je zgledno na nizkost svoje dekle". (Luk. I. 46—48.) Ta ponižnost je odprla morje milošči, štere so tekle odsehmao na Marijino dušo. — Kem bole spraznimo svojo dušo od lastne hvale, tem več bo šlo v njo bože milošče.
Jula 6. obhajamo osmino goda sv. Petra i Pavla, prvaka apoštolov. Sv. Peter je naslednik Kristušov v ravnanji sv. Materecerkve, njeni glavar, sv. Paveo pa apoštol poganov, ki je celi poganski svet vprego v sladki jarem Jezušove prave vere. Oba si a v Rimi pretrpela sv. mantrništvo, sv. Petra so na križ pribili, sv. Pavli so glavo odsekali. I oba sta veselo dala svoje življenje za Jezuša, ar sta ga ljubila. „Ljiibezen vse pretrpi, vse prenese" (I. Kor. XIII. 7.) pravi sv. Duh Bog. Če ljubimo Jezuša, prenesemo, pretrpimo v zdajšnjih brezvernih časaj osmejavanje, zapostavljanje, preganjanje za svoj najdragši kinč: za vero Jezušovo. Če Jezuša ne ljubimo, smo pa kak list v jeseni — veter ga nosi semtam, stalnoga mesta ne najde, dokeč v grabo ne spadne. —
Jula 7. se zahvalno spominjamo velikih svetnikov, sv. Cirila i Metoda, apoštolov slovanskih narodov. Sv. Metod je hodo tudi v našoj Slo-venskoj Krajini, potrdjavao naše očake že katoličance vu veri i spravljao naše mladence v Rim, gde so se posvetili za duhovnike. Zavrženi slovanski rod sta svetiva brata z Kristušovov vse obimajočov Ijiibeznostjov pohodila, zagovorila, oslobodila zmot greha i ga v vsakom pogledi blagoslovila. Dužni smo njima velike hvale. To njima dajmo z svetov devet-dnevnicov, štero njima na čast opravimo za zjedinjenje razkolnikov z kat. Matercerkevjov.
Jula 8. obhaja Maticerkev god sv. Elizabete, kraljiee Portugalske, vnukinje velike sv. Elizabete tretjerednice. Na njeni god, ar je njeno rojstvo odpravilo svajo med njenim očom i dedekom i ar je preprečila bojne, Maticerkev mir prosi od Boga. Etak se glasi njena molitev; „Dobro-tivni Bože, ki si sveto Elizabeto kraljico poleg drugih imenitnih darov od-likiivao z tem, ka je bojne nevarnosti odpravila; daj nam po njenoj pri-
prošnji, ka te ponižno prosimo, mir v zemelskom žitki, po njem pa priti vu večno veselje." — V teh zburkanih časaj bar edno Zdravo Marijo pošljimo tudi mi njej na čast i jo prosimo za blaženi mir.
Jula 14. svetimo god sv. Bonaventura, cerkvenoga doktora, frančiškana, ki je red sv. Frančiška kak general njegov, vodo 18 let. Posebno prijateljstvo ga je vezalo k sv. Tomaži Akvinskomi, svetoznanomi vučenjaki, ki gda je zvedo, ka sv. Bonaventura piše življenje sv. Frančiška, je etak spregovoro: „Naj li dela svetnik za svetnika". Čisti kak angeo, ponižen kak dete je posebno goreče častio BI. D.Marijo i trplenje Gospoda Jezuša Kristuša.
Jula 16. je god škap. Dev. Marije. Na jezere i desetjezere nosimo karmelski škapulir. Naš god je te den, god Marijine dece, a god čiste Marijine dece. To nam je glavna dužnost, da v čistoči poleg svojega stana nosimo Marijino obleko. Nositi jo moramo, ne se pa z nje norčariti. Ali se mogoče ne norčari z nje, ki pleše z njov, ki se opijani v njej, ki srde nosi pod njov? Marija nam sprosi miloščo srečne smrti, to je obljubila, če bomo mi čistost svojega stana verno držali, to je če se bomo prilik na nečistost, kak plesa, pijančuvanja, nočne tepešije, slabe tovaršije ogibali i če bomo njeno obleko nosili z detinskov Ijiibeznostjov i de-tinskim poštiivanjom.
„Mlačne duše bodo postale goreče". Sedmič je to obljubilo Jezušovo Srce. I z tov obljiibov nam je mili Zveličar dao ednoga tih najvekših pripomočkov. Mlačnost duše je najmre strašno nevaren beteg, je skriti čemer, šteri diišo zagifta i vmori, gda ta misli, ka najlepše žive. Mlačen človek kaj tudi moli ali včasi ešče dosta, hodi k meši, hodi celo k spovedi, ešče celo k večkratnomi prečiščavanji — ali vse samo iz navade — ne pa iz ljubezni do Boga i svoje duše, ne iz gorečnosti. Mlačni krščeniki zato, ar duše ne cenijo više, kak tela i dajo hrano obema samo po navadi — so milomi Zveličiteli, ki je za našo dušo svoj žitek dao — preveč odOrni. Tak se njemi mrzijo, kak nam mlačna voda, štero ne moremo dugo v
Obljube Srca Jezušovoga.
lampaj držati, nego jo kemprle vopljtinemo. V svetom pismi nam sam to naznanja, gda po sv. Janoši apoštoli te opomin pošilja piišpeki v Laodiceji: Znam za tvoja dela, da nesi ne mrzeo, ne topeo; o da bi bio mrzeo ali topeo! Ar si pa mlačen i ne mrzeo ne topeo, te bom izpljiino iz svojih viist. Praviš: Bogat sam i obilno premožen i ničesa ne potrebujem; i ne veš, da si nevolaš i smilenja vreden i siromak i slepi i nagi" (Raz. III. 16—17.). Vrastvo proti tomi betegi je častenje presladkoga Srca Jezušovoga, posebno zatajiivanje njemi na čast, da je potolažimo za svoje i druge grehe. Bar vsaki prvi petek si odtrgaj, draga duša nekaj pri jeli, se vadi v mernom prenašanji križov, se ne zagovarjaj pred špoti! Bar vsaki prvi petek včini to z namenom, ka razžaljeno Srce Jezusov potolažiš, pa vužge se takši ogenj v tvojem srci od ognja ljubezni Jezušovoga srca, da mlačnost ne samo, ka se mekne z tvojega srca, nego nikdar več se v nje nazaj po-vrnola ne bo. Stalno boš gorela duša za Jezušovo Srce, dokeč te te ogenj za nebo ne sčisti.
Od „Doma sv. Frančiška."
Odbor za zidanje sirotišnice „Doma sv. Frančiška v Črensovcih, naznanja sledeče: Po sklepi seje širšega odbora od 13. maja t. 1.
1.	Prosimo za sirote v božem imeni, ne da bi koga silili, ali šteli škoditi domačim namenom, kakše ma štera fara ali občina. Naj vsaki v prvoj vrsti podpira domače namene i potreboče i poleg teh naj da kakšo drobtinico tiidi Jezuši za njegove sirote.
2.	Nabirali bomo zviin letos ešče tri leta to je do 31. dec. 1. 1931. i to redno tri krat na leto okoli goda:
a)	Srca Jezušovoga,
b)	sv. Ferenca (Frančiška) i
c)	Božiča.
Zviinredno pa sprimemo vsaki den dar, gda nam ga što pokloni pri kakših posebnih veselih prilikah, kak je gostiivanje, god, krstitje, odaja, dobljenje penez iz Amerike itd.
3.	Ki daruje sto dinarov ali više, dobi edno diplomo.
4.	Ki daruje en kamen ali črep, to je 650 Din. ali 12 dolarov, se skleše njegovo ime z zlatimi literarni v marmornato tablo v „Domi sv. Frančiška".
5.	Za vse žive i pokojne darovnike i njihove domače se slttži brezplačno vsaki tjeden edna sveta meša.
i > 6. Oprosijo se vsi gospodje plebanošje v Slov. Krajini, da nabiranje z predganice oznanijo i priporočijo.
7.	Oprosijo se vsi naročniki i širitelje M. Lista, da bodo pomagačje nabiranja za sirote na te način, da po-biidjavajo vsakoga do koga li pridejo, naj daruje za dom sirot.
8.	Oprosijo se vsi naši smileni ljiidjč, naj pišejo svojim domačim, štere majo v dobrom služi v Ameriki, Ca-nadi, Australiji i. t. d. i je oprosijo, ka kiipijo sami ali skupno z drugimi en kamen ali črep.
9). Oprosijo se vsi naši ljudje, ki majo koga v Sloveniji ali na Horvačkom, ali gde indri v našoj državi, naj njemi pošlejo naš naslov i naj ga oprosijo, naj nam naznani, ka bode pobirao na dom. Naš naslov je: Obor za „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, Prekmurje.
10.	Prosimo za občine, v šterih se senje vrši, par ljiidi, ki bi za časa senja pobirali. Naj se javijo dobre diiše, štere bi te trud na sebe vzele i mi njim pošljemo potem pooblastilo, ka smejo pobirati, ka je žandarje gor ne stavijo.
11.	Ka je „kamen" sirotišnice „Dom sv. Frančiška"? „Kamen" sirotišnice „Dom sv. Frančiška" je dar, z šterim se hiša lehko gorzozida. Cena ednoga „kamla" je 12 do-larov ali 650 Dinarov. Potrebujemo pa 800 „kamlov". Te „kamle« prosimo od naših ljiidi i vseh dobrotnikov, ki zviin mej naše države dobro služijo v Canadi, Ameriki, Australiji itd.
12.	Ka je „črep" sirotišnice „Dom sv. Frančiška"? „Črep" sirotišnice „Dom sv. Frančiška" je dar, z šterim se spravi pohištvo v sirotišnico i se zasigura njeno vzdržavanje. Cena ednoga „črepa" je 650 Dinarov ali 12 dolarov. Potrebujemo pa 800 „črepov". Te „črepe<( prosimo od naših ljiidi i vseh dobrotnikov, ki prebivajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencov, predvsem pa od prebivalcov Slovenske Krajine.
Keliko novih ,,kamlov" smo dobili? Dvajsetidva. Sedem-
najset i pol jih je nabrao Lebar Jožef iz G. Bistrice v Chicagi, štiri i frtao pa je pa nabrao Denša Ivan z Nedelice^ v Chicagi, ostalo nam je pa poslao k zadnjemi „kamli" Gerič Štefan z Chi-cage. Mamo tak zdaj 48 »kamlov". Potrebujemo jih ešče 7521—
Nabiratela Lebar Jožef i Denša Ivan se toplo zahvaljujeta vsem
darovnikom, ki neso zavrgli njihove prošnje, nego pomagali domačim sirotam. S tem darom so si postavili ti darovniki pri Bogi i dobrih ljudej najlepši spomin. Oča sirot jih bo nadelo i molitve sirote ju bodo sprevajale na drugi svet. — Njeva prosita tiidi druge amerikance, naj darujejo za sirotišnico. Prosimo tudi mi i se vsem darovnikom, kak i nabiratelom toplo zahvalimo!
Kelko novih črepov smo dobili? — Štiri. Mamo zdaj 49 „črepov".
Potrebujemo jih ešče 751. Pri teh daraj se posebno zahvalimo g.
Pojbič Karoli, gostilničari v D. Lendavi, ki so nabrali 300 Din, i gd. profesorici Josipini Wesner, ki so nabrali v Ljubljani 1000 Din.
Vsaki sin i vsaka hči Slovenske Krajine naj podpira sirote svojega kraja gdekoli je!
Društva i zveličanje.
XI.
5.	ugovor. BI. D. Mariji prej zato ne trbelo biti v bratovčini, ar „ni sence greha ne poznala, niti najmenšega nagnenja ne mela do greha" W odgovorimo, ka če so bratovčine potrebne bar pogojno za zveličanje kak trdi ugovor, bi težko prišla do njega brez njih i blažena Dev. Marija' Ta trditev je pa jeli smešna, kriva, nora. Zato pa odpade znova ugovor ka so bratovčine Jiravno ne neobhodno, a li potrebne na zveličanje."
6.	ugovor. Nam so pa prej zato potrebne bratovčine, čiravno ne neobhodno, ar smo kaj greha že na svet prinesli in smo postavleni vsako mi-noto v zanjke vrajže, modruje nadale ugovor. Večna modrost, Odkupiteo boži pa ščista inači vči, tak najmre, ka tisto kal greha, štero z materne utrobe na svet prinesemo, ne zbrišejo bratovčine, nego krst, i ka proti vraj-zim zankam je edino uspešno orožje pali ne bratovčina, nego „molitev i post", to je izposlovanje bože pomoči po svestvah i drugih formaj molitve pa zatajuvanji. Ce bi bratovčine brisale grehe, bi duhovniki brez teškoga spovedavanja i prečiščavanja samo v bratovčine pisali duše, pa vse bi naednok sveto postalo i neba se nikdar več ne bi zaprla. O, bar bi tak bilo ! Ali i vera i skušnja nas vči, ka čeravno vnogo bratovčin mamo, smo še slabi, čeravno najbole verno spunjavamo njihove dužnosti i ka so bratovčine nikaj drugo nej, kak pripomoček na poti zveličanja, ne pa potrebno sredstvo, štero nas posvečuje i zveliča.
7.	ugovor. „Pa piše pisec, da so apoštolje ne meli nikše organizacije.
orSanizacija? Ali je ne včenje??? Ali je ne Kristuš organizirao apostole tri leta vstkdar? Ali je ne po svojem goristanenji Tomaža orga-nizerao, da njemi je pravo, naj dene prst v njegovo rano?" Apoštolje neso bili organizirani v nikšo bratovčino ali društvo, oni so bili kotrige i celo pušpecje Kristušovoga kraljestva, Materecerkvi, brez štere se nišče ne zveliča To je včio Kristuš, to vči Maticerkev, to smo trdili i trdimo mi, da medno društvo, medna bratovčina, niedna organizacija ne je potrebna za zveličanje, jedino i izključno samo kat. Maticerkev. Ki inači vči, je krivo-
vernik Organizacija pa ne pomeni včenja, nego „društvo". »Organ« reč pomeni: „Kotrigo i organizacija zbiranje kotrig alidruštvo^Namendru-štva ie lehko včenje ali organizacija sama pa ne včenje Kristuš, gda je apostol e ali p o s e bi še sv. Tomaža karao i včio, ne j»h je organ.zerao nego potrdjavao vu pravoj veri. Ce bi organizacija včenje pomenila kak ugovor trdi, te nam te prav da popolnoma, ka bratovčine ne so potrebne, ar je že itak vse organizirano. Če je navuk organizacija ka te^ bratovčino i druga društva spravljati farnike, ve pa se vsi »v«yo %e kda čujejo predge, navuke, opomine pri spovedi itd. Tu je ugovor sa-
m°ga8.eugovon%ako včenje je organizacija. Kak se v listi sklicavao na apostole te ie šče cerkveni zapoved tudi ne bilo, pa je donok dnes moremo vervatiin džati či se ščemo zveličati." Ugovor to šče s tem. rečmi povedati, ka če za apostolskoga vremena bratovčine nesobiepotrebneza zveličanje so pa dnesden, kak železnica za potuvanje, masin za šivanje t>a io ne spada k zvelitanji ali vendar ka je inda dosta ne trbelo dnes je potrebno nai bo za telo gledoč ali za dušno zveličanje".
Te ueovor se pali stfašno moti. Krivi navuk je, šteroga ,e Maticerkev 2Xk i bi "dio, ka je dnesden kaj več potrebno za' ^fcTkevje ie te trbelo, kda je Kristuš živo i živeli apoštolje Knštusova cerkev je edna ki ma samo ednoga Kristuša, eden navuk. Ne more biti dnes kaj potrebno ^a bičanje, Ica je prle ne bilo potrebno i - ,e mog o b t inda kai Dotrebnoga, dnes pa je potrebno. Kristusova vera vsikdar eano v« i bo Sa do konca sveta/ Pa če vzememo samo cerkvene zapovedi, tiidi nema prav pisec. Nema prav, 1. ar nam je Kristuš zapoveaao naj Ma-tercerkev bogamo, kajkoli nam bo zapovedavala i 2. pa ar ze sv. apo štolie so prepovedavali i zapovedavali to, ka zdaj zapovedavle t prepove-da e Maticerkev v svojih zapovedaj; trbe paepoznatis^P-smo ^zgodovino Zapovedi sv., materecerkve so rojene z njov i zato telko stare kak oSa Edno drugo formo lehko dobijo po potrebi časa, ali koliko se tičejo vere, so vrstnice Materecerkve. (Dale.)
Blaeoslavlanje novih kotličkov za blagoslovljeno vodo v Črensovcih Na risalsko nedelo so blagoslovili g. Cačič Jožef pleb. dva no-vfva iz' kararsk ogam arm ora zrediva kotlička za blagoslovljeno vodo Ednoga je kupila Črensovska posojilnica i daruvala na njega SOOO D.n na drueoga je daruvao Zelko Štefan, Crensovski rojak iz Uiicage OU dol ar o vf ost a 1 o pa črensovski farniki dajo vkup. Na vsakom kotlički je
eden lepi iz marmora zrezani križ, šteri na pojbožnost spodbuja vsakoga, šteri se poškropi z blagoslovlenov vodov. Po blagoslovlenji so obdržali p KJekl Jožef, vp. pleb. urednik M. Lista navuk, v šterom so razložili haske blagoslovljene vode i način, kak se moremo poškropiti, da do teh haskov pridemo. Te haski so: 1) voda nas opomina na življenje i čistočo diiše; kak brez vode nikaj ne more biti čisto na zemli i nikaj ne živeti, ravno tak ne more duša biti čista i živeti brez milošče sv. Duha. Voda nas na to opomina i nam z tem pripravlja pot za duha pokore. 2) Po molitvi sv. Materecerkvi dobi voda pri blagoslovljenji moč proti hudomi duhi, posebno proti nečistosti i postane orožje, štero bo miloščo sv. Duha vsikdar pri nas držalo. 3) Vseli, kda se prekrižimo z blagoslovlenov vodov, dobimo 100 dni odpustkov, to je odpustijo se nam strašne ognjene moke purgatoriuma, za štere so se mogli tri mesece ostro pokoriti prvi krščeniki. Te milošče pa samo tak dobimo, če se pobožno križamo. Če se samo z navade škropimo, ali celo tam pri vodi norije delamo, ne dobimo moči proti hudomi duhi, nego on jo dobi proti nam i nas skušava pri meši i predgi, ka nam ne prineseta nikšega haska, nego služita nam celo v pogiiblenje. Ne smemo nadale v vodo metati rože, korine, voda mora ostati čista, ar čistočo pomeni; — tem menje pa smemo lice oči si sprati z njov, ar bi trahomo ali drugi beteg znali drugi od nas dobiti. Voda kak takša ne vrači betega, nego prosi po molitvi Cerkve zdravje za nas i odvrača hiidoga duha, ki bi nam znao zdravji škoditi. To moč pa ma vsaka kapljica. — Zato zadosta prekrižiti se z kapljicov vode. — Kotliča sta delo kamnoseka Feliksa Tomana iz Ljubljane.
Slovaško. Poslanec slovaške ljudske stranke, duhovnik Hlinka je dao na slovaški narod proglas, v šterom ga pozivlje, naj zida v Rožam-berki (Rozsahegy prle) veliko cerkev na čast Srci Jezušovomi, v šteroj bi se molilo za zjedinjenje vseh Slovanov v kat. Matercerkvi. Načrti so že odobreni i delo se bo skoro začelo.
Sirija. Na Libanoni so napunili prvo zlato knjigo, v štero se pišejo imena vseh onih družin, ki se posvetijo presvetomi Srci Jezušovomi.
Brazilija. V Brazilijo se seli vnogo Japoncov. Ar je Brazilija čisto katoličanska država, pridejo poganski Japonci v stik z samimi katoličanci. Ta okoliščina močno vpliva, da se ti poganje povračajo v kat. Matercerkev. Sv. Oča so družbi Jezušovoj poverili skrb za japonske izseljence v Braziliji.
Kolumbija. Pred petdvajseti leti se je posvetila republika Kolumbija presvetomi Srci Jezušovomi. Zdaj je 25 letnico z najvekšimi slovesnostmi obhajala. Državni zbor je določo, da zgradi veliko poobljubno cerkev na čast Srci Jezušovomi na državne stroške.
Australija. Tii se bo letos vršo euharistični kongres. Dobri austra-lijanci na jezere i jezere sv. obhajil, dobrih del i gorečih molitev darujejo v te namen, da se vrši kongres na najvekšo čast ljubljenoga Jezuša v oltarskom Svestvi. — Spomnimo se včasi tudi mi z toga svetoga namena.
Radio za širjenje katoličanske misli. V Belgiji so sklenoli, da bodo poleg Lowena postavili oddajno postajo za Radio, ki bo po sveti razširjao samo takše pesmi, govore igre itd. ki počastijo katoličansko cerkev. Ravno te namen ma i spanjolski Radio „Radio Espana". ^ Nepotrplivost protestantov. Angleški protestanti zvani presbyteria-mi so se zbrali v Adelaide-i i sklenoli, da opozorijo vlado, naj prepove v Sydney-i, glavnom mesti Australije, kde se bo vršo letos euharistični
kongres, procesijo z najsvetejšim, Angleška vlada ne ešče odgovorila.
Med oroslani za sirote. Profesor dr. iMaksimilijan Šoštarič, naj spravi kem več darov vkup za bolnišnico stnilenih bratov v Beči, v šteroj se brezplačno zdravijo siromaki, se je zapro v cirkusi „Hagenbeck" v v klonjo med oroslane i njim je igrao. Na njegovo igro so oroslanje krotki postanoli kak ovce i mirno poslušali vižo varaždinskoga rojaka. Naroda je pa telko prišlo v cirkus ga poslušat, da je na bolnišnico tev eden nastop prineso 170 jezero šilingov. En šiling je osem dinarov. Šoštarič bo zdaj po Jugoslaviji igrao na hasek hrvatskomi kat. rokodelskomi društvi „Hrvatski Radiša".
Sobota. — Martinišče, če Bog da pride ešče Jetos pod streho i odpre zavetje 60-im našim dečkom, da dobijo dobro vzgojo, postanejo kak pravi krščanski možje na pomoč svojemi ljudstvi. Te zavod je veli-koga pomena za celo slov. Krajino, predvsem pa za Soboto i njeno okolico. Zato je pa pozvana v prvoj vrsti Sobota i njena okolica za njov, da na vse mogoče načine podpirata dozidavo zavoda. Dolnji deo Slov. Krajine je včino svojo dužnost, posebno fara Črensovci. Tii ne samo, ka je telko dariivano, da pride na vsako dušo 10 Din, nego ešče dosta več samo v penezaj, da ne gučimo od drugih darov, štere je fara za mladino v zavodi poklonila. Duševnih i telovnih dobrot bo mela Sobota z okoli-cov nezračunano, zato pa naj li podpira Martinišče, stem gda svojo veliko dužnost spuni z ednim si spravi tiidi neizmerno plačo pri Bogi.
Dvestoletnico obstoja slavi letos frančiškanski samostan i r. k. fara v Vukovari na Hrvatskom. Več naših rojakov je tii že oskrbljavalo dušno pastirstvo, zdaj je oskrbljavajo vlč. g. Gilbert Gyorkoš iz M. Polane.
Novi protektor (zagovornik) frančiškanskoga reda. Po smrti kardinala Bonzana so sv. Oča imenuvali za zagovornika frančiškanskoga reda ; kardinala Bonaventuro Ceretti.
Austrija. Frančiškani so kupili v Tiroli grad Voglsang pri Steiyer-i. j Grad je bio last vojode Hoburg.
Bolgarska. Potres je neizmerno škodo napravo katoličanskoj cerkvi, j štera itak ma malo vernikov v toj pravoslavnoj državi. Tak je bolnica u- i smiljenk v Plovdivi, štera je koštala 15 milijon levov, popolnoma porušena; vničeno je vnogo kat. šol, samostanov i cerkvi, štere so si katoli- i čanci z najvekšim aldovom spovali. Računa se, da so samo katoličanci j pretrpeli nad jezero milijon levov kvara. — Ne samo sirotam, nego Kri- j stušovoj cerkvi da pomoč, ki daruje za od potresa ponesrečene Bolgare, i Naš M. List tudi sprejme i naprej da te dare.
Irska. Irski parlament je v ostrih rečeh obsodo krvoločno preganjanje katoličancov od strani Callesa v Mehiki. Da to preganjanje zaistino obstoji, je dognano dopisnik angleškoga listn „Daily Express" šteri je sa- • mo z tem namenom bio poslani v Mehiko, ka zve če se resan tam pre- 3 ganja kat. Cerkev. I ta dopisnik I. W. T. Mason je po prepotuvanji Mehike javno razglaso, da v Mehiki vlada kruta vojaška diktatura, štera popolnoma protizakonito preganja katoiičanske vernike i duhovnike. Te dopisnik je celo zvedo, da je Calles okoren boljševik, i da ravno zato besni proti kat. cerkvi, ar v njej vidi najmočnejšo zapreko, ka boljševiška revolucija ne more preplaviti celoga sveta. Ta zverina Calles ne se je sramiivao celo naglasiti, da je on »osebni sovražnik Kristušov". — Bog njemi bodi nii-lostiven za te greh i ga spokori!