st. 67 mm iiflciu v uradi nm emu munm jih^a. irvitmU ponćeljek. rak dM zju A.s«iiega St 20, L nadstropje. Dopisi pluta se ne sprejemalo, rokopisi se ne* Anton Gerbec. — Lrstnik tiskarna znaSa ta mesec L 7.—, 3 mesece V Zt irozsmstvo mesečno 5 lir ve€. — ulica sv. F«anHS^ vedniStru. ' •»• w teiJt II. marca 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX In odg* > 4karne Edina*.. '-U. ^ <2.— in celo let« »- 60.— ^btj in uprave St. 11-57- lIINOST Številke t Trstu tn okolid po 20 cent — Oglasi se računajo v fiirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L L.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj p« L X — Oglasi naročnina In reklamacije se po5ilja|o izključno uprav1 Edinosti, v Trstu, ulica s«. Frančiška Astškega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprava U-37. TSStonS o sporazumu z Jugoslavllo Župan v Jakinu je povabil senatorja Tommaso Tltlonija na proslavo jadranskega miru in aneksije Reke. Ker pa se ta poslednji ni mogel odzvati povabilu, je naslovil na rečenega župana daljše pismo, v kat-rein izraža svojo radost na tem «sre-Čnem dogodku». To pismo iz peresi moža, ki se šteje med politike Italije v sprednjih vrstah, vsebuje marši kako priznanje in ugotovitev, ki je vredna, da jo zabeležimo tu. Rešitev reškega vprašanja se je zdela hitro do ravnotežja. Mogla bo urediti in pomiriti svoje notranje razmere in izvajati v inozemstvu politiko miru ter sodelovati na gospodarski obnovi Evrope. Zalo je sporazum med Italijo in Jugoslavijo najvažnejši politični dogodek po premirju. S tem da je dosegel prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, si je pridobil Mussolini veliko zaslugo. Kak malenkosten človek more pač — tako končuje Tittoni — podžigati sovraštvo in razvnemati srd. Pravega državnika nadoga pa je, da blaži so- narodne koristi, zagotavlja miri S čudnimi čustvi in grenkimi spomini čitamo ta Tittonijev siavospev — delu in politiki Mussolinija. Ako bi se g. senator hotel zamisliti v tiste čase mirovne konference, ko sta Orlando in Sonnino aktivno sodelovala pri sklepanju mirovnih pogodb, likvidaciji svetovne vojne in ustvar- ■\CSllcv i can-tga. vp --------- ------— m--» ' , „ „ - . — začenja Tittoni — nemožna, ne da bi j vraštva, uglaja spore in da casl m se bližali spopadu z Jugoslavijo. Da bi ..........* prišlo do sporazuma in da bi se izognili tej nevarnosti, je bila potrebna akcija močne /lade, ki se je upala zajeti vso vkupnost razmer med Italijo in Jugoslavijo. In to brez ozira na razne opozicijonalne tedence v lastni deželi! Dočim je v notranjem na-letala na razne nespravljivosti, pa je onkraj meje — in to ne samo v Jugoslavrji ' ' -sil* * J ** *■*■ J ** **w ■ *w ---— c ~ f — m — naletala na predsodke m nezaupanje porazno prcd 0čii v kakem nasprotstvu je vsled krivega razumevanja nje narodnega tecJanje delovanje italijanske delegacije z značaja. delom in politiko Mussolinija, oziroma s Mussolini pa se je odločno lotil tega danjim slavospevom g. Tittonija radi problema z ratifikacijo in izvedbo sveto-, sj,jepa z Jugoslavijo! Ali se gospod margeritskih dogovorov. Prepričal je ita- ^ on£ ne spominja več, kako žaljivo in lijanski nared, da je treba vprašanja vna- JževaIno sta poslopala tedaj gg. Or-nje politike reševati z realističnega vidika. lando Jn Sonnino z jugoslovensko delega-Tu omenja Tittoni delovanje paritetne „ ?J odklanjala sta celo vsak osebni stik Cia Ol DLii . _ -1™,,»!. •Irimi Holoffal! in co morali Kralj sopaft V Rimu I Plavajoče detiSčmce na Ruskem ANCONA, 17. Danes zjutraj se je pripe- MOSKVA, 17. Na predlog ljudskega ko-Ijal z Reke Nj. V. kralj na vojni ladji misarja za mornarico je ruska vlada skle-«Brindisi» (bivša avstrijska ladja «Helgo- nila preurediti bivše carjeve jahte «Stan-land»). Na pomolu je pričakovala kralja I dart», «Polarna zvezda«, « Aleksandra*, velika množica meščanstva. Kralj je od- «Zorinka» in «Nada» v detečje domove potoval z vlakom proti Rimu. |na vodi. V teh plavajočih domovih bodo RIM, 17. Nj. V. kralj je prispel ob 15.30 našle zavetišče sirote in otroci brez nad-iz Ancone v spremstvu ministra za vojno A J:i mornarico Thaon di Revela ter gen. De Bono. Med vožnjo iz Ancone v Rim so na postajah pozdravljali kralja župani občin, mimo katerih se je pel jad kralj. MUSSOLINI ODLIKOVAN RIM, 16. Nj. V. Kralj je brzojavil z Reke ministrskemu predsedniku on. Mussoliniju, da mu je podelil red «Annunziata». On. Mussolini se je brzojavno zahvalil. Razdvojenost ep&zleUonal. bloka komisije, ki da je pokazala: da bi bila ^ ;ug0slovenskimi delegati in so morali svobodna reška država neprestano ognjišče po^redofvajci tekati iz sobe v sabo! Ali se za lokalne boje in element, ki bi kalil raz- ne ^^^ več g, Tittoni, kako dolgo je a zavlačevala s priznanjem Jugosla- aneksijo Reke od- ^ potcm ko so jo druge vlasti pri-motenja; aa laka znaIc?, Orlando in Sonnino sta iskala vse merje med Itali>o in Jugoslavijo; da more le radikalna rešitev z aneksijo Reke od- .. praviti definitivno taka motenja; ;'a taki _ ____ rešitev ne bi bila praktično izvedljiva ra- ^ne vpUve vnanjega sveta v prilog svoji zen v okviru formate m slovesne pogodbe ^tiki, proti Jugoslaviji usmerjeni politiki. prijateljstva, ki naj bi odprla dobo isure- G Mussolini pa je ubral ravno nasprotno nega sodelovanja med Itahjo in Jugcs.a- smer. hotei }e direktna pogajanja z Jugo- «jol , . „ ... slavijo brez vmešavanja ostalega evrop- Na podlagi teh premis je Mussohni za- gk ' svct^ jn ubraj je __ bojjšo pot, ka- ;noval svoje delo. Med tem je bilo javno kor j^žejo dejstva in tudi pismo g. Titto- mnenje v notranjem nervozno, v možem- Mussolini popravlja, kar so zagrešili stvu Pa so si prizadevali, da bi Jugoslavijo ds^kL zategnili v druge kombinacije, tuje Italiji, j ' 6 r TiHon« na Da ne bi tak položaj motil pogajanja, jej Lepe besede je zapisal g. Tittoni na trebalo varovati naistrožjo tajnost, dokler koncu svojega pisma, ko meni, da je na- ni mgoslovenski minister Ninčič obvestil loga pravega dr^vmka da blaži na- svoje tovariše v Malem sporazumu, da je sprotstva, blaži srd in_zagotavl,a mir! lu BEOGRAD, 16. Političen položaj v Beo- na uttviuiujiji »»um« —------ gradu ne beleži danes nobenega posebno janju bodoče Evrope, bi mu moralo stopiti j značilnega momenta. Parlamentarni in po- __________nri \r Ifalfom nasnrotstvu ie litični krogi so prepričani, da poslanci HRSS tudi še prihodnji teden ne pridejo v Beograd. Načelniki skupin opozicijonalne-ga bloka so se na zadnji konferenci zedi^ i nili, da ne vržejo radikalne vlade preje, predno bo sprejet proračun. Ker opozicija želi, da se proračun čimprej konča, je s tem ustregla radikalom. Glede na ta sklep so bili radičevci obveščeni, da bi njihova prisotnost pred 28. t. m. bila nepotrebna. Kakor se trdi, je med opozictjonalnim blokom in med radičevci prišlo do nekaterih nesoglasij, ker »o radičevci boteli takoj vreči radikalno vlado, opozicijonalni blok pa hoče, da se prej sprejme proračun. To nesoglasje pa je treba odstraniti na kaki seji, kateri bodo prisostvovali tudi zastopniki HRSS. Ta odločitev opozicijonalnega bloka m našla popolnega odobravanja v opozicijo-nalnih krogih, zlasti pri zemljoradnikih, ker se boje, da bi še z zavlačevanjem zru-šenja vlade dala Paši ću možnost, da se reši iz sedanje krize. Mislijo namreč, da bi Pašić takoj po sprejetju proračuna, t. j. 28. t. m. utegnil odgoditi skupščinske seje in otvoriti vladno krizo, če ne bi dotlej radičevci prišli v Beograd. Opozicijonalni blok pa ima baje namero, da bi se še za sporazum z Italijo dovršen čin. moramo že priznati g. Tittoniju, da j«^sreč- Tittoni ugotavlja, da so koristi tega spo- no poltazal na potf po kateri naj bi no-razuma veliko večje, nego se splošno dila politika Italije v svo^m notrangm m<^nje- ora-a1? ^rUčun^ — Saj je že Mussolini rekel, da se Ita^ja «ne govo sedanje veselje iskreno. Kavno zato sme zariti v eno samo mcrje». Odslej bo | pa je vseh, res patrioti enih politikov ita-rpotfla zreti v lice velikim evropskim lije, naloga ta, da propagirajo v svoji jav-rrobleraom, ne da bi se morala vedno ozi- nosti politiko pomirjen,a nase narodne rati nazaj, aH se ji ne nastavlja kaka oast. manjšine, ki naj poda se posebno, se var-V r^razumo z Jugoslavijo je zadobila po- neišo podlago prijateljstvu med Italijo m lifika Italije so?idno oodlago in možnost JugoslavrjoH ^ g- Mussolini s svojo ori-varnih smernic. Ta sporazum je podal vse- jentacijo, ki je tako različna od one njemu svetu viden dokaz, da je italijanska govih prednikov, prinese mir tudi našemu politika politika miru. Služil bo ludi finan-: narodu, bo to v veliki meri spopolnitev -Pni Italije. Ker se ji ne bo treba več zaslug, ld si jih je pridobil z dosego spo-prioravljati za kak spopad, ki bi mogel razuma z državo Jugoslovenov, ki naj bo izbruhniti v vsakem trenutku, bo mo^a tudi — to je naša vroča zelja — sporazum konsolidirati vojaške proračune in priti med obema narodoma!____ G!0littU2V UM SOVO? Zgodovina političnega življenja v Italiji v zadnjih letih — Program liberalne stranke — Stališče liberalcev napram vladni listi DRONERO, 16. Danes je imel bivši ministrski predsednik on. Giolitti v mestnem gledališču prvi volilni govor, ki je posebnega pomena, ker je Giolitti v tem govoru zavzel stališče napram vladni listi. Vlada še ni označila Giolittijevih govorov za sovražne; čakala je še na izjave Giolitti ja Poleg drugih prijateljev je bilo v gledališču na v zočnih 25 senatorjev in 5 bivših j>os!ancev. Giolitti je v svojem dolgem govoru orisal zgod rvino italijanskega političnega življenja od juiija l. 1920. dalje, t. j. ko je on za Nittijem prevzel vlado. Italija je bila takrat na razburkanem morju.; sorazmerni volilni sistem, ki ga je ustvaril zakon iz 1. 19191 je razbil zbornico v male skupine ki niso bile v slanu dati iz sebe močne vlade. Treba je bilo iskati koalicijo. Na drugi strani so pričele mase groziti z revolucijo. Prišlo je do vstaje v Anconi, Mcoli 600 000 delavcev je zasedlo tovarne. Železničarji niso hoteli voziti, ako se je na vlaku nagaja! kak orožnik. Giolitti ni hotel s silo odstraniti delavcev iz tovaren ker je vj>del, da jih bodo zapustili, ko bodo spoznali, da niso v stanu sami nadaljevati z delom. To svoje mnenje je Giolitti tudi povedal Millerandu v Aix Les Bains. V resnici se je tudi tako zgodilo. Giolitti se je v prvi vrsti lotil zboljšanja finančnega položaja države. Državni proračun je izkazoval 14 milijard primanjkljaja; on ga je zmanjšal na 4 milijarde in pol. Nato je omenil Giolitti, kako je prišlo do rapallske potfodbe, ki je postavila italijanski mejr'k na Snežnik 50 km od Trsta. Giolittiju, ki je odstopil, ker ga po-polarska stranka ni hotela podpirati, da bi dobil polnomoč za upravno retormo — je sledn Bonomi, ki je kmalu odstopil. Tedaj so popolari zabranili, da ti Giolitti spet prišel na vlado. Ker ni bilo drugih mož na razpolago, je P-onomi spet sestavil vlado; toda zbornica je prisilila Bonomi ja, da je odstopil. Tedaj ni hotel nikdo izmed državnikov sprejeti naloga za sestavo vlade; končno je to storil Facta, ki pa je moral že v juliju 1922. odstopiti. Kralj je nato vlado ponudil Giolittiju, ki pa ni hotel sprejeti. Na pritisk kralja je Facta zopet sestavil vlado, ki je ostala na čelu države do pohoda nad Rim, Spričo dejstva, da ni bila zbornica v stanu sestaviti vlado, ki bi lahko računala na večino, je pač naravno, da je prišlo do izvenparlamentame vlade! Čemu se socijalistom in popolarom tako toži po parlamentarni vladi, ko so jo vendar oni onemogočili? In ravno radi tega so liberalci podpirali sedanjo vlado v zbornici. Liberalci se predstavljajo volilcem z istim programom, ki so ga imeli v zbornici; oni se nočejo boriti proti vladni listi. Volitve se bodo vršile na podlagi volilnega zakona, ki gotovo ni popoln, a vendar odgovarja današnjim razmeram: 1.) ker izključuje interes za nasilje, in 2.) ker bo dal zbornici skupino, ki bo razpolagala z 2 tretjinama poslancev, medtem ko je prejšnji sorazmerni sistem razdelil zbornico v 14 strank, ki niso bile v stanu sestaviti stalne vlade. Saj se je vlada v 1. 1920., 1921., 1922. menjala osemkrat. Kakšen je program liberalcev? Liberalci so vodili Piemont od L 1848. do 1860. in Italijo od 1860. do 1922. Delo, ki so ga izvršili v teh letih, pač dovolj označa njihov program. Vzgojili so naroden Čut pri Italijanih, ustvarili Italijo, a pri tem pustili papežu neodvisnost, pridobili so kolonije Italiji, povzdignili so gospodarstvo Italije, da je mogla kljubovati 3 leta v vojni. Program liberalcev stremi za patrijotizmom, redom, svobodo, demokracijo, čuvanjem pravic vseh socijalnih razredov in mirom. Italijanska vlada je prav storila, da je priznala rusko vlado, sklenila sporazum z Jugoslavijo. Povojne pogodbe so ustvarile v mnogih evronskih državah nelogične teritorijalne razmere, ki so proti narodnostnim načelom, toda danes bi vsak poizkus poprave lahko izzval težke konflikte; radi tega mora Italija vztrajati na tem, d^ se izvršijo mirovne pogodbe. — Delavstvu, ki je pripomoglo do zmage, je treba dati svoje pravice; treba je paziti na tečaj lire, ki m siguren. Slučaj franka je zelo poučljiv. pravljala o proračunu, bi se po mnenju nekaterih opozicijonalnih poslancev moglo dogoditi, da se Pašić tudi sedaj reši iz situacije, ki je za enkrat zanj brez izhoda. Dar bivše srbske kraljice beograjski univerzi BEOGRAD, 16. Bivša srbska kraljica Natalija, soproga pokojnega kralja Milana, je zorstva roditeljev. Novi muzej v Moskvi MOSKVA, 17. Moskva dosedaj ni imela mineraloškega muzeja. Zbirke rude in kamenja so biie raztresene po raznih drugih muzejskih zgradbah. Na prizadevanje moskovske univerze je sedaj dobila Moskva pravi mineraloški muzej,, v katerem je izloženih več 10 tisoče v raznih rud. Sšurija proti sedanji obliki Društva narodov BERLIN, 17. Moskovski dopisnik lista «Vossische Zeitung» je imel z ljudskim komisarjem Kamenevom, namestnikom Ry-kova, pogovor o morebitnem vstopu Rusije v Društvo narodov. Kamenev je rekel, da ni do sedaj Rusija prejela nikakega vabila za vstop v Društvo, niti ni Rusija prosila za sprejem. Izjava bivšega podtajnika za zunanje stvari MacNeilla v angleški doljnji zbornici, da je Rusija zavrnila ponudbo za vstop v Društvo, je torej brez vsake podlage. Ako se bi v resnici — je nadaljeval Kamenev — Društvo narodov spremenilo v zvezo ljudstev za zagotovitev svetovnega miru, v kateri bi bile zastopane vse države z enakimi pravicami, bi Rusija ne imela nobenega vzroka protiviti se vstopu. Udruženje zmagovitih vlasti, katero se sedaj netočno imenuje Društvo narodov, se pa seveda ne more smatrati za primemo orodje za vzdrževanje miru med državami. ~ VpraSanfa Besarabije PARIZ, 16. Kakor znano, je pred nekoliko dnevi francoska zbornica odobrila pogodbo, na podlagi katere pripade Besa-rabija Romuniji. Tudi senat je sinoči odobril to pogodbo. MOSKVA, 17. Po vsej pokrajini Dnje-ster, v mestih in na deželi se vršijo demonstracije v prilog prebivalstva Besarabije. Prebivalstvo zahteva, naj sovjetska vlada da izprazni Besarabijo. 'e ro- ______ _____ __o______a čez mejo ogromno število tujcev iz Besarabije in Bukovine. Poleg tega je bilo v teh pokrajinah odrejeno, da se smejo sprejeti na delo le Romuni._^^ Možnost izbruha nove stavke med angleškimi rudarji LONDON, 17. V soboto so imeli zastopniki rudarjev vse Anglije konferenco, kjer so zavrnili predloge gospodarjev za zvišanje mezd, ker jih smatrajo za neprimerne. Sklenjeno je bilo naprositi vlado, da naj da takoj odobriti zakonski načrt za »^e n^iev, v „aspn>tne» grajski univerzi. Iz dohodkov, ki znašajo več milijonov na leto, se bosta vzdrževala dijaški dom in knjižnica. Rusija vstaja Diplomatski odnošaji s'Kitajsko vzpostavljeni — Švedija priznala Rusijo MOSKVA, 17. Uradno poročajo iz Pekinga, da je bil sklenjen med Kitajsko in Zvezo ruskih sovjetskih in socialističnih republik sporazum, na podlagi katerega bodo vzpostavljeni diplomatski in konzularni stiki med omenjenima državama. Pred podpisom sporazuma je kitajski tisk ostro napadal francosko poslaništvo v Pekingu, ker je baje zelo nasprotovalo sporazumu. MOSKVA, 17. Švedska vlada je sporočila sovjetski vladi, da je priznala «de jure » Zvezo ruskih sovjetskih in socialističnih republik. Poleg tega je bila med Rusijo in Svedijo že sklenjena trgovinska pogodba. Svet ljudskih komisarjev je imenoval za namestnika komisarja za trgovino z inozemstvom g. Avanešova; Frumkin je bil imenovan za člana finančnega zbora. Denarna reforma slučaju bodo rudarji še nocoj proglasili splošno stavko. Zakonski načrt za najnižje mezde je predložila dolnji zbornici skupina poslancev-rudarjev. Obstoja tudi možnost stavke tramvajskih uslužbencev, katere bi znali iz solidarnosti podpirati tudi nameščenci podzemske železnice in autobusov. Poljsko-nemška pogajanja razbita. VARŠAVA, 17. Poluradna nota pravi, da so se razbila pogajanja med Poljsko in Nemčijo, katera so se vršila že več tednov v Varšavi za rešitev vprašanja opcij za državljanstvo. Nemci so namreč zahtevali ustanovitev komisije, ki naj bi zasedala na poljskem ozemlju tekom 10 let ter nadzorovala točno izvrševanje določb poljsko-nemških dogovorov. Poljaki niso mogli pristati na ta predlog ter so v stremljenju po ugodnem izidu pogajanj predlagali s svoje strani, da bi prišel v spornih vprašanjih odločati Keckcnbeck, predsednik razsodišča za Gornjo Šleziio. Nemci so pa ta predlog kratkomalo zavrnili, radi česar so se pogajanja razbila._ Izseljevanje iz Čehoslovaške PRAGA, 17. Državni statistični urad je izdal poročilo, po katerem se je v treh zadnjih mesecih preteklega leta izselilo iz Čehoslovaške 6011 oseb, med temi 4S00 Čehov in Slovakov, 650 Nemcev, 380 Ma- Kovnica v Leningradu (prej Petrograd) ^^ ^ 160 oseb dr. narodnosti/Zanimivo ___' 1 _ _ An. lrAii«>a nnclnimpca I . bo stavila v obtok do konca poslovnega leta še za 70 milijonov rublov, da se tako odpravi pomanjkanje drobiža. Med letom 1925. se bo izdelal v inozemstvu novec v vrednosti 50 kopejk za vsoto 40 milijonov rublov. Z neko evropsko kovnico je bila že sklenjena pogodba za izdelavo tega novca. Sovjetska vlada je sklenila izdati notranje posojilo 5 milijonov rublov, da bo tako dana kmetom priložnost, da dobro naložijo svoje prihranke. VL kongres sovjetov Belorusije MINSK, 17. Bil je otvorjen VL splošni izredni kongres sovjetov Belorusije. Navzoč en je bil tudi Kalinin. Predsednik izvršilnega odbora Belorusije Červiakov je v svojem govoru omenil, da se je prebivalstvo Belorusije skoro podvojilo, odkar je bilo priklopljenih Belorusiji veliko okrožij, ki so poprej pripadala Ruski sovjetski zvezni republiki. Kongres je naslovil na narod poslanico^ v kateri poudarja, kako se je Belorusija v zadnjem času gospodarski povzpela, za kar se ima zahvaliti svoji avtonomiji, ki ji ja zagotovljena po oktobrski revoluciji m narodni politiki sovjetov. je pri tem, da je večina teh izseljencev dvignila potne liste za Francijo, potem za Kanado, v tretji vrsti za Zedinjene države. 2700 vseh izseljencev je bilo popolnoma brez dela, več kot polovica brez nobenega premoženja in samo 670 jih je v dobrih življerjskih pogojih. Stanje srednjih šol v Čehoslovaski PRAGA, 17. V šolskem letu 1922-23 je bilo v Čehoslovaski 28 klasičnih čehoslo-vaških g.mnazij, 23 nemških in 4 madžarske. Realnih gimnazij je bilo čehoslovaških 74, nemških 25, madžarskih 5 in 1 poljska :'Reformiranih realnih gimnazij so imeli Če-hoslovaki 25, Nemci 8, Madžari 2. V zadnjem času je zelo narastlo Število ženskih srednjih šol. Bilo je 5 dekliških čehoslovaških realnih gimnazij, 14 reformiranih, 1 realka ?n 1 Kcej. Po manjših mestih obiskujejo ženske večinoma moške Šole. Nemci imajo 13 reformiranih realnih gimnazij. Končno je obstojalo 47 čehoslovaških učiteljišč, 15 nemških« 1 madžarsko in 1 rusko. Vsega skupaj je na Čehoslovaškem 295 državnih in 94 privatnih srednjih šol. To število je za potrebe republike popolnoma zadostno in zato ne dovoljuje ministrstvo prosvete ustanavljanja drugih srednjih šoL Svgftno onebsilo Rebe se je vršila preteklo nedeljo na Reki * prisotnosti kralja Viktorja Emanuela IIL, občinskih zastopov raznih mest Julijske Krajine (Trsta, Gorice, Pule, Rovinja, Kopra itd.) in številnih patrijotičnih društev iz Julijske Krajine in nekaterih mest v notranjosti Italije. Kralj se je pripeljal na Reko na vojni ladji .Brindisi', katero je spremljala eskadra vojne mornarice. Eskadra je prispela v pristanišče ob 10. uri predpoldne. Kraljev prihod so naznanili pozdravni streli iz topov. Takoj nato se je vladar izkrcal. Na pomolu ga je pozdravila množica Rečanov in tujih gostov, ki so prišli k slavnostt. Po prvem sprejemu se je obrazoval kraljevi sprevod In se napotil proti občinski hiši. Kralj je imel ob svoji strani mornariškega ministra admirala Thaon di Revela in gubernator ja gen. Giardina. Ob 11.30 je general Giarclino proglasil z balkona mestne hiše aneksijo s sledečimi besedami: «Rečani! Nj. V. kralj je 22. februarja 1924. odredil v Rimu, da tvori Reka z o-zemljem, ki ji je bilo prisojeno s sporazumom od 27. januarja, sestaven del Italije, Danes mi je dana čast, da na Rekž vpričo Nj. V. kralja in v navzočnosti reškega prebivalstva proglasim aneksijo Reke k veliki italijanski domovini*. Popoldne ob 16. se je kralj s spremstvom odpeljal na ladji «Ippolito Nievo» na li-burnsko obalo, kjer je poselil Volosko -Opatijo in Lovran. Ko se je kralj vrnil z izleta, je šel v Verdijevo gledališče k svečani predstavi, ki je bila prirejena njemu v čast. Ob 19. uri je burno pozdravljen od občinstva zapustil dvorano ter se s svojim spremstvom podal na pomol, kjer se je zopet vkrcal, nakar je eskadra odplula iz pristanišča. Povodom svs*čane proglasitve aneksije Reke je kralj povzdignil pesnika Gabrijela D'Annunzio na čast princa Snežniškega. (Principe del Montenevoso). Vlada, ki je predlagala to imenovanje, je hotela s tem nagraditi D'Annunzia kot onega moža, ki mu gre največja zasluga na tem, da je Reka končna pripadla Italiji. Zasluge, ki so tu mišljene, si je stekel D'Annunzio s svojim pohodom iz Ronk na Reko (18. septembra 1919). Drugi dan — 19. septembra 1919 — je vkorakal v mesto ter ga zasedel s svojimi arditi. Sledila je potem proglasitev aneksije Reke k Italiji in ustanovitev znanega Kvarnerskega regentstva, ki je trajalo, do božiča 1920. Z rapallsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo (12. novembra 1920) je bila ustanovljena svobodna reška država in italijanska vlada je prevzela nalogo, da prežene D'Annunzija z Reke. O božiču 1. 1920. so italijanske čete oblegale mesto na suhem in z merja in D'Annunzio se je moral vdati. V prvi polovici 1. 1921. so se potem vršile volitye v reško ustavodajno skupščino. Večino so dobili avtonomisti in njihov voditelj prof. Zanella je obrazoval prvo redno reško vlado. Vladal pa je Ie malo časa, zakaj italijanska stranka ga je kmalu vri*la z revolucijo. Zanella je zbežal na jugoslovensko ozemlje, kamor mu je sledila tudi večina poslancev njegovih pristašev. Z njimi je obrazoval v Kraljevici novo reško vlado. Na Reki je zavladala Italiji prijazna stranka, ki se je ohranila na krmilu skoraj do konca 1. 1923. j \ Tako je vladal na Reki zopet D'Annuii-zijev duh, dasi je živel pesnik daleč od tega mesta v svoji vili ob Gardskem jezeru. Razmere na Reki po zrušitvi Zanel-love ustavodajne skupščine pa so povzročale napete odnoišaje med Italijo in Jugoslavijo, ki so bili nepremagljiva ovira na poti k obnovitvi normalnih odnošajev med obema državama. Vršila so se ponovna pogajanja, ki pa niso privedla do zaželjenega raz-čiščenja. V poletju lanskega leta je stopilo reško vprašanje v odločilno fazo. Obe vladi sta se končno sporazumeli, da se reška neodvisna država odpravi, Italija dobi Reko, a Jugoslaviji prioade luka ^»ro*. Ta sporazum je bil podpisan dne 27. januarja 1924. v Rimu ter izpopolnjen b pogodbo o prijateljstvu med obema jadranskima državama. Aneksija Reke je do sedaj gotovo največji uspeh fašistovske vlade na polju zunanje politike. V največje zadoščenje pa mora vsekakor biti D'Annunziju samemu, ker mu ni prinesla le izpolnitve njegovega kvarnerskega sna, temveč, kakor rečeno, tudi čast kneza Snežniškega! VELIKANSKE ZGUBE DUNAJSKIH ŠPEKULANTOV RADI ZBOLJŠANJA FRANKA. DUNAJ, 17. Naglo dviganje franka je povzročilo velike zgube med špekulanti, katerih je na Dunaju veliko število, kakor je bilo na Dunaju dosti špekulantov, ki so pa svoj čas obogateli z igro proti avstrijski kroni, poljski marki in nemški marki. Ti-le so mislili, da bi se lahko sedaj igra ponovila tudi z ozirom na Francijo. Računa se približno, da jih stane( razočaranje, ki jih je doletelo po nepričako-, vanem dvigu francoskega franka, več sto mi-t lijard kron. (100 milijard kron predstavlja ved kot 30 milijonov lir). Švedska podpisala dogovor z Rusijo in pri-i znala sovjetsko vlado. STOGKHOLM, 15. Danes je švedska vlad J podpisala poseben dogovor z Rusijo, v kate^ rem je vključena določba o največjih pred« nos tih. Ta dogovor bo predložen zbornici * svrho ratifikacije. Istočasno je švedska vlada priznala sovjetsko vlado. Diploma tični irt konzularni odnošaji bodo čimpreje vzpostav-j IjenL Sovjetska vlada je pripravljena^ vrniti svedski poslaniško palačo z vsem pohištvom* Pred italijansko-ameriški m dogovorom prijateljstva, DUNAJ, 17. Avstrijski poslanik v Washing-tonu je irjavil dopisniku lista «Neue Freie tresse«, da bo vlada Zedinjenih drŽav v kratena sklenila z Italijo dogovor prijateljstva. Pogodba med Ameriko in Anglijo za pobijanje tihotapstva WASHINGTON, 16. Senat je odobril pogodbo z Anglijo v svrho pobijanja pomorskega tihotapstva alkoholnih pijač. Gen, Pellć umrl TOlJLOi\ 16. General Pelle, ki je bil svoječasno visoki komisar v Carigradu, je umrl. _ Slovesna otvoritev egipčanske zbornice. Nacijonalisti za teritorijalno edinost in popoino neodvisnost Egipta KAIRO, 16. Ceremonije otvoritve egipčanske zbornice so bile sijajne. Med nav-šenim vzklikanjem je bilo čuti klice s strani nacijonalislov: «In Sudan?» Nacijo-jialisti namreč zahtevajo, da se bivše egipčanske pokrajine Sudana zopet združijo z | Pel Nagonov* je pa"dlo . ________ Egiptom. Ko je šel v sprevodu mimo mar-j 50 oseb izgubilo življenje; 53 o*eb je ranjenih, šal AIlembyt angleški visoki komisar, je I Na kraj nesreče je bil odposlan pomožni vlak bilo čuti klice; «Doli z laži-neodvisnostjo!» Krali in Zagtul paša sta bila povsod burno pozdravljena. V eni uri 51' iz Pariza v London. PARIZ, 17. Tovorno letalo s 7 potniki in 4 kvintali prtljage je preletelo črto iz Pariza v London v 1 uri 51 minut ter tako prekosilo vse dosedanje rekorde. Strašen samomor delavca NTZZA, 15. Danes okoli poldne je italijanski delavec Josip Carnerone, star 48 let, v hipnem obupu radi dolgotrajne bolezni, skočil s petega nadstropja svojega stanovanja na ulico. Pri padcu se je napičil na cestno svetilko, jo podrl ter obležal strašno razmesarjen; bil je na mestu mrtev. Samomor separatista. WIESBAĐENt 15. Separatist Weingartner, obsojen v kontumaciji na 18 mesecev ječe, ker se je z oboroženo roko polastil velikega zneska denarja, namenjenega državni banki, se je usmrtil v hipu, ko so ga imeli aretirati. Vihar prevrnil vlak v reko. DELHJ, 15. Ciklon je prevrnil osebni vlak v hipu, ko je drdral preko mosta v Bareilyu. reko. Zdi se, da je DNEVNE VESTI te 1.1 lil m. MHMnlj M. j % sjekS- sjk2 . , . : v trgovini z modnimi predmeti Bonatti. Ogenj globoko gmjen spričo tolikih dokazov sposto- i • izbnlhnU okol5 3, urc zjutraj in se je nc_ vanja in Ijnbezm, katere mu je nudilo mescan- navadno hitro razširil. Neki nočni čuvaj, ki je stvo Trsta ob njegovemprihodu, se tem potom j zapazil ogen; ■ obvestil teleioničnim prisrčno zahvaljuje precastitemu stolnemu ka- tom povcljstvo mestnih gasilcev. Na lice nif^ inn Vi cr- Iri m r»/i 1*4* - m nmlntm in .... . . « < 1 priti do nikakega konca. Skoraj vsak dan zahteva vse nove in nov« Žrtve. Nič ne pomagajo strašna poročila o nesrečah« nič ne zaležejo svarila, naše ljudstvo navzlic vsemu temu tvega zdravje in življenje, da si z nabiranjem streliva zasluži vsaj nekaj denarja. Ti pojavi so kričeč dokaz gospodarske bede, ki vlada na Goriškem. V petek popoldne je našel Franc Četrtič iz Huma pri Kojskem avstrijski šrapnel 180 mm in ga hotel na domačem dvorišču izprazniti, da ga potem proda. Pri tem nevarnem poslu sta prisostvovala tudi njegov 19-letni sin France in 14-letni Josip Simčič. In dogodilo se je to, kar se^ je že neštetokrat zgodilo: šrapnel je eksplodiral in na licu mesta so se zvijale v strašnih bolečinah v mlakah krvi tri Človeške žrtve, ki so kmalu nato izdihnile. Brezposelnost in beda so zares hude stvari, toda ne preganjajte jih na tako nevaren način. KRONE po 1.90, goldinarje 5.08, 5 kronske komade 9.90 plačuje Via Pondares 6/1. desno. 20 piteljnu, visokim političnim, civilnim in vojaškim predstojnikom, diecezanskerau odboru, posebno meščanskemu sprejemnemu odboru, vsem ljubim Tržačanom, ki so ga tako slovesno in navdušeno sprejeli kot svojega novega višjega patsirja. Vsem izreka svojo srčno zahvalo in jih iz srca blagoslavlja. Krepil velim UMm jo voh v mestu fin okciicE! V anagrafičaem uradu, via SenitA 25, L, soba 50 »^ll brizgati v ogenj številni curki. 15 leži na STOTINE NEVROČENIH VOLIL- pojemal a se le okoli 9. mesta je bil odposlan močan oddelek gasilcev. Ob njihovem prihodu je bilo vse skladišče, ki se nahaja v pritličju poslopja, v plamenih. Gasilci so se lotili z vso vnemo gašenja; prva in najtežja naloga je bila, da omejijo ogenj, ki se je širil v zgornje prostort poslopja. Na pol oblečeni in prestrašeni so bežali ljudje iz ogrožene hiše na ulico ter iskali zavetja na javnih avtomobilih. Gasilci so odprli glavna vrata skladišča in stranska vrata v ulici Beccherie. Od vseh Književnost In umetnost «Novi rod». Izšla je 6. številka tega krasnega mladinskega lista s sledečo vsebino; Tone Se-liškar: Prebujenje. — Cvetko Golarr Voda lije. — Josip Ribičič: Zavratne pošasti. (Nadaljevanje). - 5. Na letovišču. — Vladimir Levstik: Deček brez imena. (Konec). - (Z lesorezi B, Jakca). — Marija Kmetova: Mejček. Ksaver Meško: Sreča. — Poldi Leskovčeva: Trojka. — Zrnca. — Kotiček malih. — Na 3. strani platnic: Miha Maleš: Fran Levstik. — Naslovno stran je narisal Tone Kralj. — «Novi rod* izhaja prvi dni vsakega šolskega meseca ter stane na leto 10 L; za pol leta 5 L; za četrt leta 2.50 L; posamezne številke so po 1 L, V inozemstvu 12 L letno. — Odgovorni urednik: Josip Ribičič. — Uredništvo se nahaja v Trstu, ulica Fabio Severo 25. - Uprava: «Novi Rod», Trieste - San Giovanni, Casella postale. ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacrato Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko, 13 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drug!. Zlatarna Pcvh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 306 PRODAJALKA iz učena v trgovini mešanega blaga, z večletno prakso in najboljšimi spričevali, išče službe. Ponudbe pod -»Prodajal-ka» na upravništvo. 316 PEKARNA, dobroidoča, se da v najem, radi selitve. Naslov pri upravništvu. 324 DEKLICI, stari 15—16 let, poštenih starišev, pridni, nadarjeni, vešči v računstvu, bi radi vstopili v kako trgovino kot učenki. Naslov pustiti pri upravništvu. 332 NIK SPRIČEVAL (certiiicato d'iscrizione). Kdor izmed naših vclilcev še tega spri- čevala, naj ga OSEBNO dvigne v omenjenem uradu (urad je odprt vsak dao nepretrgoma od 9. do 19. ure). S seboj mora imeti kako legitimacijo s sliko, da lahko dokaže svojo identiteto. ČLANI VOLILNIH ODBOROV, VPLIVAJTE NA VSE NASE LJUDi, KI NIMAJO SE TEH SPRIČEVAL, DA JIH PRAV GOTOVO DVIGNEJO! _ Naši volilni shodi Predvčerajšnjim, zadnjo zimsko, ali pravzaprav, po toplejših solnčnih žarkih, prvo spo- zjutraj je bil popolnoma udušen. Požar je povzročil ogromno škodo. Vse blago, ki se je nahajalo v obširnem skladišču, je bilo popolnoma uničeno. Tvrdka Frateili Guastalla trpi preko milijon lir škode. Tudi v skladišču tvrdke Bonetti, ki se nahaja v prvem nadstropju poslopja, je ogenj strašno pustošil. Plameni so uničili veliko množino perila, čigar vrednost se ceni na približno 300.000 lir. DAROVI V počastitev spomina pok. Ivana Miklavec daruje bratranec Anton Miklavec L 20.— za magdalensko podružnico «Sol. društva*. Isti podružnici daruje Josip Miklavec L 20.— kot nevzeto napitnino od neimenovanega gospoda. Gospod Ivan K. daruje L 5.— za «Šolsko društvo ^Vsem cenjenim darovalcem iskrena hvala! Neka openska zadruga daruje L 25, D. O. C. pri Ketetu L 40 za «Sol. društvo*. — Srčna hvala vsem! PRAVA Ječmera Mm - Knalpp „Tljg General Securitf Delniška družba za sploino zavarovanje Popolnoma vplačana glavnica L 3,000000.— ki se lahko poviša na L 20.000.000. Leta 1922: Prejete premije L 20.000.000. Plačane škode: L 5.305.626.06. Centralni sedež Rim, Plazza S. S« Apostoli 53 (Palača Colonna). Panoge: Požar, tatvine, zavarovanje trgovskega kredita. Glavna agencija za Julijsko Krajino in Reko v Trstu. Plazza VIKorio Veneta 4, tel 2446 Iščejo se agenti za vse kraje. (5) vsake vrste POHIŠTVO Popolne sobe in posamezne železne postelje in posteljice krJcor tudi tapetovano pohištvo. Najzrrernejše cene ma Ermofio M - Uža Fellce Venezitm 1 P&ETiRUNE OEB8E plačujem k v Borzna poročila. Valut« n« tržaškim trgu. ogrske krone...........0.03 a v sirijske krone.........0.03T7 češkoslovaške krone........67.90 dinarji .............28.85 Icjl ...............12.25 marke....... , ......—.— dolarji..................23.40 francoski franki ..........113.50 Veliko škodo je povzročila tudi j Švicarski franki..........404.— angleški funti papirnati......l Navija Krpan, mati — brat. — Angola, sestra. ŽENSKA, izurjena, izdeluje žimnice. Pride tudi na dom v Tntfn ali tržaški okolici. Via Moise Luzzatto, 3, IV. 336 AMERIKA, severna, južna. Preskrbim vse potrebne listine z majhnimi trolki. Vprašati v kavarni Chio?za. 337 GENTILI & CRI&MANCICH - Via Mazzini 40. Bogata izbera za pomladno sezijo po neverjetno nizkih cenah. 338 POROČNA aobft in drutfo pohištvo se proda. Stanovanje, soba, sobica in kuhinja se odda radi Bctitve. Cristoioro Cancellieri 98, vr. 9. 339 tMfciificfcP*^- % v Po dolgi in mnčni bolezni je danes v cvetju svoje mladosti, komaj 23 let stara. < svojim! dragimi ob strani preminula MARIJA ZAFRED Stariši FRANC in JOSIPINA, bratje FRANC, LUDVIK in MARIJ, sestri ELIZABETA in LJUDMI i A obenem z zaročencem AVGUŠTINOM ZAJIC in z družino CVETMC kakor tudi vsi sorodniki naznanjajo potrti od neizmerne žalosti vsem prijateljem In znancem to nenadomestljivo zgubo __ Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek, 18. t. m., ob 14.30, iz hiše žalosti 5t. 75 v uL Udine. V TRSTU, 17. marca 1924. Pogrebno podie'je Ca pel lan. Corso V. E. lil 45 213 uzornega vedenja naših ljudi, ki so prav tako od svoje strani z veseljem ugotovili korektno in uljudno obnašanje črnosrajčnikov. vanju izpila nekoliko jodove tinkture, ki jo je pomešala s kavo. Toda skrbna mamica, ki je zapazila njen obupni čin, je poklicala na pomoć zdravnika ^Zelenega kri£a». Ta je deklici izpral želodec; nate je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno. Huda žena. Delavec Kari Eichmeyer, star 27 let, se je včeraj opoldne v pivovarni Dreher kjer je nameščen spri s svojo 2Bletno ženo Ma- KraSki vodovod Iz Sežane nam poročajo: — Kakor je bilo naznanjeno v Edinosti*, se je v petek, dne 14. t. m. vršil tukaj občni zbor-konsorcija krnskega vodovoda. Na tem občnem zboru je bil na podlagi novih pravil, potrjenih od kr. j rijo, ki mu je prinesla kosilo. Tekom prereka-prefekture v Trstu, izvoljen novi upravni od-1 nja se je ženska zelo razsrdila. Dala je duška bor in sicer so bili izvoljeni: za predsednika SVoji jezi s tem, da je pograbila kos železa ter Josip 2igon, župan komenski, za podpredsed- udarila moža po ustih. Eichmeyerja je namah nika Ludovik Mohorčič, bivši župan sežanski, minila volja do nadaljnega prerekanja. Ves za odbornike: Josip Pire, bivši župan na Voj- krvav se je podal v mestno bolnišnico, kjer gčici, Franc Ferfolja, župan v Selih in Ludovik niu je zdravnik zašli in obvezal 3 cm dol£o in Širca, trgovec v Dulovljah; za namestnika: ' precej globoko rano na spodnji ustnici. Obču-Andrej Kante, posestnik v^ Velikem dolu m tU bo kakih 15 dni posledice ženinega- boS- Franc ŽerjaJ, posestnik v Pliskovici. kanja. Vesti z Goriškega Truplo pok, jugoslovenfikega ministra Mi-lenka Vesnića na potu v domovino. Sinoči so dospeli na tržaško postajo in kmalu spet bili Vodopivčev večer ▼ GoricL Med goriškimi odpremljcni z večiernim brzovlakom naprej skladatelji je pri našem ljudstvu Vodopivec proti Beogradu smrtni ostanki Milenka Ve- , najbolj priljubljen, ker so njegov* skladbe *elo snića. Ob žalnem prevozu so se zbrali na ko- melodične in lahko razumljive. Pevsko in glas-lodvoru poleg gospodov od tukajšnjega jugo- beno društvo je zato sklenilo podati na kon-slovenskega konzulata tudi razni zastopniki certu, ki ga priredi dne 19. t. m. (v sredo, na naših narodnih organizacij. j praznik Sv. Jožefa) ob 830 zvečer, njegove Jugoslov. a kad, društvo * Jugoslavija® v najboljše skladbe za mešani, ženski in moSki Pragi je imelo dne 31. januarja 1924. svoj redni zbor in tudi nekatere njegove samospev«. Sa-občni zbor, na katerem je bil izvoljen novi mospeve bo pel g. Jos. Bratuž, spremljala ga odbor, ki je tako-le sestavljen: 1) D. MiŠovič« med bo g.čna Ema Mozetičeva na klavirju. Pevec ., predsednik; 2) M. Hajdarović, med., pod- in spremljevalka sta dobro znana našemu ob- predsednik; 3) B. J. Djurić. techn. I. tajnik; 4) činstvu izza prejšnjih koncertov, na katerih f. Flajs, med. II. tajnik; 5) V. Bačelič, med sta žela neomejeno odobravanje. Prepričani blagajnik; 6) V Pavičević, med. knjižničar; 7) smo, da bosta tudi pri tej priliki privabila Z Skomjarič, med. gospodar; 8) S. Jov. Mandil, v dvorano veliko število svojih občudovalcev, med., I. Žigarovic, techn. in I. Fabijanac, med., : Društvo je razposlalo po mestu in po deželi odborniki. sporede z vabilom na udeležbo. Vsi, ki so jih Nalezljive bolezni v našem mestu. V tednu dobili, naj blagohotno opozorijo na koncert od 8. do 15. t. m. 1924. so bili v našem mestu vsakogar, ki se zanima za lepo pesem Vodo- sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 6, pivčevo in za petje sploh. ikrlatica 12, trebušni legar 1, porodna mrzlica Kratka zakonik« sreča. Dne 4. februarja t vsled davice in porodne L se je poročil v Kamnem domači sin Ivan I, ošpice 99. Umrlo je: ^ _ mrzlice po ena oseba, vsled ošpic pa 2 osebi. Društvene vesti Mandolinistična skupina M. D. P. . Sv. Ja- iz ugledne Logarjeve družine z Elizo Matelič iz livških Ravni, toda le kratka je bila njuna zakonska sreča. Dne 9. t. m. je namreč mladi Logar padel z višine štirih metrov na cement- __* il - 1_ —_ ~ — 1 . _ a 1 1 mm J T !■ m «1 Klfi kob. Danes zvečer točno ob 20. redna skupna ni tlak in je kmalu izdihnil. Na njegovi posled-■ - nji poti ga je spremljala ogromna množica vaja. — Načelnik. Planinsko društvo danes zvečer ob 7.15. v Trstu. Odborova seja ljudstva. Nov komisar v trgovsko-obrtai zbornici. Na mesto dosedanjega komisarja goriške tr-govsko-obrtne zbornice cav. Venuti-ja, ki je i podal ostavko, je bil z odlokom ministrstva Iz tr2aškega iivllenia Velik požar v skladišču tkaninf • Preko mi- ! za narodno gospodarstvo imenovan trgovec lijon lir Škode. V noči od sobote na nedeljo je Oddone Lenassi. Izbruhnil v skladišču tkanin tvrdke Frateili Brez konca. Nesreče, k Guastalla, katero se nahaja na korzu V. E. III vojne preostalo strelivo na povzroča od BAN C Ustanovljena leta 1905. DelnISka glavnica Ut. 15.000.000-- popolnoma vplačana. Otavnl sedel s Trsi, Via S. Nicold 9 (Lastna palača). Podružnici: A3BAZM, ZAHR. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Daje subvencije na blago, efekte En vrednosti d Iti v« urnaknp blaga. — Inkasl tftkto« Kn rabinov. Informacij«. — Kupuje In prodaja ta drugo .valute. Jamstvena plama In druga operacije po najugodnejših pogojih, v Irak na hranilno knjllice In Jih obrestuje po 4•/. letno netto, a vloge na ftekott ratun P« I veaane vlogo proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru. a vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvriuje nakazila v lirah In dinarjih za Jugoslavijo □ □ □ □i □ □ i di □ ! □ □ i □ □ i □ □ □□□□□□OD p D p □□□□□□□□ □□□□□ □□ □□ □□□□□ □□□□□ r^ □ □ nji □ □ □ ' a 1 □ ID !□ □ □ □ PODLISTEK Paul Boarfct: JEČA (L* G«6fe) Poslovenil F. P. (81) — «Samo ie aa večerjo bom Ha,* je rekla svojemu kočijažu, ko se je vrnila v ulico Villejust, »Pridite ob sedmih in tri četrt.» Nameravala je napraviti kakor Saitenois prejšnji dan, namreč urediti svoje papirje. 2e je hotela prepovedati vhod v svojo sobo« toda njen ponos ji tega ni dopustil. Kadar je južinala vedal Saitenois v svojem pismu. Bil je Maksim j čašo. Sabina ji je hotela dati posodo s smt-de Portille, tudi eden izmed tovarišev Stainte- 1 tano, toda ona je. odklonila, rekoč; «Nc, raje noisa in Ivana-Marije iz krožka ter eden izmed elegantnih labkoživcev tedanjega Pariza. Nekdaj je Portille dvoril Sabini. Nekega dne — bilo je v isti sobi — je bil tako drzen napram njej, da je morala pozvoniti ter ga na ta način odpraviti. Pri tem se je izgovarjala, da mora takoj zdoma. Od tedaj so bili njuni odnošaji oddaljeni in korektni. Obraz tega človeka, ki je bil znan po svojih uspehih, je imel izraz one mačje drznosti, ki se navadno opaža pri ljudeh te vrste. V tem hipu mu je bil obraz hladno zloben. ' Sabina je dobro vedela, da jo Portille vsled svojega neuspeha divje sovraži ter da sovraži tudi Saintenoisa kot tekmeca, ki je dobil prednost. Bilo je več ko očitno, da je prišel z kazati, da se bojim.* Ali pm. se o tej zgodbi že govori? Radovednost jo je gnala, da bi se prepričala. V kratkem je imela biti na jasnem. Jedva ee je bHa aulo ozrla na jnžino svojih otrok to potem sama sedla za čajno mizo v malem salona m Se ji j* doga pripeljal poset-nika, ki a* mogel kiti wii drugega nego ozaa- gospa Machaalt in mnogo manj mlada Ethorel, ki sta tadi prišli — Sabina je „ _______ _ je , doma, je navadno sprejemala in to so vedeli namenom, da bi se naslajal v svojem mašče-njeni znanci. «Ako bi prišel govor na Jurijevo "vanju. Medtem ko mu je ponudila Čaj, kakor zadevo«* je rekla sama pri sebi, «ne smem po- Ida bi ničesar ne bilo, sta vstopili dve ženski: ' mlada gospa . to takoj razumela — da bi jo videli, kako trpi. «Ni£ ne boste videli,- moji dragi prijateljici«* je rekla Sabina pri sebi in je tudi njima dala Čaj a svojo običajno ljubeznivostjo. — «Veste, kaj se govori o Saintenoisu?_» ie vprašala gbapa Ethorel, ko ie pomolila svojo nočejo nie valeč «opr* vijanja kakor ga ie bil en rezljaj limona.* — «Da, moja draga Sabina,* je potrdila gospa Machault. «Zdi se... Moj Bog, kako dober je vaš čaj! Kje ga kupujete?,.. Zdi se da je bil zasačen, ko je sleparil pri igri. — «To ni točno, gospe,* je popravil Portille. «Jaz prihajam od našega predsednika Čakala. Poklical nas je nekatere odbornike, da se posvetuje z nami glede postopanja, in to še pred sejo, ki se bo vršila jutri. Jay. sem torej obveščen iz prve roke. Naš Saintenois ni sleparil, moja draga Cecilija.* S temi besedami se je obrnil do gospe Machault, s katero je bil v skrajno dobrih odnošajih, in ta neslani človek je smatral za potrebno, da to poudari s tem, da jo je imenoval z njenim krstnim imenom. «Fant je napravil lep&e. Napumpa! je igralsko blagajno za petdeset tisoč frankov, s tem da je dal našemu zabiteiru blagajniku ček brez kritja, kateri mu je bil sprejet. Teb petdeset tisoč frankov jc potem del v igro in jih izgubil. Potem jo je popihal ter napisal Ca-salu pismo, ki bo postalo slovito. V njem sc celo dela nedolžnega. Govori o svoji časti Krožku da bo povrnil pozneje glavnico in obresti, ko se opere... s svojim delom... v Ameriki sevedat... Stara je že igra z ranč...«