255. sieviiK«. Ljubljana, v sredo 9. novembra. XX leto, 1887. SLOTMlMABOĐ. Uhaja vhak dan a vefer, iaimSi nedelje in praanike, ter velja po pošti prejeman za a v stri j s ko-o g enke delale sa na leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za ftetrt leta 4 gld., aa leden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za eetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. aa mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko vet, kakor poštnina znaša Za osnanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6a se dvakrat, in po 4 kr. ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnilvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz Rusije. 18. okt. at. at. [Izv. dop.] Mnogi goreči domoljubi v Rusiji poka zovali so Se pogosto svojo nezadovoljnost, da Rusija ostavlja Bolgarijo, katerej je ona dala življenje in svobodo, v rokah dveh intimnih drugov, ki si pomagata že celih 1000 let v izkorenjenji slovanatva, — v rokah germanizma in od nekdaj služeče mu propagande. No misleči ljudje prepričujo se čedalje bolj in bolj, kako blagorazumna je kunktatoraka politika naše vlade. Naše prepričanje je tako, da nam Bolgarska ne uide, vzeli jo bodemo mimogrede, kot nekaj, o čemer se samo po sebi umeje, da je naše. Koli-krat so nam Bismarck in njega poslušni pomagači ponujali, naj gremo v Bolgarijo, no Rusija si je mislila „Timeo DanaosIu Drgali so jo z vseh stranij, nanosili jej v Bolgarijo najžeatočejša razžuljenja in poniženja, posadili tja fanatičnega Nemca in papista, ki ubija, kakor nekdaj njegovi predki, vse, ki se čutijo Slovane. A Rusija se ne gane z mesta. Tem ne menj delajo se proti nje] „strašne" koalicije; vse, kar je nemškega, vsa ta „uboga gmajna", oborožila se je z repetirkami raznih sistem, našila hlač in uteknila va-nje „Kanonenfutter" raznih narodov in dasi jej nihče ne dela zla, tre-peče kakor črt pred službo božjo. V Friedricha-ruhe se aklepajo dogovori, ali kakor jih Crispi prismojeno zove, „zarote v ohranjenje miru", ki ga Živ krst ne kali, ki pa vender visi, — hvala tem „ zarotam", na jednej nitki. Jeseni silili so Rusijo v Bolgarijo — ona ni šla. Poslali ao tja Koburžana kot „agent provo-cateur", — Rusija se je zadovoljila protestom, pa zopet ni mignila niti mizincem ne. Da se na take proteste v Berolinu nemajo navade ozirati se, dokazal nam je svoje dni protest hanoverskega kralja in drugi protesti. A vender srednjeevropskim miro-ljubcem Rusija ne daje spati. Spodletel jim je račun. Ko bi šla Rusija v Bolgarsko, imela bi opraviti s Turki; poslali bi nanjo morda tudi Srbijo in bolgarska vojska bi se nenadoma uveličila; kajti Koburžan vender ni zastonj peljal soboj 200 tisoč pušek, ka-li? Rusija bi poslala v Bolgarijo, recimo, 300.000 mož ali morda še več. Germaniii bile bi torej roke na jednem frontu razvezane, in ona bi se navalila na Francijo, LISTEK. P a b e r k i. ii. Potepuh grdi! Nikdar ni pri miru. Neprestano kolovrati po svetu in počenja nerodnost za nerodnostjo, nspravlja zmešnjavo nad zmešnjavo. Nekdaj se je klatil po Češkem ter je ščuval k uporu prot' ljubeznjivej vladi Dunajskej. Kmalu na to je bil mej Slovaki, kjer je kvaril dijake ter jih vzpodbujal, da so peli narodne pesmi in pripravljali tako v silno nevarnost mogočni raagvarorszag. Potem so ga zopet zasledovali na Bolgarskem, pomagajočega pripravljati radostno potovanje knezu Aleksandru in ku-jočega zarote proti Mutkurovu in Stambulovu. Najbliže našej domovini bil je v Zagrebu. „ Pester Lloyd" in „Agramerica" videla sta ga, kako je hodil v uredništvo „Obzorjevo". Mesto, da bi bila policijo opozorila na pritepenca grdega, vila sta Be le zavisti, zakaj ne obišče tudi nju. Sicer mu je pa madjarska in nemška policija jako nenaklonjena. A na žalost nagrabila bi zopet nekaj milijard, in predno bi Francija okrevala, planila bi Oermanija na Rusijo, ki bi bila slaba posle tepeža v Bolgariji, in planila bi na-njo ne sama, no z vso koalicijo. In takrat bi bil „mir" zagotovljen za vselej, Nemci bi seli in obirali bi pokojno alovanake koščice, nad katerimi se boje podaviti se, dokler Francija ni pobita. Same te koalicije kažo nam, kako malo sovražniki Rusije zaupajo svojim močem. Zakaj so Rusijo pustili v miru, ko je ona, utrujena, vračala se iz Turčije, ali poprej, ko je velik del njene vojske sedel na Balkanih kakor v vreči? Gotovo iz ljubezni do nje, ka-li, ki se je potem tako jasno pokazala na BerolinBkem kongresu. Ne bode napačno, ako stvar pogledamo malo bliže, na osnovi pisma v redakcijo „Nov. Vr.u, ka tero je pisala, vidno, roka, vihtevša že meč. Da bi mogli zmeriti silo koalicije, vzemimo v primer vojno genijalnega Napoleona z Rusijo v 1812. 1. Napoleona pravim, kajti koalicija bržkone v glavi avojej ne bode imela Napoleonov. Pobiti Rusijo je mogoče le, ako Be neprijatelj polasti Moskve, ki je od granice oddaljena 1200 vrst ali kilometrov. Ta daljava ni šala. Dobiti jo v roke morda ni tako težko, ali obdržati jo v rokah je drugo vprašanje. Napoleon je v Rusijo prišel se 600.000 vojaki, no na Borodinsko polje bitve jih je pri vel le 120.000; no Borodino je še celih 100 vrst od Moskve. Ruskih vojsk bilo je na granici 200.000, v bitvi pri Borodinu pa se je udeleževalo 103.000. Ceste v Peterburg in v južne gubernije zaščiščalo je okolu 100.000 mož. Napoleonu je bilo torej treba na podhod k Moskvi pet šrstin svoje armije, Rusiji pa samo polovica. Tako je bilo v 1812 1. Kaj pa zdaj? Granica je ravno tista, kultura severne Rusije izmenila se je malo, no zato so se moči Rusije p o deseteri le. Namesto 200.000 postavimo na zapadnej meji 2 milijona. Dopustimo, da pojde neprijatelj ravno tako zmagonosno, kakor Napoleon, in da bode Rusija morala odstopiti do Borodina, kakor v 1812 1., in v takem slučaji postavi ona na polje bitve polovico svojih vojakov, to je milijon. Torej protivnik mora, ako hoče zmoči nas, privesti tudi najmanj milijon, a v zatilku ostaviti tudi kakor Napoleon, pet šestin svoje armije, to je, treba mu je, ali j ej je, tej koaliciji, 6 milijonov bajonetov. njeno ne posreči se jej nikdar ujeti ga. Letos pestili so ga pač na Berolinskej borzi. Že so mislili, da je po. njem. Kar se jim, kakor vsled kacega čuda, izmuzne nepoškodovan izpod rok. Kmalu na to bilo je čitati, da so ga Francozi sprejeli gostoljubno pod streho. To je res pravi nepridiprav. V interesu človeštva bi bilo, da bi se poslal za njim pogonski list in razpisala poštena nagrada tistemu, ki ga ujame. Toda lahko je reči: nagrada tistemu, ki ga ujame. Kaj pomaga, ko ima pa ta potepuh take lepe manire, da se takoj prikupi vsacerau, komur pride v roke. Da bi ga izdal, ni misliti. Mi Slovenci smo pač pohlevni, red ljubeči in gospodskam udani ljudje; a čujte in strmite: po Ljubljani in Gorici se je klatil, in vender ni bilo nikogar, ki bi ga bil ovadil o pravem času. Sedaj, ko je prepozno, našel se je še le dosti pogumen mož, ki je to odkril svetu. O da bi ga srečal jaz! To bi ga stisnil v pest. Nikdar več bi mi ne ušel. Gospod — pardon I Urednik ima tako preveč posla, čemu bi ga mučil še jaz. Hotel sem reči, da bode blagovoljni čitatelj že nestrpljivo zmajeval z Vzemimo drug, bolj nov primer. V 1870 — 1871 pripeljali so Nemci v Francijo 900.000 Miheljnov, a pod Parizom neso imeli nikdar več nego 180.000 torej 700.000 moralo je zaščiščati komunikacije na razstojanji 300 kilometrov, in to takrat, ko je bila redna francoska vojska že razbita; ako prenesemo to na razstojanje od granice do Moskve, treba bode neprijatelju 2,800.000 mož, to je štirikrat več, ko bi celo čislo vojsk raslo v takem razmeru, kakor daljava. Tolikega števila ne more postaviti nikaker-šna koalicija. Pa ko bi jih postavila na meji, ali jih je mogoče vesti dalje v globino Rusije? Ne, kajti sedanje gromadne vojske ne mogo dobivati dovolj provijanta na mestu; morale ga bodo voziti za seboj in voziti po železuicah. Nemcem pod Parizom je vozilo provi j ant po odličnej železnici 12 vlakov na dan in komaj komaj je shajalo tistih 180.000 mož pod Parizom. Ako vzamemo to za normo, vidimo, da je na vsak milijon treba pet posebnih železnic, vojski ki bi hotela zlomiti Rusijo, treba bi bilo od 20-30 železnic. Kje pa so? Ni jih, a katere so, opirajo se na trdnjave: Kovno, Osovec, Varšavo, Ivan-Gorod, Brest-Litovsk; a te trdnjave treba bode — vzeti, in še bode vprašanje, ali da celo potem ruska vojska meni nič tebi nič te železnice v roke koaliciji. (Konec pri h.) Vstočno, slovansko vprašanje. (Po članku prof. Lamanskega v ,,I z v est j ih'\) To vprašanje je najbolj pogosta in največja tema naših časnikarskih in društvenih razprav poslednji dve leti, odkar je nastala bolgarska kriza. Vse nas jednako ne zanima, vender vse vznemirja, razburja, jezi... V tem oziru se je vse rusko občinstvo razdelilo v dva nasprotna tabora. Nekateri hočejo, da bi popolnem v nemar puščali bolgarsko in druge oddelke vstočnega vprašanja, ter torej nič ne storili v tem oziru. K privržencem tega mnenja pridružili so se poslednji čas tudi oni, katerim bi lahko očitali, da so še nedavno priporočali preod-ločno in pregoreče delovanje v Bolgariji. Drugi, nasprotniki tega mnenja, pa ali samo načelno ne odobravajo, da bi se Rusija nič ne brigala za stvari, ki se pred našimi očmi gode v Bolgariji, ali pa goreče, nestrpljivo zahtevajo pri vsakej ugodnej ali neugodnej priložnosti jako energičnega postopanja Rusije. Velikanske žrtve ljudij in denarjev, ki je glavo, češ, o kom pa nam govoriš? Še predstavil nam ga uesi. Ako to stori vsak romanopisec, kadar pripelje pred čitatelje kacega novega junaka, gotovo mora ta dolžnost veljati tudi za vsacega, ki piše liBtke. — Vem, dobrohotni čitatelj ! da te je razvadil moj tovariš Kretanov, ki ti vselej vestno prestavi vsacega, o katerem ti hoče govoriti in zato bitim tudi jaz, da se kot mlajši in neizkušenejši pokorim tej postavi, katero je potrdila navada. Vedi torej, da oni grdi in nevarni potepuh, o katerem sem ti govoril, ni nihče drugi, ko — rabe)j. Rubelj! Kotaleči se rubelj! In ta, da je bil v Ljubljani in v Gorici ? Strmel sem tudi jaz; a ko sem v drugič in tretjič prebral dotično poročilo v našem konservativnem dnevniku, dejal sem „musi to być prawda, bo wydrukowano*. In če mi vprašate, kaj je počel rubelj v Ljubljani in v Gorici, moram Vam odgovoriti: šel je v misijonarje. To se sicer glasi ko kaka predpustna šala, a vender je res. Pomislite — v pravoslavje boče nas spreobrniti. Varujte se ga torej. Po unanjosti je sicer lep. in prikupljiv a notrajnost mu je polna pohujšanja in gnjilobe; — pravi volk v ovčjej koži. je imela Rusija, cela vrata žalostnih prevaran j vsled mirovne pogodbe, ki je dala Bosno in Hercegovino popolnem v oblast katoliško nemško-madjarske države, nezavisno Srbijo pa v sedemletno brezozirno jzmolzovanje, mnog* razžaljen j« in preziranja Rusije poslednji čas v deželah, katere je osvobodila sramotnega robstva, vznemirjenost vsled neprestane nevarnosti za trajnost miru, ki je že vse utrudila, nemirno pričakovanje novih žrtev in treskov — vse to zadosti opravičuje in objasnjuje živost, stntstnost in razdraženost javnega mnenja in razsojevanja o vztočnem vprašanji in odnošajih naše domovine k temu vprašanju. Veliko Rusov le odkritosrčno proklinja vztočno vprašanja in vsa slovanska vprašanja, ki so ž njim v zvezi, in vse one, ki so začeli razlagati za Rusijo pomen teh vprašanj. Mnogokrat izražajo najiskrene;šo željo, da bi teh vprašanj zanaprej za nas ne bilo, d» bi za zmiraj je pustili v nemar ter obračali pozornost na notranje zadeve. V tetn oziru se strinja mnogo naših ljudij s sicer jako različnim prepričanj em, naši, kakor bi rekli Srbi, naprodnjaki in nazadnjaki z izvrstnim časni karjem knezom Meščerskim na čelu. Veliko Rusov pa razume, da teh prokletih vprašanj ni sprožil sedanji rod, in se tudi ž njim ne bodo končala, jeze in žalijo je pa mnogi naši neuspehi in porazi v mirnem času, in hlade svojo razdraženost in jezo s tem, da goreče napadajo rusko diplomacijo. Naš namen ni potegovati se za njo, a vender ne moremo zamolčati, da pristranski razsojujejo stvari njeni nasprotniki, kakor tudi njeni zagovorniki. Glavna zmota je napačna misel prvih in drugih, da je vztočno, da je slovansko vprašanje pred vsem, če ne izključno diplomatično. Seveda odgovornost za to napačno mnenje zadeva pred vsem diplomate, kajti predolgo iu prepogosto so trdili, da je vztočno vprašanje le predmet njih znanja in delovanja Za diplomati si pa vojaki prisvojujejo od ločujoči glas v vztočnem vprašanji. Diplomati se pa radi izgovarjajo ob neuspehih na vojaštvo, opravičujoč se, da iležela še ni pripravljena za vojno. Ne bomo ugovarjali, da imajo diplomacija, vojska in mornarica važen pomen v razvoji vztočnega slovanskega vprašanja; pa vedeti je treba, da to vprašanje se že vleče stoletja, da, celo tisočletja. To vprašanje se je pojavilo, predao so Turki vzeli Carigrad. Ime vztočno dobilo je na romansko-nemškera zapadu in tam se je rodilo, ko se je začela snovati država Karola Velicegain širiti učenje o pravicah Rimskega vladike, kot vidne glave cerkve. S tistega ćasa se je k i i s t jamstvo strogo razdelilo v vztočno in zapadno; s tistega časa začel je roman • sko-germanski zapad napadati vzhod grško-pravo-slavni ali po njih mnenji razkolniški in slovanski, po njihovim barbarski. Tedaj začenja se defenzivna borba za Grke in Slovane, ofenzivna za Romane, Germane, za papeštvo in rimsko-nemško cesarstvo. Ta borba je razvoj vztočnega vprašanja. Nemci so pri njej pridobili največ dobička in zmag. Cele slovanske dežele in narodnosti so že popolnem ponem-čene; druge so pokorili Nemci, iu so sedaj pridružene dvema velikimi nemškima državama, uovej protestantskej iu starej katoliškej, vladajo jih nemška oblastva po nemških zakonih, služiti morajo v nemški vojski in mornarici, učiti morajo se nemški pisati in čitati, če hočejo kaj veljati v družbi, morajo biti dobri Prusi in Avstrijci, če ne pravi, či- da Ko bi le 2e ne bil zapeljal koga. A bojim se, se mnogi neso mogli ubraniti nemej njegovej stokrvni, pa vaij na pol Nemci. V onem delu stare "I zboroval do 22. dne decembra. Po božiči se zopet nemške habsburške države, kjer je jako malo Nem- snide due 8. januvaria ter bode zboroval do 18. cev, a Slovani in Rumuni vztočne cerkve in vztočnega obreda imajo večino, so Nemci dali oholim in lenim Madjarjem popolno oblast, da s Slovani delajo, kar hočejo. Podpirajo je umetno na vse načine, proti slovauskej in rumunskej narodnosti. Pri tem pa hkratu pobirajo pametno Madjarje v občno nemško vojsko. Madjarom v tolažbo so popustili deželno hrambo z madjarsko komando seveda brez topov. S tem, da so Slovane izročili Madjarom, so se Nemci zavarovali proti njim hkratu pa tudi proti Madjarjem. Sovražene od Slovanov in Rumunov brez svoje vojske je vselej lahko brzda Dunaj, ko bi se hoteli popolnem odtegniti njegovej oblasti. Pa tudi v gospodarskem oziru so Madjari popolnem podvrženi Nemcem. Velika obrtnost in trgovina, veliki dolgovi Ogerske vse je v rokah Nemcev. Vzlic najširjim pravicam, ki so se dala ina-djarskemu jeziku, vzlic ogromnim državnim izdatkom v prid raadjarske literature, se vender dobrovoljno nikdo razen Madjarov ne uči tega finskega jezika, izvzemši seveda jezikoslovce, ki se uče vse mogoče jezike sveta. Noben količkaj izobražen Ma-djar ne more shajati brez znanja nemščine. Tako gospodujoči Madjari, kakor tudi jim in Nemcem podčinjeni Slovani pripadajo k dvojezičnim narodom, in drugi jezik, ki se ga morajo učiti zraven maternega, je vsekako nemški. In ogerski Slovani in Rumuni ter gališki Rusi se lahko pravilneje imenujejo tri« jezičniki, kajti učiti se morajo treh jezikov mesto jednega. Taki dvo- in trijezični narodi morejo uživati ravnopravnost z nemško narodnostjo samo na papirji. Nemci s ponosom kažejo na svojo zmage in pridobitve na vzhodu. Vsi ti „Slaven", tako ime- zgovornosti. Vsaj je vender grozno, kar čitam v 83. štev. nKroniufižkych Novin", da se naš konservativni duevnik poteguje za slovansko bogoslužje po pravoslavnem obredu. Ali ni to tajui spreobrnjenec? Še huje pa, kar pripoveduje omenjeni časnik dalje, da je namreč ta članek bržkone pisal gospod Josip Jerič sam. Potem naj se pa čudi še kdo, da je konservativni dnevnik videl rubelj v Ljubljani 1 Skoro bi se veselil, du bode o nastopajočej zimi zmrznil in da bodemo tako rešeni daljših skušnjav. A kako bo zmrznil rubelj, ko še nemško gledališče ni. l'o milosti deželnega odbora imamo ga v rcdutuej dvorani. Nekateri se jezo, da se je ta dvoiana prepustila brezplačno za nemško gledališče. Kratkovidneži! Deželni odbor jo to ukrenil prav modro. Nemške komedije, katere se predstavljajo sedaj v redutnej dvorani, spominjati nas imajo onega, kar se ima kmalu po odhodu nemškega gledališča vršiti v istej dvorani. Za vredno pripravo se je torej preskrbelo in to je brezdvojbeno zasluga deželnega odbora. I n t r e p i d u s. novaui „Rutenitt (Rusi), „Vindiu (Slovenci), Cehi, Poljaki, Hrvati, Slovaki, Srbi morejo v gotovih mejah svobodno razvijati svoja narečja, kolikor to ne nasprotuje avstrijskim interesom in avstrijski politiki, pa ta politika in ti interesi morejo biti, kar so vselej bili, le katoliško-nemški. Gališkim Poljakom daje se največja svoboda izmej vseh Slovanov, ker so ua Dunaji preverjeni, da poljska duhovščina, malo in veliko plemstvo neprestano sovraži Rusijo. Poljakom v Vzhodni Galiciji prepušča se pa še ta uloga, kakor Madjarom na Ogerskem, Sedmograd-Bkem in Hrvatskem. Paziti morajo nad razvojem narodne zavesti mej gališkirni Rusi, po možnosti jo ovirati in zatirati, skrbeti za polatinjenje unije, katera je z očiščenjem obredov začela težiti po zjedinjenji s pravoslavjem. Zategadel se Poljakom dajo večja prava, ker najbolje služijo interesom Dunajske vlade, ki še vedno goji tradicije rimsko-nemškega cesarstva. Kadar Čehi, Slovenci, Hrvatje, Slovaki, Srbi prekoračijo ozke meje svojega partikularizma in začno govoriti ojslovanskih sočuvstvih, solidarnosti z Rusijo, Srbijo, Črnogoro, o neobhodni potrebi občnega slovanskega diplomatičnega jezika ter osnovi slovanske cerkve z vztočnim obredom, bodo jim dali takoj razumeti z Dunaja in Pešte, da se jim bode omejila dana ravnopravnost in da se nepokornomu in nezvestemu slugi vzame vse, kar ima. Čehi od Belogorske bitve še nikdar neso uživali tacih piavic :n svobode kot pod „slovanskou ero Taaffejevega ministerstva zadnjih osem let. Ne davno so na Češkem vzbudile veliko nevoljo besede, katere je izrekel Rieger v državnozborskem klubu povodom nenaklonjenosti vlade Čehom: 8Kaj se če! Če se nam ni posrečilo nakrat dobiti vseh pravic, moramo je zbirati po drobtinicah, če bi tudi te drobtinice morali pobirati pod mizo." (Dalje prih.) Politični razgled. Notranji* dežele. V Ljubljani 9. novembra. V ponedeljek se je vojni odsek ogerske delegacije posvetoval o vojnem budgetu. Rešil je vse one točke, katere se ločijo od letošnjega bud geta. Vsprejel je skoro vse nespremenjene, kakor jih je predlagala vlada. Več govornikov je posebno poudarjalo, da bi se pri nakupovanji potrebšin za vojsko bolj oziralo na ogersko kmetijstvo in obrt. V nedeljo je imel Praški češki klub zbor. Dr Rieger razložil je težavni položaj Cehov v drŽav nem zboru. Klub mu je izrekel polno zaupanje. Dr Zeithammer je omenil, da deželni zbor marsikaj ne bode mogel rešiti, ker Nemcev no bode v njem, Profesor Kvičala je napovedal, da bode v deželnem zboru stavil dva predloga, namreč o urejen j t učiteljskih plač in osnovanji in vzdržavanji ljudskih šol za narodne manjšine v mešanih okrajih. — Deželni zbor se bode baje otvoril dne i), decembra ter bode snide due 8. januvarja dne januvarja. IIrvufMftteiuu deželnemu zboru predložila je vlada načrt zakona, da se še za dve leti ustavijo porotna sodišča za tiskovne prestopke. V nan i e uržave. Bolgarski zastopnik Vulkovič naznanil je turškej vladi, da bode železnica iz Pirota v Sofijo dodelana do srede decembra, javnemu prometu se bode pa izročila v marci prihodnjega leta. Torej se bode v marci začel promet mej evropskimi železnicami in Carigradom. Nemci sami ne pričakujejo, da bi se odnošaji mej \eiueijo in RiiMfJo kaj /boljšali, Če tudi pr»de car v Berolin. To se dobro razvidi iz pisave nemških oficijoznih listov. Tako piše „Kbln. Ztg.", da neče preiskovati, če se Rusija približuje konser-vativnej politiki srednjeevropskih držav iz potrebe ali pa iz dobre volje. Nemčija bode pritrdila vsakej rešitvi orijentalskega vprašanja, ki bi jednako zadovoljila Avstrijo in Rusijo. Sporazumljenja mej tema državama ne bode ovirala. Trdno je pa Nemčija preverjena, da ruska politika proti njej ne bode za las pravičnejša, kakor je bila doslej. S tem že Nemčija nekaj časa računa ter se je potem politično in vojaški pripravila. Rusija je Nemcem usilila tako težek oklep, kakeršnega bi proti Francozom ne bili potrebovali. Nemčija ne bode nič pridobila in nič izgubila vsled carjevega pohoda. Če mislijo Rusi 8 tem vzbuditi nezadovoljnost Avstrije proti Nemčiji, delajo račun brez krčinarja. Car more pred prihodom v Berolin proučiti Kalnoky-jev govor v odseku ogerske delegacije in se preveriti, da njegov prihod ne bode nikakor omajal nemško-avstrijske zveze. Ker je v Italiji veliko pomanjkanje, se bode drug mesec izselilo v južno Ameriko 60.000 kmetov, največ iz Gorenje Italije, v Južno Ameriko, kakor je izvedelo ministerstvo notranjih zadev. Poleg vojske obrača nemška vlada največjo pozornost ponemčenju Alzacije, Lorene in Poznanj-skega. Prihodnjemu državnemu zboru predložila bode zopet več predlog o ponemčenji Alzacije in Lorene. Ker se dijaki na Strassburskem vseučilišči ne na-vzamejo dovolj nemškega duha, bode nemška vlada predlagala, da morajo Alzačani, ki hočejo dobiti kako državno službo v domovini, nekaj semestrov pohajati kako drugo nemško vseučilišče. Da se pa še bolj navzamejo pruskega duha, jih po dovršenih študijah ne bodo precej nastavili v domovini, ampak bodo morali poprej nekaj let biti v pruskej državnej službi. Dosedaj so imeli nekateri Alzačani navado, da so svoje otroke pošiljali v šole na Francosko. Da se to zabrani, bode predlagala vlada, da se bodo vsi, ki se bodo šolali na Francoskem zmatrali za tujce, ter je bode lahko iztirali, iz domovine. — Kmetijske šole na Poznanjskem se bodo tudi popolnem ponemčile, da Poljaki v Nemčiji potem ne bodo imeli nobene šole, kjer bi se gojila materinščina. Dopisi. Is Pul|a dne 5. novembra. [Izvirni dopis.] Sem dolgo upal in so bal, Slovo Bem upu, strahu dal. — Taki so in taki ostanejo! Oficijozi naši so, ka-keršni so bili; prazna je nada, da bi se kedaj poboljšali. Nič se neso naučili iz zgodovine zadnjih let, prespali so menda razne dogodjaje, ki jim na ušesa upijejo: Kriva pota ste do sedaj hodili. Stara „Presse" — po predalih tega lista nekda odmevajo nazori vlade — zaklicala nam je: Lasciate ogni speranza. O našem mestnem zastopu, ali pravo za pravo odločujočih elementih v njem, je mej vsemi pravo • mislečimi le jedna sodba, ki je glasna — obsodba. Ne tajim — in to smo v svojem zadnjem dopisu izrecno priznali —: v sedanjem mestnem zboru sta zastopani, obe stranki, italijanska in tako — zvana „mornarska." A kaj to pomaga, ko je Italijanu lastna agilnost, na jednej strani tako močna, da druga stran svojih namer, programa svojega nikakor ne more uveljaviti. Zato smo zaklicali: proč s tistimi nesrečnimi kompromisi, ki se le na kvar patrijoti-škej stvari! In nadejali smo se prav za trdno, da se bo takrat uresničila želja naša, meneč, da se bo v resnici lojalno prebivalstvo vender jedenkrat z vso eneržijo po robu postavilo proti oni italijanski „lojalnosti", ki sedaj pri nas veliki zvonec nosi, katere prvi znak pa je: ne od k r i to srčnost. Seveda oficijozi naši temu oporekajo; kajti ko bi to spoznanje prodrlo na površje, ko m p rovi to van bi bil oni nesrečni sistem, ki se jo ustanovil v Trstu na veliko škodo državne ideje in vladne veljave. Naš up je šel po vodi — vskliknili smo re-Bignovano prebravši dopis v Dunajskej „Pressi" z dne 3. novembra. Kratek je ta dopis, malo vrstic ga je, a imeniten je vender — le, ker nam pove: kakeršni smo bili do sedaj, taki hočemo ostati tudi zanaprej. „Lojalno italijanstvo" je parade-širael oblastneiev v Tratu, to je tisti Gesslerjev klobuk, kateremu naj se vse po Primorskem ponižno klanja. Dejanja tega „lojaluega italijanstva" se sicer presneto malo strinjajo z ulogo, ki mu je usiijujejo vladni krogi, a kaj to de, vlada tako hoće in punctum. Nevolja mora se polastiti vsakega, ko vidi, kako vladni organi javnosti pesek v oči mečejo, kako slepe svoje gospode in gospodarje, mesto da bi jim povedali čiste, če tudi neprijetne resnice. Na trditev „Pressino", da pri nas neso ugodna tla za irredentovstvo in da italijansko prebivalstvo neče o njem ničesar vedeti, odgovarjamo, da je to priprosta, že stokrat ovržena laž. Kakor pa poroča „Presse* a naših volitvah za mestni zastop in o stališči časopisja našega v tej zadevi, to pa je: nečuvena nevednost, ali pa dokaz, da oficijoznemu listu ni nič do tega, ako tudi ve dom a pači resnico. Iz vsake besedice se se čitati, da je dopisnik dober „špecelj" sedanjega župana; zato pa pobija vse, kar se temu na pot stavi. In tako se mu je prigodilo, da je „Setti mano", pa »Giovine Pensiero" v jeden koš vrgel, dasi sta si lista v svojih namerah diametralno nasprotna, „Giovine Pensiere" je irredentovec najhujše vrste, „SettimanaM pa pobija dosledno irredentizem; to pa je stari „Pressi" „vuršt", postavila ja je v jedno vrsto, ker tako ugaja protektorjem sedanjih kolovodij v Pulji. Dopisnik vladnega glasila pravi, da je sedanji mestni zastop mnogo koristnega storil za mesto in bi bilo želeti, da bi ta zastop ostal ua krmilu. Naš odgovor je kratek: da naš mestni zastop ni še tako zaslovel, kakor zastopi druži h mest po Istri, je ta uzrok, ker si gospCda ne upajo z pro vokacijo javno na dan, dobro vedoč, da je mornarica molzna in plodna krava ; ob njerum mleku so si odebelele trebuščeke in si jih maste is danes. Zato pa imajo druge skrivne „furtelne." Ne ve li gosp. dopisnik res prav nič o tistih čisto „slučajnih" pomotah, ki se urivavajo pri sestavljenji zapisnikov onih sej, ko se sklene kaj, za irrendentovce neprijetnega, ko pa nemajo poguma — saj poznate tisti pogum — da bi se javno in očito uprli. Tako je bilo nedavno o važnem šolskem vprašanji. Bila je viharna seja radi tacih čisto „slučajnih" pomot. Kar se je ukrenilo do sedaj koristnega, je zaluga malega krdelca neustrašenih mož — ukrenilo se ni v soglasji z večiuo, a vkljub tej večini. Gospodje na Dunaji bi morali vsak dan Boga moliti, da bi jih oprostil teh „informaterjev" po Primorskem! C — t—č. Iz PodkraJp»ke Bele nad Vipavo G. novembra. [Izv. dop ] Mnogo let smo bili posestuiki iz Bele glede vsake vožnje popolnem odločeni od naših sosedov Senaborcev, Vipavcev i. t. d., kajti vožnja pot, ki drži poleg vode Bele v Vipavsko dolino, je bila omenjena voda že pred desetimi leti tako pobrala, da je človek še le s težavo in nevarnostjo peš mogel hoditi po njej. Ugibali smo, kaj nam je početi, vzlic najboljši volji in pridnim rokam se vender nesmo mogli lotiti ogromnega, neobhodno potrebnega dela. Letos se nas je pa usmilil deželni odbor kranjski, za kar smo mu jako hvaležni. Pozabiti pa tudi ne smemo vrlega našega deželnega poslanca g. Mateja Lavrenčiča, kateri je, od deželnega odbora pooblaščen, to delo izvrstno dovršil. On pa je tudi jako sposoben za taka dela, kar spričujejo skladne ceste našega okraja, katerim je on predsednik. Meriti se morejo z državnimi cestami. Vzlic velikim troškom, katere so prouzročile povodnji, nov most v Vipavi in Branici, razni jarki in odrivači i. t. d., imamo samo 81/« kr. naklade, tlake pa nobene. Čitatelj bode gotovo rad priznal, da so taki možje vredni vsega zaupanja in spoštovanja. Domače stvari. t Dragotin Ripšl. Včeraj popoludne ob 1. uri umrl je na Vidmu pri Krškem tamošnji župnik g. Dragotin Ripšl, star blizu 60 let. Pokojnik bil je vedno vrl narodnjak in posebno kot humorist na glasu. Pripovedovati je znal tako izvrstno, da bi ga cele ure poslušal, in se je navadno vse kar gnetlo okolu njega. Več let služboval je pokojni Ripšl kot vojaški kaplan, pozneje bil župnik pri sv. Miklavži nad Laškim trgom, potem dlje Časa v Loki pri Zidanem mostu, zadnjih 12 let pa je župnikoval na Vidmu. Pokojni Ripšl bil je jako nadarjen mož. V svojih prostih urah bavil se je z rezljanjem (Laubsagearbeit) in zares mojsterski vodil pilico, a pisateljeval je tudi ter spisal povsodi, kjer je služboval, obširno farno kroniko. Izdal je tudi „Knjižico za kmeta", v katerej je prav popularno poučeval o sadjarstvu. Kot duhovit človek, iskren narodnjak ter takten duhovnik bil je jako priljubljen v vseh krogib, s katerimi je prišel v dotiko, pogrešali ga bodo vsi znanci in prijatelji, posebno pa Krčani. Lahka mu zemljica in blag mu spomin ! — (Pisateljskega društva) čast. gg. društvenike opozarjamo s tem, da bode jutri, v četrtek dne 1 0. t. m. ob 8. uri zopet zabavni večer v steklenem salonu čitalniškem. Predsedoval bode g. prof. Grblć, čital pa g. profesor Raič. — (Slovenski klub na Dunaji) ima svoj drugi večer v soboto 12. novembra t. 1. v hotelu Royal I. Singerstrase 3 mezzanin na levo. Čital bode g. Jos, Ciperle: „0 naših gozdih." Začetek ob 8. uri. — (Mestui magistrat Ljubljanski) izdal je kratko, nemški spisano knjižico: „Laibachs Statisti8cber Bericht uber die vviehtigsten demogra-phischen Verhaltnisse." Iz nje povzamemo naslednje podatke. Vse ozemlje Ljubljansko meri 3403-17 ha. Hiš je 1051, mej temi 432 pritličnih, 446 jedno-nadstropnih, 236 dvonadstropnih, 55 tronadstropnih, 4 z več nadstropji. Mej prebivalci je 11.185 moš kih, 13.433 žensk, glede veroizpovedanja 25.767 katolikov, 50 pravoslavnih, 3 starokatoliki, 282 protestantov, 74 zidov. Po zadnjem popisovanji bilo jo v Ljubljani 7.052 ljudij, ki ne znajo ne pisati ne brati. Od 70 do 80 let starih ljudij je v Ljubljani 769, mej 80 do 90 let 160, nad 90 let pa 12. Vdovcev naštelo se je 324, vdov pa 1396. Mej inozemci, bivajočimi v Ljubljani je 34 Prusov, 12 Saksoncev, 16 Bavarcev, 15 Virtemberžanov, 36 iz drugih nemških držav, 53 Švicarjev, 103 Italijani, 3 Francozi, 9 Srbov, 1 Bolgar, 2 Grka, 2 Američana. Pri vseh teh podatkih se aktivno vojaštvo ni jemalo v poštev. — (Akad. društvo „Triglav") v Gradci izvolilo si je v zborovanji dne 5. t. m. nastopne gg. v odbor: Ivan Glaser, cand. jur., predsednik; Hugon Kartin, stud. jur., podpredsednik; Josip Rakež, stud. med., tajnik ; Ivan Premrov, stud. med., blagajnik; Dragotin Zotmann, stud. jur , knjižničar; Josip Treiber, stud. med., odbornik; Josip Fon, stud. jur., odbornik. — (Dobava sena in slame). V ponedeljek dne 21. novembra 1. 1887., ob desetih dopo-ludne bode se vršila v uradnih prostorih c. kr. in-tendancije vojaškega poveljništva v Zadru pismena ponudbena obravnava radi zagotovila potrebščin 1000 ineterskih centov sena in 1000 meterskih centov slame. Pismene ponudbe imajo se izročiti najdalje do 19. novembra 1887 ob desetih dopoludne zapečaćene pri c. kr. intendanciji vojaškega poveljništva v Zadru. Razglasilo, občni pogoji in ponudbeni uzorec so tudi na ogled pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, natančnejši pogoji pa pri vojaškem oskrbovalnem magazinu v Trstu, Ljubljani, Gradci, Celovci, Gorici in Mariboru. Ponudbe se morejo glasiti tudi na dobavo jednega dela kolikosti razpisanega sena in slame. — (Črnogorsko parobrodsko društvo) „Glas Črnogorca" objavlja na prvej strani poziv na podpisovanje delnic „Kn. crn. povlašćenog parobrodskog društva", čegar „ustav" je notranje minister-stvo dne 26. septembra potrdilo. Glavnica društva določena je na 800.000 frankov, razdeljenih na 1600 delnic po 500 frankov. Za podpis delnic določen je rok do 15. decembra st. st., delnice pa se imajo uplačati do 15. januarja 1888 st. st. V re-čenem pozivu pravi se mej drugim: „Kolikor Črna-gora ne bode mogla dopolniti, to bodo, tako upamo popolnili njeni prijatelji in bratje. Zato se obračamo s tem pozivom na vse brate naše Srbe in Hrvate iu ostale Slovane in na vse prijatelje naše po svetu, da nam pomorejo v naši.m podjetji, da vzamejo kako delnico našega društva, da mu pristopijo kot člani. Mislimo, da ne prekoračimo meje skromnosti, ako rečemo, da je Črnagora krvavo zaslužila, da se jej bratje in prijatelji toplo odzovejo pri tem podjetji, pri katerem nihče škode imeti ne more, a korist je izvetna ne le za deželo našo, nego tudi za same udeležence delničarje, kojim Jso zagotovljene 5° 0 obresti od uloženega denarja, razen dividende, pri-bajoče iz letnega dobička društvenega delovanja, ako niti ne govorimo o moralnem dobičku, ki ga bode črnogorskega orla znamenje nosilo po Iukah in pristaniščih Jadranskega morja, Skadrskega jezera in Bojane, šireč povsod kredit in ugled naše dežele, dokazujoč povsod prizadevanje njeno, da napreduje v občekoristnih delih miru." Opozarjamo iraovite rodoljube na ta vabilo. Črnogorsko parobrodske društvo je velevažno podjetje in črnogorski junaki so v istini zaslužili, da jim priskoči ves slovenski svet. Oglasi in novci naj se pošiljajo na Cetinje pod naslovom začasnega odbora, kateremu je na čelu minister prosvete Jovan PavlovičI — (Razpisano) je mesto pristava pri okrajni sodniji v Radečah. Prošnje do 25. t. m. — Razpisana je služba sluge pri okrajnem sodišči v Mokronogu. Plača 250 gld., 15% službena priklada in uradna obleka. Prošnje tlo 7. decembra. Telegrami „Slovenskomu Narodu'; London 9. uovembra. V sporazumljenji z ministrom notranjih zadev izdal je načelnik policijo prepoved, ki zabranjuje v bodoče ljudske shode in govore na Trafalgar-Square. San Remo 8. novembra. Shujšanje v zdravji nemškega cesarjeviča pokazalo se je še pri vožnji iz Alesandrije semkaj. V rečenem mestu govoril je cesarjevie še z železniškimi uradniki in bil vesel. V četrtek zvečer bil je pa že popolnem hripav. San Remo 8. novembra. Zbrani zdravniki izvršili bodo menda le pripravljalno operacijo, toliko da se oteklina ne razširi, tra-heotomija (prerez grla) prepuščena je Berg-mannu. (Iz vseh telegramov se da posneti, da ima nemški cesarjevič raka v grlu tako globoko, da operacija skozi usta ni več možna, da se bode torej najbrže moralo prerezati grlo in potem očistiti sapnik. Uredn.) Rim 8. novembra. Novi poveljnik v Masaui izdal je za vojake dnevno povelje, za prebivalstvo italijanske kolonije pa manifest, v katerem pravi: Italija zbrala za varstvo svojih pravic na te kraje močen ekspedicijski voj, kateri bode znal zadoščevati zaupanju kralja in domovine. Darila /a Narodni Dom". Prenesek . . . 17370 gld. Alojzij Sorč, zastopnik banku „Slavije" v Bolci . . . „....... — n Dr. Eduard Volčič v Žužemberku ... — „ Ivan Grabar, zaptopnik banko „Slavije" v Stebni........... — „ Prebitek „Krokarja"....... 20 „ Čisti dohodek veselice v Mokronogu dne 18. sopt. 1887 na koriBt „Nur. domu" 8 „ Dr. Iva u Muršec, c. kr. profesor v pokoji, v Gradci . . . „........ 60 Vesela družba pri St. Vidu poleg Trebnjega ............ 1 n Anton UrSič, zastopnik banke „Slavije" v Št. Vidu.......... — n lz pusic: pri „Matijatu" na Rožniku 1 gld. 8.'J kr. „ „Kankretu" v Šiški . — „ 40 „ „ „Ančniku" „ „ ■ 1 i. 37 ». 3 » J. Zamik, župnik v Naklem..... 1 „ Geograiični klub v Mokronogu. ... 2 „ Karol Ilofer, župnik in zastopnik banke „Slavlje" v Čateži....... 6 „ Matija Jelene, sluga banko ,,Slavije" 3 „ Skupaj . . . 174(5« gld. 11 kr. 24 „ 89 „ 99 „ 70 „ 70 40 60 30 54 TTkr Zahvala. Gospod Alojzij lleger, najemnik tukajšnje ka-ziuske restavracije, jo sinoči priredil koncert vojaške godbe v svojih gostilničnih prostorih in vse skupilo ustopnine, znašajoče 51 gld. 30 kr., propustil mestnemu ubožnomu zakladu. Ubožnega zavoda upraviteljevo usoja se javno izrekati najtoplejšo zahvalo za to znatno darilo. V Ljubljani, v 7. dan novembra 1887. Župan: (irasselli. Poslano. Neustein-ove. posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, skuSeno in od znamonitib zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasanju. — 1 škatljica a lf> pil 15 kr., 1 zavoj =« 120 pil 1 gld. a. v. — l»rtMl poimre jnuleni nv, |«ko Hvuri. — Pristne so samo, čo ima vsaka škatljica rudeČe tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti l.«'«»i»ol«l'" in našo firmo lelciiriin **V. l^eo- poldu", »unnj, iiiento, r.cUc der Bplegel- uu«l PlanJtengaMe. - v i. jni»i;wni so dobivajo pri gosp. i« Kurji ii. PloeoU-ji. (817— 2) „LJUBLJANSKI ZVON" »toj t (192—171) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Umrli so v IJul>IJaiii: 7 novembra: Marija Tavčar, zasebnica, 36 let, Dunajska cestu 13, za vodenico. 8. novembra: Katra Ljubić, delavčeva hči, 21 ur, Opekarska cesta 25, za oslabljenjem. V dežel nej bolnici: 3. novembra: Fran Nartnik, sirota, 8 let, za kozami. 4. novembra: Štefan Tori, sedlar, 23 let, za tuberkulozo. — Marija Dejak, gostija, 68 let, za pljučnim edemom. — Fran Križaj, zidar. 48 let, umirajoč bil prinesen. — Marija Zalaznik, gostija, 42 let, za sušico. 5. novembra: Urša Štrajnar, gostija, 84 let, za oslabljenjem. — Ana Rupnik, delavka, 37 let, za porodniško mrzlico. ------ -6. novembra: Neža Nastran, gostija, 60 let, za rakom na prsih. Meteorologično poročilo. J Ca* opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Tem- Ve-peratura ! trovi Nebo Mokriti« v mm. 8. DOV. 7. sjotraj 2. pop. 9. »veoer 781-31 ■■. 730-81 aa. 731' 75 as. 5 8° C al. svz. 9 0" C si. avz. 6 6 C si. zah. dež. obl. megla 1560aa. dežja. Srednja temperatura 7*1*, ta 1*5' nad normalom. IDuLnaOsl-rst "borza dne 9. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj gld 61-55 8270 112— 98-40 fc89 — 280-40 125 35 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska alata renta 4°/,..... Ogerska papirna renta 6n/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.. . Donava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4,/>*/o z,llt' zast Hsti . Prior, oblig. Elizabetine zapad, telezniee Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srećke . . . . . 100 gld. BudoJfove srečke ..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drašt. velj. 170 gld. a. v. gld . 9-91 , 5-93 , 61-50 250 gld. 100 . 130 gld. 170 „ 99 86 105 119 126 100 179 19 110 228 danes 81- 45 82- 70 112 — 96-20 889 — 279-60 125-45 9 92«/. 5-93 61-52»/t 50 kr. __ n 55 , 65 25 25 25 75 25 St 17.494. (829—1) Ustanova za invalide. Pri podpisanem magistratu izpraznjena je ustanova za invalide letnih 31 gld. 50 kr. Prošnje za to ustanovo, katerim je priložiti: 1. krstni list prosilca; 2. potrdilo, da prosilec vsled vojaške službe od 1. januvarja 1848. 1. počenši ni zmožen si kaj prislužiti. 3. svedočbo, da je bil prosilec vedno poštenega obnašanja, in 4. dokaz, da prosilec nema ne premoženja, ne sorodnikov, ki bi bili postavno zavezani, zanj skrbeti, uložiti je do lO. decembra letos pri podpisanem uradu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 4. novembra 1887. KMETOVALEC. 8 20 Cr©ep©d.a.rs3xl list s pod.o~ba.xxxi. St. XX. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Nova pinja ali metnica. — Deset gozdarskih zapovedi. — Uporaba krav za vprego. — Kako se dado senožeti zbolj-šati s prav majhnimi Btroški. — Kaj Btoriti z drevjem, ki ga je sneg poškodoval? — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Iuserati. „HMETOV4LECu izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na celi poli ter stane za celo leto 2 gld.; gg. učitelji in šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine. i\si:kati, priobčeni v „KMETOVALCU", imajo najboljši uspeh, kajti listje razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnej&ih kmetskih krogih. Zelo priporočljiv je „KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. ^^IIIII^IIII^IIIIIIP ^ Gold. lOO do 200 gold. ■ morejo zaslužiti osobe vsacega stanu, ki se hočejo pečati s prodajo v Avstriji dovoljenih premijskih posojilnih Brečk. Ponudbe vsprejema Max Lustigr, Bank-geschiiU iu Budapeat. (802—3) VIZITNICE priporoča J. Giontinijeva knjigarna v Ljubljani (821—2) priporoča sledeče nove knjige: Mahnit: Dvanajat večerov..........g|<]. —-70 po pošti gld. Jesenko: Mabel Vaughnu. Roman. 2 zvezka. . . . Baumbach: Zlatorog. Planinska pravljica. Eleg. vez. Grtgoriii: Poealje. I. » « Preiiren: Pe*ml. „ „ Pagliaruzzi: Poealje. „ „ Razlag: Peanua.rlee>. „ „ Podgoriilci: Koš« mm vasjo. Povest......, Darlsk«, masla frnogorka. Eleg. vez...... Pripovedka o vetru. Carton.......... Kiirachner: Taachen-Konveraatlons-Lealkon. Vez. Schatabaatleln des golen Rata. „ Zaradi stfoškov je najbolje, če se znesek pošlje po poštnoj nakaznici. Št. 17.710. (828) v Ljubljani. —-70 po pošti gld. —.75. !•- , i n 1.15. 2 20 ; i ■ 2-30. 2-- „ , i 2.15. 1-90 „ „ i 2 05. 2"— „ a n 2 10. I" i ■ n 1.05. 1 — , „ n 1.15. —80 „ m K — 85. — 35 • n —•40. 2—. 310 . : 325. Razglas. Oktobra meseca letos bile so pri podpisanem uradu oglašene te le zgubljene reči: 1. Mesarska sekira; 2. zlata zapestnica z obeski; 3. zlata broža z rumenim kamnom ozaljšana; 4. denarnica iz zajčje kože, v kateri je bil neki srebrni denar; 5. zlat pečatni prstan; 6. črna denarnica z zneskom 10 gld.; 7. črna denarnica z zneskom 9 gld.; 8. zlata ozka zapestnica; 9. rujav ženski plašč z ovratnikom; 10. brilant iz prstana; 11. nemška mašna knjiga z Žametastimi platnicami in srebrnim zaporom. Kdor bi katero teh reči našel, opozarja se, da jo pri tukajšnjem policijskem oddelku odda, ker bi sicer utegnil zakriviti se hudodelstva1 goljufije po §. 201 črka c) kaz. zak., ali pa prestopku po §. 460 kaz. zak. Mestni magistrat Ljubljanski, v 1. dan novembra 1887. otenje prebavljenja M: (pomanjkanje slasti, slabo prebavljenjo, zgaga i. t. d.), počasno menjavo snovi in njih nasledke (zabasanje, napenjanje, glavobolje, trdovratno glavobolje, zlato Žilo) ozdravi lalpp-mann-ov Karlsbadakl šumeči prašek, naše najboljše domače zdravilo. — Dobiva se v škatljicah po 60 kr. in po 2 gld. v lekarnah. (686—81 obor eaeluiok Solidne osobe iščemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih, srečk in damo visoko pr o vil« J o, oziroma stalno plačo. (778—7) Nauptstadtsche VVechselstuben - Gesellschaft. Adler & Co., Budimpešta. Svojim p. n. strankam naznanjam, da sem se (816—4 s svojo pisarno premestil v hišo št. 8 na Bregu v Ljubljani. Dr. IVAN TAVČAR, odvetnik v Ljubljani. Podobčina Rakek napravi na svojo roko še v teku tega meseca v vasi mesnico, ter išče za to Kdor želi to službo dobiti, naj se blagovoli z dotičnimi spričevali pismeno ali ustno pri podpisanem podžupanu oglasiti v 14 dneh. Pogoji so ugodni. — Kavcije bo treba 200 gld. Na Rakeku, 6. novembra 1887. .A-nton. S Trot, 823—3) podžupan. , Zobozdravnik AVGUST SCHWEIGER pride za stalno v Ljubljano in prične dne novembra svojo prakso. (794—5) "S7"e i 1 4 i 4 j i Zobozdravnika Paichel-a ► ustni in zobni preparati, t (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) Izvrstna sredstva za čiščenja in ohranenje zob, zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine, fesa steklenici zobovodne esence 1 gl., škateljci sobnega praška HO kr. (288—61) Dobiva se v ordinacij skem prostoru pri Hradeckega mostu v Kotderjevi hiši I. nadstropje, pri lekarjl Svobodi in trgovci Karlnger-Jl. ► ► ► CACAOj in ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SoHNE ki sta pri prvej Dnnajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—6) l)Ol>ivtt «e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v Ljubljani pri g. Petru l^assuik-n. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnioa Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ur. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1*. D-^C