15
Jezikoslovne drobtinice.
V porazumljenje in pa prošnja.
Beseda ,,z zmerjanjem'4 je prav dobra za nemški „Spitz-Jiame" ali „Spottname".   Tudi jaz sem to besedo v Dragi
bivši v tem pomenu večkrat slišal. To pa že ne vem pravr ali od Dragarjev samih, ali pa od sosednih ljudi. Ločiti pa je treba „Spitznameu od „Vulgarname", ker to ni vselej uno, dasiravno se je to večkrat iz unega začelo *). Kako pa poslovenjati „Vuigarname" ? Sliši se večkrat „po domače", n. pr., „po domače mu pravimo Hlevišar". Še bolja beseda za „ Vuigarname" je pa „prikladeku, ker to besedo rabijo v tem pomenu po Ipavskem, saj po nekterih krajih, ako ne povsod, kakor so mi nek duhovni gospod povedali. (Glej X. tečaj „Novicu, list 61. stran 244: Slovenske besede itd.)
Nekteri slovenski pisatelji rabijo besedo „libra", „li-brica" za nemški „funt", pa napak, ker naši goriški bratje nas ne umejo. Oni ločijo „librou od „funtau in „libra4C je pri njih za celo rez ložeja od „funta". ,,Libra" in „funt" — oboje je ptuje. Ce pa že moramo ptujko imeti, imejmo sploh navadno, namreč „funt", da nas vsi in pa prav umejo.
Za besedo „kampelj" sem že večkrat bral „če-salou. Ne vem, ali je ta beseda kje v navadi ali je pa skovanka. Naši Davčarji, terdi Slovenci, pa sploh pravijo kampeljnu   „sčesavnik"  in   ga   ločijo   od   „glavnikau.
Na Gorenskem, zlasti v brezniški fari, pravijo ozki ulici „zagatau, kakoršnih je več v Ljubljani.
Naj bi pač rodoljubi take in enake besede pozabljenja otevali nabiraje jih , in pa našemu slovarju izročevali, ali pa, kadar je potreba, jih tudi po „Novicah" razjasnovali! Gospodje, poganjajmo se za lepoto in čistost svojega jezika! Kako imenitne so take besede, je pač dobro spoznal tisti slovanski pisatelj, ki jih je pred nekoliko leti, skladaje slovar svojega narečja, po deset krajcarjev plačeval, ako še niso bile nikjer natisnjene. ¦
V Sorici.                                                             Likar.
Zastran nemškega imena 5?spitzname".
Na spis: „z zmerjanjem" v zadnjem listu lanskih Novic"). Beli Kranjci pravijo: „nadeli (tudi zdeli) so mu Piskar" (man hat ihm den spitznamen Piskar gegeben); „tako so mu nadeli (zdeli); to mu je na de ve k" (das ist sein spitzname). To se vjema popolnoma z glagolom češkim „nadati", „nadavati" (schelten, Konečnv). Ta glagol je tudi v neki narodni pesmi moravski, v kteri pomenja ravno to, kar po naše: „zmerjatia; sklanja se pa s tretjini sklonom osebe brez 4tega sklona:
„Když se (N.) razzlobi,
„Žene nadava". (Kedar se N. raztogoti,   ženo   zmerja.    Tako mi  je razložil to neki Moravec, ki mi je tudi pel vso smešno za-bavljico narodno). — Kar je pa drugim „pri(i)meka, jugosl. pre(z)ime, to je Belim Kranjcem „pridevek" (zuname).
Popravek. O ti priliki prosim častite bravce, naj bero v 6. izgledu izpiska „kako treba poslovenjati nemški ohne d as s" *#) — takole: „wider eueren wiilen und euer wissen, namesto: se in en willen und sein vrissen." Prepisovaje sem spremenil poprejšnji osebek „er" (be-schamt) — v „ihru, zato da bi bila misel razločna; drugo sem pa zabil na naglem popraviti. Tako je ostala ta zmota.                                                                          J- N.
*) Kakor sem v poslednjem listu L 1. pisal, rabijo Hotederšcani za „Vulgarname" besedo „z zmerjanjem", ker na vsako moje vprašanje: „kako se pa pri ti hiši (po domače) pravi? so mL vselej in vsi odgovarjali „z zmerjanjem" etc. Rajnki Leskovec, bivši vradnik c. k. kmetijske družbe, iz Veharš doma, ako sem ga za kak „Vulgarnamen" prašal, mi nikdar ni drugac odgovoril,  kakor   „z zmerjanjem" se pravi pri.....   Razloček med
„Vulgarname" in „Spitzname" bi sicer imel biti, pa med ljudstvom ga ni, kodar je omenjena beseda navadna. Dozdeva se mi tudi, da tudi nemški „Vulgarname" je „Spitzname", „Spitz-name" pa ni vselej  „Vulgarnamen".                                   Vred.
**) Tudi v zadnjem listu lanskih Novic.