V PRVIH DEVETIH MESECIH
Večji izvoz kot lani
V letošnjem procesu gospo-darske stabilizacije si tudi be-žigrajsko gospodarstvo priza-deva, da bi čimbolj povečalo izvoz. V mnogih primerih po-meni uresničitev načrtovanega izvoza celo predpogoj poslo-vanja marsikatere delovne ot ganizacije.
Letošnji izvozni načrt je be-žigrajsko gospodarstvo v prvih devetih mesecih uresničilo z 80,5 odstotki, uvozni načrt pa 64,2 odstotno. Tako visok de-lež izvoza je nedvomno posle-dica pospešenih jzvoznih pri-zadevanj, nedoseganje uvoz-nega načrta pa so pogojevale ostre uvozne omejitve, saj se potrebe po uvoženih surovi-nah, opremi in storitvah realno niso zmanjšale:
Pri pokrivanju uvoza z izvo-zom je bežigrajsko gospodar-stvo preseglo načrte. V primer-javi z lanskoletnimi rezultati lahko ugotovimo, da je bil izvoz v prvih devetih mesecih letos realno za 16,3 odstotka večji kot v enakem obodbju la-ni, uvoz pa se je v primerjavi z
enakim lanskoletnim obdob-jem realno povečal za 8,5 od-stotka.
V devetih mesecih letos je gospodarstvo izvozilo 91,4 od-stotkov lanskoletnega izvoza, uvoziti pa smo že 81,4 odstot-ka lanskoletnega uvoza.
Bežigrajske organizacije združenega dela izvSžajo naj-več v države Evropske gospo-darske skupnosti, čeprav se je izvoz tja od polletja zmanjšal za 2,2 odstotka. Prav tako smo od polletja do septembra za 2,4 odstotka manj izvozili v so-cialistične države, za 2,3 od-stotka pa se je povečal izvoz v države v razvoju. Od polletja do devetmesečja se je zmanj-šal za 3,5 odstotka tudi delež uvoza \z držav Evropske go-spodarske skupnosti.
Analiza nam pokaže, da be-žigrajske organizacije združe-nega dela izvažajo predvsem storitve in višje oblike menjave dela, v uvozu pa prevladujejo surovine, reprodukcijski mate-riali in rezervni deli.
VIDA PETROVČIČ