Ste«, 160. Milani, v to IS. lullia 1919. Leto 1IS. it*tiel! In (OV vsak UCD (»opoldan. to je t Ljubljani, aneka ulica M. 6/1* Učiteljska tiskarna. iB8 fraukirati in pod* ati, sicer se jih ne pri* i Rokopise se ne vrača- Snserati: Enostolpna petit-iVrBtica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K} ^večkratne objave po do* j govora primeren popust GlbJIo Jugosiov. socialno-damokratlina stranka. Penameica Sttsu. s£s«a’ — 4tt viRtrjsc. —» Naročnina: Po polti ali x dostavljanjem na dom a celo leto 72 K, za pal leta 36 K, za četrt lela 18 K, za mesec 6 K, Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Amerika 84 K. — Reklam s c je ?.4 list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Fraučiskanska ulica st. t> 1., Učiteljska tiskarna. Teiefenslia St* :.L:.W!3KS3SSE^SiSSSBS «8BssB*^aBae6aeaau»ssisa6 Za vseučilišče v Ljubljani. predstavništva govjd, sodruKa dr. Drag. Lončar }a v sei! Narodnega v Belgrad« z dne 9. fulifa 1919. omike in pojmovanja človeškega dostojanstva; ako hočemo, da bi bila . 'Visoka zbornica! Kakor hitro sc J® slovenski narod odtrgal od Av-•tro-Ogrske in se združil s Hrvati !n ^rj>i v eno državo, takoj se je zopei f°!fvila stat a misel slovenskega vse-“9'Iišča. Ustanovila se je v Ljublja-vseučiliška komisija, ki se je pod t »u V0In c'r- Danila Majarona lotila tezke naloge, da napravi podroben nacrt. Naj ji bo za njen trud izrečena 'jasa zahvala! Posebno zahvalo pa dolgujemo v tem trenutku tudi gospodu ministru prosvete za njegovo !,ač glede kraja in glede tipa; toda • načelni« ra.lik med nami splošn.i.ni bil« in jiii ni. Ves narod je enih mislt. (Ploskanje). M PuJ^anska univerza s tehniko, 'v?.e anes ustanavlja, nam zbuja " e® zgodovinske spomine n;-i. okupacijo naših krajev, je Ljubljana imela nekako visoko ‘O !n tehniko, kakor jo ustanavljajo uanes. Pod Metternichom Je to seveda zopet prenehalo. Preko sto 'yt ie bilo treba, da je dobila 1 i d -'jana nazaj, kar je nekoč že imela. Visoka zbornica! Od 16. stoletja ?alie razvijamo Slovenci svoj jezik 'n svojo književnost in se iz brczlike f,iase oblikujemo v kulturno skupnost. Na tem dejstvu, ki ga je ustvarila zgodovina, zidamo dalje, ker hočemo imeti solidna tla pod seboj. Vezi med nami in ostalimi' Jugoslovan' so bile zdaj večje, zdaj manjše, kakor so bile pač prilike, v katerih srn:) živeli in katerih nismo ustvarjali sami. Ko pa je napočila doba našega narodnega preporoda, se je samo-tvorno vedno bolj začela uveljavljati tudi misel jugoslovanska. Naši veliki možje, kakor Prešeren in Levstik, s° pravilno pojmovali svojo nalogo med nami, ako so delali na podlagi, Ki ie bila zgodovinsko dana: brez SKokov od tradicionalnega sloven- vanstvuVeMin° V*"’* proti iuK°slo“ . * ’ Potomci, ne more- mo m ne smemo drugače, ako hočemo dovesti vsakega posameznika do omika ne samo ekstenzivna, ampak tudi intenzivna. Slovenci smo si v težkem boju s sovražno avstrijsko vlado priborili in ohranili to, kar imamo: svoj jezik in svojo književnost, svojo znanost in svojo umetnost, svoje šolstvo in svojo upravo, skratka: svojo kulturo in svoje gospodarstvo, ki- rabita nege in brige, da se moreta spopol-niti in dovršiti. Visoka šola naj bi bi-, la krona našega stremljenja navzgor, da se razmahnejo vse naše duševne sile, ki so doslej še spale ali služite tujcu. Za maso naroda so gotovo najbolj potrebne osnovne in srednje šole; toda znanost ima tudi svoje vrhove, ki jih ne dosega vsakdo, a katerih sadove uživa več ali man} vsakdo, ko se širijo splošna izobrazba, tehnične pridobitve in civiKzeto-nene udobnosti življenja. Sicer Je tieba, da dobiva moderna država sposobne moči iz vseh društvenih slojev; zato naj bi bil dostop do na]-višje šole omogočen vsem nadarjenim in p'idiiim brez razlike imetja In stanu. Revščina ne bi smela bdi pri tem zapreka. Edmi oviri na poti do najvišje izobrazbe naj bi bili lenoba in nesposobnost. Univerza ie najvišja instanca naroda v vseh znanstvenih in kulturnih vprašanjih. Takega regulatorja, takega znanstvenega kompasa potrebme vsak narod, ki je dosegel gotovo višino v kulturnem in gospodarskem razvoja. Ljubljanska univerza ima po svoji leg; in politične«! položaju sedanjosti še poseben pomen. ker je kulturna trdnjava ob slo-venski-italijanski meji, moralna opora in privlačna sila za vse one naše rojake, ki nam jih ugrabi italijanski imperiializem. (Živahno odobravanje in ploskanje). Slovenska univerza bodi vez med romansko-germanskim zapadem in jugovzhodnim slovanstvom. Ljubljana, Zagreb, Belgrad — tri sestrske univerze, ki naj se med seboj spopolnujejo in med seboj tekmujejo. Slovenski profesorji naj hodijo predavat v Zagreb in Belgrad, a srbohrvaški v Ljubljano. Vse tri univerze naj znanstveno pripravljajo našo kulturno in gospodarsko zajednico; zakaj ujedinili smo se politično, n kulturno in gospodarsko smo narod, ki še le nastaja. V tem nastajajočem jugoslovanskem narodu naj bi bili tudi Slovenci faktor, ki hoče in more dati skupnosti kaj dobrega. „-------- ITTTTI I 1 1 —-----HM Univerza v Ljubljani temelji tudi na praktični potrebi. Z ustanovitvijo države Srbov, Hrvatov in Slovencev naraste število uradnikov m svobodnih poklicev. A tudi dejanski položaj našega dijaštva zahteva takojšnjo ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Vsled dolgotrajne vojne in razpada Avstro-Ogrske je mnogo naših dijakov na cesti. V tujino n* morejo, ker jih tam ne marajo, ali pa so stroški tako veliki, da Jih naši dijaki ne zmorejo. Ne smemo namreč pozabiti, da so našf dijaki po večini sinovi malih kmetov, obrtnikov, uradnikov in delavcev. Zagrebška in beigraiska univerza za večino slovenskega dijaštva za enkrat ne moreta priti v poštev zaradi stroškov In svojega ustroja. Mnogi naši dijaki so v nevarnosti, da bodo morali opustiti učenje, ako se ne otvori univerza v Ljubljani. Kako naj nadomestijo semestre, ki so jih izgubili med vojno? To vprašanje rešiti tako, da dijaki ne bodo oškodovani v Istih in da srbodo vendar mogli oskrbeti potrebno znanje, more najbolje zavod, ki je ustanovljen zanje. Visoka zbornica ! Dosedanja znanstvena prizadevanja Slovencev, njih kulturna in gospodarska višina so nam lahko porok, da bo univerza v Ljubljani vredna svojega imena ter delala čast narodu in državi. Izjavljam, da glasujem za-zakonski načrt; toda z načelno opanko o bogoslovnih fakulteti!) v obče, da namreč niso v pravi zvezi z moderno univerzo, ki nima konfesionalnega značaja. Niso v pravi zvezi ne zato, ker bi ne bilo tam znanstvenih disciplin ali priznanih znanstvenikov, marveč zato, ker spadajo te znanstvene discipline glavno na modroslovno fakulteto, a drugo — kot teorija in praksa posameznih konfesij — v učilišča in vz-gafnlišča dotične cerkve. Završujem: Naj živi ljubijans-xa univerza kot kulturni mejnik in branik zapadnega jugoslovanstva! (Živahno odobravanje in ploskanje). Obletnica. Včeraj je poteklo dve leti odkar je izšla prva številka »Napreja«. V težkih časih in v skromni obliki smo dobili zopet svoj dnevnik. Divjala je takrat neizprosno svetovna vojna. Cvet našega ljudstva je padal dan za dnem na bojnih poljanah; vladala Je najhujša revščina, najbrutalnejša reakcija. Vera v zmago ideje, v zmago ljubezni in socijalizma pa je bila močnejša od vsake politične in vojaške reakcije, vedeli smo, da mora slediti kruti vojni, brutalni tiraniji militarizma neizogibni preobrat, da mora priti še v doglednem ^asu do zmage socijalisttcmn načel svobode in sprave nad surovo silo organizi- ranega mednarodnega ubojstva. Zato smo dvignili pogumno svoj glas, oznanjevali vztrajno našo vero v bodočnost odrešenega in združenega človeštva. V težkem trenutku in v skromni obliki je začel izhajati naš list; boriti se je moral z neštetimi težavami, premagati najhujše zapreke. Vso to naporno delo pa ni bilo zastonj, rodilo je obilo sadov. Stranka se je bolj in bolj razvijala, ž njo tudi naš »Naprej«. Naklada se je pomnožila, list izpopolnil in povečal. Z veseljem konštatiramo ta lep uspeh. Prepričaj« smo, da bo naš list še vse sil-nejše napredoval, priboril še marsikatero zmago vsemu našemu delavstvu. Plemenita vztrajnost je pridobila »Napreju« zaupanje delavstva in vsega poštenega in razumnega občinstva. In kakor smo doslej neustrašeno branili pravice ljudstva, razvijali po- gumno preobrazujoča načela socijar lizma, tako hočemo i v bodoče posvetiti vse svoje sile neodložljiv itn; potrebam in velikim ciljem združo nega delavstva, ki stopa z odločnim korakom v svet in tirja od gospodujočega kapitalizma radikalno osvoboditev in socijalizacijo človeške družbe. Ni se nam bati bodočnosti, ves razvoj dogodkov kaže, da je prišla zgodovinska ura proletariata. Za cilje in potrebe socialističnega proletarijata se bomo borili z ne-omahljivo voljo in mladeniškim navdušenjem, prepričani, da bo zdravo in zavedno človeštvo podpiralo naš boj, sledilo našim naukom. Če se bo ljudstvo oklenilo bolj in bolj našega lista, ga branilo in razširjalo, bo naša naloga tem lažja, na5 uspeh tem hitrejši. Drugo obletnico »N a p r e j a« praznujemo v znamenju skorajšnje zmage. Brzojavne vesti. Nemiri v Italiji. LDU. Naucii. 24. (Brezžično.) Po novejših italijanskih vesteh se zdi, da v Italiji ponehuje gibanje radi draginje, dasiravno časopisi še vsak dan poročajo o spopadih in je v Padovi zopet bilo nekaj mrtvih in ranjenih. V Neapolju je socijalističnl župan z energičnim nastopom zh-branil ustanovitev delavskega in vojaškega sveta, položaj pa je v mestu še vedno nevaren. OFENZIVA OGRSKE RDEČE ARMADE. LDU. Dunaj, 15. (DunKU.) Kakor poroča »Neues Wiener Tagblatt«, je budimpeštanska sovjetska vlada sklenila, začeti z rdečo armado ofenzivo proii Rum uniji. To so na zahtevo Bele Kuna sklenili v konferenci poverjenikov, ki so vsi pritrjevali Kunovim izvajanjem, razen vrhovnega poveljnika Bohma. ki pa je izvajal posledico in svoje mesto odložil. Napad se bo začel že v kratkem. Glasom poročila »Neues NVienet Tagblatta« je monitor »Samos« predvčerajšnjim zapustil Budimpešto in odplul v jugoslovansko ozemlje, kjer so ga sprejele jugoslovanske ladje in odvedle v pristanišče na spodnji Donavi. KONFLIKT MED ZEDINJENIMI DP7.4VAMI IN MEHIKO. LDU. Haag, 14. (DunKU.) *Nieuwe Courant« poroča iz Pariza: Glasom poročil iz Washingto~ na se bliža konflikt med Zedinjenimi državami in Mehiko. Potrpljenje Amerikancev z Mehiko je pri kraju. Zedinjene države nameravajo zasesti mehikanska pristanišča in del zaledja, dokler ne bo zavarovano življenje in imetje amerikanskih državljanov in dokler ne bo Mehika dobila močne vlade. DR. RENNER ZA PREHRANO NEMŠKE AVSTRIJE. LDU. Nauen, 14. (Brezžično.), Državni kancelar dr. Renner, je pisal predsedniku vrhovnega gospodarskega sveta pismo, v katerem opozarja na nevarnost, ki je neizo« gibna za prehrano v Nemški Avstriji, ker bo skoro izčrpan dovoljeni kredit za preskrbo živil in prosi, da se kredit podaljša za avgust in sej* tember. Švica za Nemčijo. LDU. Berlin, 15. (DunKU.) Kakor poročalo listi, je izjavil šef švicarskega odposlanstva v Parizu, ako ne bodo pripustili Nemčijo k zvezi narodov, da se tudi Švica odpoveduje članstvu. NEMŠKE NOTE CLEMENCEAUJU. LDU. Pariz, 14. (DunKU. — Brezžično.) Baron Lerchner je izročil danes Clemenceauju tri note. Prva nota se tiče sestave belgijske in francoske komisije za proučavanje malmcdvskega in porenskega vprašanja, druga nota se tiče saarske kotline, tretja pa zasedbe in uprave renskega ozemlja. Posvetovanja v VVeimarju. LDU. Nauen, 14. (Brezžično.) V Weimarju je bilo posvetovanje fi nančnih ministrov nemških držav katerega se je udeležil tudi nemško-avstrijski poslanik. Državni finančni minister je izjavil, da bo v kratkem odpravil cenzuro navadnih pisem in brzojavk v inozemstvo. Tudi name- 87 LISTEK. Avgusf Strindberg: Bedakova izpoved. Ereloiil R r a n Aibtecjij* (Dalie.) II. Po šestih tednih sem opazil, da le dvoje ■Vsiljivcev tekmovalo za zaupanje moje žene. Prvi je bil pes, plemena Ping-Charles. nestvor s solznimi očmi, ki me pozdravlja s strahovitim lajanjem, kadar pridem domov, kot bi «e spadal k družinskim članom. Jaz sovražim !)se, te zaščitnike bojazljivcev, ki nimajo po-Suma. da bi sami vgriznili napadalca; in ta pes *ui Je še posebno zoprn, ker je zame dedsuna 12 Prejšnjega zakona, neprestani spomin na odslovljenega soproga. Ko sem mu prvič ukazal, naj miruje, me moja žena skromno posvarila in opravičevala žival, češ, da je on zapuščina njene pokojne hčerke. Da me ni smatrala za takega °wuUieža in tako dalje... . Nekega dne opazim, da se Je ta pošast iz-■ Pozabila na veliki preprogi v salonu. Prav po-- 'no sem p^. obrcal. Za to sem dobi! naslov k iijederea, ki trpinči nespametne živali. — Toda kaj naj storim, drago dete?. Saj ali ne rMumeio naSega jezika. v Jokala je in priznala, da jo je strah pred moškim, ki je tako hudoben kot jaz... Tako je nestvor nadaljeval in vedno znova ponesnažil preprogo. Hotel sem se potruditi, da bi ga vzgojil m sem skušal svojo ženo prepričati, da se da pse naučiti in da se z nekoliko vztrajnosti da doseči čudeže, kar se tiče dresure. Ujezila se -je in me prvikrat opozorila na to, da Je preproga njena last. — Potem pa Jo vzemi proč; nisem se zavezal, da bi stanoval na stranišču te hiše. Prepioga je ostala in pes je bil v doboče bolje zastražen; moji ukazi so nekoliko P°“ magali. Vzlic temu so se dogajale nove nezgoae- Da bi omejil izdatke in ne žgal še zvečer ognia v kuhinji, sem se jel zadovoljevati z mrzlo večerjo. Ko pa sem nekega dne slučajno stopil v kuhinjo, kaj vidim? Služkinja se Je pridno vrtela prog štedilnika in pekla na polnem ognju telečje kotelete. — Za k6ga so ti koteleti? — Za psa. Moja žena je prišla iz sobe. — Drago dete . .. — Oprosti, sama sem plačala! , — Toda jaz večerjam mrzlo in živim slabše nego ta pes ... In jaz plačujem tudi. Sama je plačala! S tega časa je oboževala psa in zrla nanj kot na mučenika. Marija se je zaprla z neko prijateljico, čisto novo prijateljico, da je ž njo oboževala svojo žival, ki sta Jo okrasili z modrim trakom, katerega ste ji privezali krog vratu. In moji dobri tovarišici vzduhujete skupaj nad človeško zlobo, ki je utelešena v moji osovraženi osebi. Popadlo me je smrtno sovraštvo do tega motilca hišnega miru, ki se mi vsepovsod mota med nogami. Moja žena mi Je iz perja in kupa cunj napravila posteljo, ki mi vedno zapira pot, ako ji hočem želeti dobro jutro ali lahko noč. In ob nedeljah popoldne, ko po tednu, polnem dela, računim na to, da prebijem večer s svojo ženo na samem, da bi se pomenila o preteklosti ali o bodočnosti, ostaja moja žena po tri ure s svojo prijateljico v kuhinji; služkinja jima mora napraviti ogenj, vsa hiša je postavljena na glavo — čemu? Ker je to dan, ko se pes koplje. —■ Ni-li brezsrčna, da tako ravna z mano r — Ona brezsrčna, ta dobra duša, ki žrtvuje skrbi za ubogo zapuščeno žival celo svojo zakonsko srečo! ie kričala prijateljica. Nato jc sledil obed, pri katerem je podlost presegala vse meje. _ . Že nekaj časa se mi je jed, ki so mi jo do -našali iz gostilne, dozdevala posebno slaba, toda moja ljubljena žena me je, s svojo ne-ouol.iivo dobrodušnostjo preverila, da sem po-sta! ie bolj izbirčen. In veroval sem ii to, kot mi je. it do neznosnosti ponavljala, da le odkrita in iskrena ženska. Prinesli so mi na mizo ta usodni obed. Na krožniku, ki so ga postavili predme, so bile same kosti. , . . — Toda, drago dete, sem dejal služkinji, kaj pa ste mi tu prinesli? — Da, gospod, saj vidim. Ni bilo tako slabo, ko smo prinesli iz gostilne. Toda gospa mi je ukazala, naj boljše kose položim na stran Z3 psa ••• . « ,•< i Bodi oprezen pred žensko, ki si jo zalotili Njen srd pade postoterjen na tvojo lastno P’,aV Bila je, kot da je treščilo vanjo, razkrinkana kot lažnjivka in goljufinja; vedno mii je namreč zatrjevala, da hram svojo žival s svo jim denarjem. Nema, zbledela, me je navdaiala edinole s sočutjem. Sramoval sem se zanjo, ker pa je nisem hotel videti ponižane m pod sabo sem jo potolažil kot plemenit zmagovalec. Narahlo sem jo udaril s prstom po licu ter Ji dejal, naj se nikar ne jezi radi takšne malenkosti. . , . , - „ Plemenitost pa ni bila njena slabost. Are-penčila se je. Vidi sr nač, da sem takšen navaden purgar brez \ ker Jo karam vpričo služkinje, ki je iz b. ti njene ukaze slabo umela Skratka, kriv sem bil laz sam. bruhnila ji Je živčna kriza, Pobesnela le, vstala urnj od mize, se vrgla na zofo, tulila kot brezum niča. ihtela in kričala, da umre. t.nrlpit | Nisem ji veroval in sem ostal hladen * spričo te komedije. rava nove odredbe, da se prepreči skrivanje pred obdačenjem. Državno vojno ministrstvo namerava ustanoviti vojni muzej, kjer se bodo hranile vse zastave in štandarte stare aemške armade. Obsedno stanje nad SteUinoin. LDU. Berlin, 15. (DunKU.) Ka-Kor poročajo listi iz Stettina, je poveljujoči general izdal razne oglase, s katerimi je razširil obsedno stanle, ki jc bilo proglašeno v Stettinu, na celo vrsto pokrajinskih okrožij, ker se širi med poljedelskimi delavef agitacija, da bi sc v času žetve splošno uprli. PLEBISCIT V GORNJI ŠLEZIJL LDU. Lyon, 15. (Brezžično.) Ka-fcor se poroča iz Vratisiave preko Bazla, je komisija za premirje obvestila svobodno združenje za obrambo Gorenje Šlezije, da so že priprav» (jene ameriške čete, ki bodo zasedle ono ozemlje Gorenje Šlezije. Prebivalstvo bo potem ljudskega glasa-panja odločilo o svoii politični or*-padnosti. Spopad nemških in francoskih voiakov v Berlinu. LDU. Nauen, 14. (Brezžično.) O dogodku v Berlinu, ko je bil umor-jen francoski sergeant, je izšla dos«-daj nastopna uradna vest: Pri spopadu nemških in francoskih vojakov, katerega vzroki še niso pojasnjeni, je v noči od petka na soboto nekdo zabodel v Fridrichstrasse francoskega sergeanta. Storilca energično zasledujejo in je razpisana nagrada 10.000 mark onemu, ki izsledi zločinca. Praznovanje narodnega praznika v Parizu. LDU. Pariz, 14. (DunKU. — Brezžično.) Današnji narodni praznik se je praznoval na najsijajnejši način ob udeležbi milijonske množice ljudstva. Gledalci so vojskovodje pozdravljali navdušeno, ravno tako tudi oddelke zavezniških vojsk. Maršala Foch in Joffre sta jezdila pred četo, v kateri se je nahajat maršal Petain. Na tribunah so biti predsednik Poincare, bivša predsednika Fallieres in Loubet, ministrski predsednik Clemenceau z ministri ln veliko odposlanstev, med njimi tudi iz Alzacije in Lorene. Mimo tribun je korakala tudi četa 1000 invalidov. Predsednik Poincare lih je pozdravil v imemi domovine. Eksplozija v Solunu. LDU. Belgrad, 14. Dne 9. t m. popoldne so nastale 'v italijanskem skladišču municije eksplozije, ki so trajale do jutra in izzvale veliko paniko v mestu. Skladišče je popolnoma porušeno. Italijani pravijo, da le uničeno dva milijona municije, 150.000 granai., 10.000 bomb, velike količine smodnika in tram^kesa gradiva. Spopad med Francozi in Bolgari. LDU. Belgrad, 14. V Lompalanki je došlo do oboroženega spopada med francoskimi in bolgarskimi vojaki pri izkrcevanju francoskega polka. Streljali so se tri ure ter so bili pri tej priliki ubiti štirje Francozi, dva pa ranjena, ki so ju prepeljali v Sofijo. Bolgari ne uv/lialo o svoiih izgubah. Francoski proletarijat in internacionala. Sodrug Aca Pavlovič, priobčuje v zadnji št. »Slobode* daljši članek o seo-anjih smernicah socialističnega gibanja na Francoskem. Ker je treba, z ozirom na diskuzijo, ki ss vrši v našem listu, oriientirati sodruge vsestransko, prinašamo tu glavne momente tega članka. Znano je. pravi sodr. Pavlovič, 'da je velikooočni kongres francoske stranke odklonil predlog kijentalov-cev, da naj stranka izstopi iz druge ln pristopi k tretji internacijonalt. Ta kongres je s sprejetjem predloga minoriterjev pokazal, da francoski proletarijat prepušča, da se to vpra Sanje pretresa pozneje, ko se urede razmere v socialističnih strankah posameznih narodov ter da se po potrebi obvaruje mednarodno edmstvo proletariata. Z reorganizacijo internacionale naj se privede akcija mednarodnega proletarijata v sklad s teorijo in taktiko drugo internaci-jonale. Ognjeviti minoriter Paul Faure se ni obotavljal, zastopajoč to stališče in braneč rezolucijo mino-riterjev proti kijentalo/cem Lori-jevga stališča, izjaviti na kongresu, aa hočejo pripraviti oni Kijentalovci. ki zahtevajo pridružitev k IH, inter nacijonali, meščansko vojno, medlem ko so socijalisti minoriterji, za socijalno revolucijo. Od kongresa do sedaj ni ideja III. Internacionale veliko napredovala v socialistični stranki Desnica (ma-žoriterji) je seveda itak odklanjajo. Ali. izvzemši kijentaiovce, niti levica ne kaže posebnega nagnjenja za novo internacionalo. Tud: najradikalnejše elemente v stranki -- izvzemši Loriove kijentalovce — manijo, da je razdvajanje proletariata 'r dve internacionale najhujši uda- rte, ki more zadeti našo Idejo in da more od tega buržijska družba, katere obstanek je danes bclj ko nikdar v nevarnosti, pričakovati od tega le podaljšanje svojega še kratkega življenja. Na konferenci francoskih, angleških in italijanskih so-drugov, ki se je vršila začetkoma junija v Milanu jc izjavi! Louge: »Dve Internacionali sta ravnotako nemogoči, kakor dve socialistični stranici ali dve strokovni konfederaciji v isti deželi«. T u r i.1 i je nato izjavil (»H u m a n i t e« od 4. junija), da je razlika med italijanskimi soci-jalisti in drugo intemac jonalo bolj formalna kot realna in da so oni izstopili iz druge, a n!so v s t o pili v tretjo. Tudi na tej konferenci je prišla do jasnega izraza želja, katero goje tamkaj tudi najskrajnejši elementi, da je treba ohraniti mednarodno enotnost proletariata, ter da je treba to enotnost zahtevati predsem v akciji, ki bo odgovarjala taktiki prejšnje internaci-jonale. taktiki, ki so jo mnoge stranke ob vojni popustile. Zato naj uglednejši francoski minoriterji z Lougeom na čelu, ter v soglasju z celo stranko. Renodelom in Tomom, odklanjajo Ldejo, da bi se takoj sklicalo mednarodni kongres Vsi t; m»-nijo, da je treba pred vsem ustvariti mednarodno edinost v akciji, a da bo edinost organizacije prišla potem suma oh sebi. Zato gledajo, da kon-gies ne bo pred jesenjo. Računajo, da bodo dogodki, ki stoje pred de lavskim razredom vsake dežele, združHi delavski razred najprej narodno, a takoj potem ? internacionalno. Revolucionarni časi. ki Jih živimo, morejo izpeljati Jražbo iz poetične in ekonomske desorganiza-cije, rešiti človeštvo, da ne pogine v btdi in trpljenju samo, či bo proleta- riat edinstven in socialistično prežet, vodil akcijo svojega cilja, popolnega prenovljenja današnje družbe. Ta izkušnja imperativno naroča, da potihnejo vse doktrinarne razlike, sektaški duh in slična nestrpnost, tet da se pred vsem zavaruje edinost bojujočega proletarijata. Tretja internacionala si torej ni osvojila francosko socialistično stranko. KljentaloVci niso sicer še izgubili ves up. Ostali so še nadalje v stranki, ustanovili meseca julija komitet III. internacionale, da privede stranko v skupnost z boljše-viško organizacijo v Moskvi. Pravih rezultatov pa vse to delo še ni pokazalo. Svoj neuspeh pri strokovno organiziranem delavstvu priznavajo sami. (Glej »La Vie Ouvričre* od 14. maja). Toda če si ni mogla III. internacionala pridobiti dosedaj pripadnikov v stranki, je našla v anarhističnih in sindikalističnih pristaših direktnega boja svoje vnete apostole. Anarhistični listi pripisujejo Ljeninu in Trockemu očetovstvo taktike, proldamirane s III. internacionalo, dokazujoč, da je to bila zmirom taktika, katero so oznanjevali. »La Vie Ouvrifcre« prinaša rezolucijo italijanskih anarhistov, sprejeto na konferenci v Florenci 14. aprila, v kateri se čudijo, zakaj niso moskovski sovjeti imenovali njihovo organizacijo v pozivu na moskovski kongres za obrazitev tretje revolucionarne internacionale. Rezolucila pravi: »Konferenca pooblašča v namenu, da se bo na sejah tega kongresa, če bedo v resnici socialistične in puntarske, oživelo načela, katera je razglasila prva internacionala, ki je bila v Italiji izrazito baku-nistična in anarhistična, odbor anar-histične unije Italiji, da stopi v zvezo z organizatorji tega kongresa, da bi na njemu bili sprejeti zastopniki skrajnih zahtev anarhizma«. Pristaši direktnega boja so posebno aktivni. Posebna komisija odbora za strokovno varstvo je Izdelala in natisnila te dni »Manifest komunistične stranke«. Francoska ro-družnica 111. internacionale je že objavila svoje začasne statute in pe-pozvala na pristop. Mimogrede omenim, da niso kl-jcntalovci v tej stranki. Sodružica Louise Sanmoneau, tajnica komiteja 111. internacionale, je izjavila, da ni*: od daleč ne misli zaposliti sodjall-siično stranko, kateri pripada *s srcem in mišlenjefn že tiac! četrt stoletja«, in da je namen komiteja katerega tajnica je ona., privesti v III. internacionalo delavske, socialistične komunistične in revolucionarne organizacije v celoti. Komunisti, anarhisti in direktaši, jo seveda vsak s svoje strani rogaje povprašujejo: Kako more opravičiti svoje s’a1išče kot tajnica komiteja III. internacionale s svojim stališčem kot čbuica vodstva socijalistične stranke, ki odklanja moskovsko internacionalo. A niti kijentalovci, niti direktaši niso tam najbolj goreči sovjetovci. Sc pa drugi, ki jih presegalo z ostrina jezika in brezobzirnostjo propa-^.nde. To so neki delavskemu in socialističnemu gibanju popolnoma rovi ljudje, kateri hočejo, kakor sami pravijo »pričeti vojno«' Eden teh, Georges Anguetil, ki v nedeljskem listu »Le titre cenzure«, dela za izobraževanja komunistične stranke, piše v 6. številki, da bi gotovo Dtdal icdikalec, da ni bilo vojske. »V mojt redovini smo bili štirje brati od 23 •Jo 30 let in smo živeli z eno dušo. Edini jaz sem ostal živ. Vojska Se ubila ostalo trojico. Zakaj ? Za Piro-vo zmago, kakor pravi Clemenceau-Takrat sem zakričal: »Vse prej, kakor še eden«. To je prvi razlog, ki ga je tiral v mednarodni Komunizem, šiv o še drugega: »Revoltiram znd-vrm. Ko sem videl na eni strani razkošnost, a na drugi solze matere, k! s; ne more kupiti niti najpotrebnejše, sem razumel, da družba, ki to dovoli, je grešna in fatalno obsojena na smrt«. Kakor vidimo, ni po sredi nobenega socijalno-političnega zapo-padenja fiiozofsko-ekonomske doktrine, marveč zgolj čustvo in filantropija. Pisec omenja nato, kako napačno si taki ljudje predstavljajo diktaturo proletarijata ali enega samega človeka. in kako ostri so njihovi napudl tudi na najbolj stare, poštene in izkušene voditelje, ki so z velikimi žrtvami sezidaH delavske organizacije. Brez pravega poznanja — pravi pisec — teorije in prakse delavskega to socialističnega gibanja, brez ljubezni do organizacije, brez čustva osebne odgovornost napram proletarijata, ne more biti uspeha. Omenja nadalje, kako razni pro* vekaterji izkoriščajo ves ta ,?clozaji kako je treba, da se iz vrtoglavih besed in teorij vrnemo na kiasicno polje socialističnega shvačenja te« zaključuje: Citam in citiram v.am to. lepo mesto h govora _ starega Be-bela na kongresu v Erfurtu: »Nic ni reprijetnejšega našim nasprotnikom* l*akor naše tiho delo svesto cilja, nič bi jim tudi ne bilo ljubše, kakor, ;!a bi jim proletarijat nudil priložnost in mogočnost, da ga zdrobe s pomočjo sile. S tem nepretrganim deklin, od katerega ne dovolimo, > nas samo malo odločilo, mi najodločneje miniramo sednnVt družbo.** Največja napaka bi bila. če bi hote« sedaj opustiti to izkušeno taktiko..* Sodrugi, sodružice, krajevne polit, organizacije Ljubljana! Na nedeljo, 20. julija sklicuje krajevna politična organizacija Ljubljana S društvene prostore v Mahrovi hiši zaupniško konferenco sledečim dnevnim redom: 1. Blagajniško poročilo; poroča so- dni« Tomc. 2. Tajniške poročilo; poroča sodrug Venca;’?. 3. O organizaciji poroča sodrug Urat- nlk. i 4. O taktiki poroča sodr. Stebi. 5. O komunalni politiki poroča sodr. Kocmur. 6. O vzgojnem delu poroča sodrug Vencajz. 7. O strankinem davku poroča sodrug Svetek. 8.. Slučajnosti. Pričetek točno ob 8. uri zjutraj. Vstop je le s posebno izkaznico dovoljen, katero si mora vsak sodrug v ta namen pravočasno pri blaga!* niku ali tajniku preskrbeti. Krajevna politična organizacija Ljubljana. Ruski narodi proti Kolčaku. Iz Pariza poročajo: Delegati držav, ki so nastale na ozemlju stare Rusije, so predložili predsedniku mirovne konference izjavo, kjer pra« vijo, da so zastopniki republik Aser-beidžana. Estonske, Gruzinske, Lo-tiške. Severne Rusije. Stare Rusije in Ukrajine vzeli na znanje poročilo medzavezniškega sveta poslano Kolčaku, in pa pogoje, ki so jih zavetniki Kolčaku stavili. Delegati izjavljajo v imenu svojih vlad, da so nastale republike, v katerih imenu govorijo, vsled svobodne volje narodov. da bodo njihove ustave kmalu določene in da bodo razmerja na-prara sosednjim državam določile ustavodajne skupščine, ki so bile ali še bodo voljene na podlagi splošne volilne pravice. — Sklepi omsice vlade torej ne morejo imeti nobenega vpliva na omenjene neodvisne države ter na medsebojne stike med teini državami in med Rusijo. Ti stiki pa ne morejo biti drugačni, kot so navadno stiki med enako neodvisn*-mi državami. Omenjene republike zahtevajo od mirovne konference, da naj brez obotavljanja priznajo njihovo politLno neodvisnost. Položaj v Skandinaviji. Gospodarska bodočnost Skandinavije je odvisna od dobrega razmerja med izvozom in uvozom. Današnje razmerje med obema je pa preveliko. Danska in Norveška sta upeljah osemurni delavnik, na Švedskem P* se je razbila njega uvedba vsled odpore prve zbornice, v kateri imajo velik vpliv kapitalisti. Iz tega vzroka je na Švedskem pričakovati hudih političnih in gospodarskih bojev. Na deželnem zboru norveške so* cijalne demokracije je zmagala sindikalistična smer. S klepi nemško - avstrijske socijalne demokracije. LDU. Nauen, 14. (Brezžično.) Izvrševalni odbor nemško - avstrijskih delavskih svetov opozarja v, oklicu v dunajski »Arbeiter Zeitung« na krepko izjavo proletarcev v en-tentnili državah, ki se izjavlja proti imperializma in proti nameravanemu ententuemu nastopu proti Rusiji in Ogrski in poživlja proletarce za boj proti imperijalizmu in proti pro-tirevoluciji ter za dosego socijalistične družabne preuredbe. Oklic poživlja, naj se dne 20. julija po vsej Nemški Avstriji potom shodov ln sprevodov manifestira za mednarodno^ solidarnost in bratska čustva. Okrožni delavski svet na Dunaju Je sklenil, da se ta manifestacija vrši na Dunaju 20. julija predpoldne. Angleško delavstvo 21. julija. LDU. Rotterdam, 14. (DunKU.) »Nieu\ve Rotterdamsche Courantc poroča, da je angleška delavska stranka trdno sklenila, da izvede 21. — Toliko vrišča radi enega psa! Tulila je tako strašno, da bi se človek pričel bati; grozen kašelj ji je pričel stresati telo, ki je po zadnjem porodu še bolj oslabelo. Tako sem se nazadnje vendar še dal varati in sem poslal po zdravnika. . Zdravnik je prihitel, prisluškoval na prs!, ji otipal žilo in odšel mrmraje. Na pragu sem ?a vstavil: — No? — Mm! To ni nič, je rekel in ogrnil svol svršnik. — Nič . . . Ampak . .. — Niti najmanj . . . Saj veste, kakšne so ženske ... Na svidenje. Ko biibil poznal tedaj, kar vem zdaj, skriv-rtost namreč, ki sem jo odkril, kako se izlečijo veliki in mali znaki histerije. Takrat pa nisem znal storiti nič drugega, nego jo poljubljati na oči in^ prositi odpuščanja. In to sem stori!. Zakaj? Prižemala me je na prsi, imenovala me svojega umnega dečka, ki ji mora prizanašati, kajti ona je zelo slabotna in bi umrla, -ako bi njen mali fant ne bil pameten in ne opuščal takšnih strahovitih prizorov. Da hi jo čisto osreči’, sera vzel psa in ga pričel ščegetati po hrbtu; to je povzročilo, da sem bil no! ure deležen pogledov, v katerih je sijala nebeška radost. Od tedaj je pušča! pes svoje govno povsod, neicnirano, z neko posebno maščevalnostjo. Zatiral sem svoj srd! Pričakoval sem ugodnega trenotka, ki bt me oprostil muke, stanovati v ponesnaženem dornu . . . Ta trenotek je napočil. Tistega nesrečnega dne sem se vrnil k obedu in sem našel svojo ženo vso v solzah. Bila je globoko užaloščena. Obeda ni bilo na mizi. Služkinja Je iskala psa, ki je utekel. Z velikim trudom sem zakril svoje veselje in odkrito sem žaloval z ženo, ki je ni bilo moč utolažiti. Toda ona ni umela tega enostavnega dejstva, da lahko čutim z njeno bolestjo, vzlic temu da sem občutil v notranjosti zadoščenje, da mojega sovražnika ni več v hiši. Izpregle-dala me je in vzkliknila: ^— Veseli te to, kajne? Ti uživaš ob nesreči svoje žene! Zdaj vidiš lahko, kako si zloben in da me ne ljnlvš več! — Pač, dete moje, še vedno te lju! im, to mi lahko veruješ. Ampak meni se gnr tvo' pes. — Ako ljubiš mene, moraš tudi mojega psa ljubiti. — Ako bi te ne bi! ljubil, bi u pošteno pretepel. Uspeh te besede je bil strašen! Ženo pretepsti! Človek, pomisli, ženo tepsti!... Bila )e tako vsa iz sebe, da mi je jela predbacivati, da sem ji jaz pognal psa. nemara zastrupil! Potem ko smo se peljali krog vseh policijskih stražnic in kros konjedercev, smo. uažli motilca našega miru. Moja žena in njena prijateljica, ki ste me smatrali za zastrupljevalca ali vsaj tistega, ki to še lahko postane, ste napravili v stanovanju veliko domače slavje. S tega dne je bila ta pošast obsojena v spalnico moje žene. To ljubezensko gnezdece, ki sem ga sam okrasil z umetniškim okusom, se je izpremenilo tako v pasjo hišico. V tej že itak premajhni izbi zdaj ni bilo več moč bivati. Najino skupno življenje je bilo nemogoče. Ko sem glede tega nekaj omenil, mi je odgovorila žena, da je to njena soba. Pričel sem torej neusmiljeno križariti. Pustil sem jo, naj skoprni v vročici svoje vrele krvi. — Saj mi nikdar več ne voščiš »dobro jutro«. — Ker ne morem več k tebi. Bila je huda. Tudi jaz sem bil hud. T : tedna sem prenesel vse grenkosti resničr celibata. Nazadnje sem ja prisilil, da je i ona v mojo sobo in me ber#čBa ljubezni, a .a po koji je hrepdHPi. Z« to me je pričela soviažiti. Slednjič se je udala in se odločila, da d<1 usmrtiti svojega psa. Mesto pa da bi to storila pri tej priči, je naročila svojo prijateljico k sebi in igtala za slovo komedijo »Poslednji dnevi obsojenčevi«. Tako daleč je tirala stvar, da me je prosila na kolenih, naj v znak sprave objamem to nesnažno žival, kajti nemara da imajo psi tudi dušo in da se na onem svptu snidemo z njimi Uspeh je bil ta, da sem daroval obsojencu življenje in prostost. To mi je donsša1^ neverjetne dokaze njene hvaležnosti. Trenotki so, ko mislim, da sem zaprt v norišnici. Zalibog pa stvar ne vzame tako natanko, kdor ie zaljubljen. Ta prizor poslednjih trenutkov obsojenčevih se je obnavljal tekom treh let vsakih šest mesecev. Mladij-o?, ki bereš to resnično zgodbo e možu, ženi u. psu, ti sl trpel pod temi izpovedmi. Ne boš odrekel svojega globokega sočutja, zakaj moje trpljenje je trajalo trikrat tristopetinšestdeset dni po štiriindvajset ur. Cudi se, kajti še sem ostal pri življenju! Ako sem v resnici blazen, kot trdi moja žena, po-v«J, kdo drug je kriv nego jaz, ki ni^p.tn im^ poguma, 'da bi tega nesnažnega psa en*~iV w vselel aastrupil. HI. Marijina prijateljica Je bila stara devlcs približno štiridesetih let, skrivnostna. revna. v: !na idealov, kakršnih sem imel jaz že davno za sabo. Ona je tolažnica moje žene. Na njenih grudih se izjoče, ako zavržem psa. Prekletstva posluša, ki jih bruha moja žena proti zakona suženjstvu žena. iCDalje nrih.) f >n 22. julija dvadnevno protestno manifestacijo proti temu, da bi se Porabljale angleške čete proti Rusiji. 21. izlila v Jugoslaviji. 1.DU., Beograd, 15. Po sklepib ' upue seje izvrševaluega odseka mdikalnega sveta se je določilo, "miizirati dne 21. t. m. po vseh -ajdi kraljevine SNS skupščino in «vke v znak solidarnosti s prole-fiatom in sicer kot protest proti intervencijam v sovjetskih lepubli- ■ ah. Dnevne vesti. Potreba legitimacij. - Minister za notranje stvari je iz-Do na.r.edt)0> po kateri je treba za ranii potni promet, izvzemši voj-« delov kraljestva, t. j. leve obali ifnp6 Jn Ponave< potnikom kakršno-oii legitimacijo za identifikacijo osebe. Ponarejene italijanske lire. Tr„?Iasotri zanesljivih poročil iz ^r°ž>jo tam velike množine •."Rejenih italijanskih bankovcev. Posebno takih po 25 in 50 lir. — Po K^rih informacijah so tam po-WiK Zni^' nabrali večje zneske ta-® Ponarejenih bankovcev po 25, sla ^ ^'r’ da ^ Pr'nes0 v Ju£0* ' avjjo in tukaj raznečajo za dobre • one. Naj bodo torej vsi oni, ki ralo italijanski denar, zelo previdni! uradniki za zboljšanje svojega položaia. ur ?a?^°Pn'ki poštnih in brzojavnih Jankov vse kraljevine so sklenili, {^teti ministrskemu svetu in Narod-i predstavništvu spomenico, v jteteri razlože svoje stanje in zanosijo za izboljšanje. In tako datie. .. Prejeli smo sledeči popravek, ki zaenkrat dobesedno priobčujemo. Na stvar se kajpada še povrnemo. ., ozirom na dopis »In tako da-* '* cenienem listu štev. podlaei V l’ pros'm na na istem mPč* ' ' da objavite sledeči n ,In na tednaki način steaeci popravek: vjJ^J655’ daJ?e s°druga Slano- ■ ca, strojevodjo v Borovnici, te dni pustilo kratkomalo iz službe, češ. J1« m več za slovenskega železničar- službe v Sloveniji; ni res, da se 're za navadnega socijainega demo-*rata, ki se ga mora po diktatu narodnih zvezarjev, onih najpodlejših Slovenskih denuncijantov, odsloviti; I11 res, da se gre v tem slučaju zgolj Pobožno željo ljudi, ki se hočejo r?iti mirnega in pridnega delavca j s°cijalnega demokrata. Pač pa Je ros, da le Slanovic svoj čas osebno «a Dunaju prosil premestitve v Gradec in bil nato decembra 1. 1. od strojnega ravnateljstva premeščen na Dunaj; res je, da je nato januarja t- L prosil, da se ga prestavi mesto na Dunaj v Trst ali Ljubljano; res Pa je tudi, da je ob tej priliki strojnemu referentu južne železnice izjavil med drugim sledeče: »Rekli so, a bo v Jugoslaviji svoboda, sedaj Pa vidimo, kakšna svoboda Je to_________ zaprli so nam vse nemške šole. Jaz hočem svoje otroke kulturno vzgojiti in hočem v kraj kjer se bodo moji otroci nemško učili, da bodo znali govoriti, in ne samo lajati*; res ie, da se je Slanovic izdajal vedno za Nemca in da je tudi županstvo občine Borovnica prosilo za prestavitev, da je Slanovic deloval in še 'Vedno deluje v zagrizenem nemčur-Shem .državi nevarnem duhu. ' Konečno ni res. da se je poverjenika za promet g. Romavha zato te samo zato nastavilo, ker je on “tepo orodje raznili zvezarjev; pač Pa ie res, da je g. minister saobra« imenoval za svojega komisarja *■ Romavha zato in samo zato. ker fa le spoznal kot značajnega moža ” Pravicoljubnega uradnika, ki nt *,eda ne na levo, ne na desno, ki bo ;«dno čuval najvestneje interesu kraljestva in naše javnosti. • j* da bi pri tem pozabil pravic in l r,sti državi zvestega uslužbenstva diwZ 0z'ra na politično pripadnos y°Sameznikov«. ^ ^ Ljubljani, dne 14. julija 1919. Komisarja Ministra Saobračaja Dr. Borko. kov in poduradnikov« v »Delavski dom« v nedeljo, dne 20. julija t. 1. ob 9. uri popoldne. — Rajhenburg. Sodrugi rudarji na Raštanju imajo svoj »prijateljsik sestanek« vsako nedeljo pred prvim v mesecu ob 8. do 9. uri predpoldne v gostilni g. M. Senica, na Senovem. — Trgu bližnji delavci, ki delajo v predoru, ciglarni in drugod, imajo zopet z rudarji skupni »prijateljski sestanek« vsako drugo nedeljo ob 8. do 9. uri predpoldne v gostilni gosp. Franc Vranetiča v II. sobi v Rajhen-burgu. — V nedeljo, dne 20. t. m. se vrši ob 8. do 9. uri »prijateljski sestanek« vseh politično in strokovno organiziranih. zaradi določitve dneva za izvolitev novega političnega odbora podružnice Rajhenburg. — Osrednji urad državnih monta-nističnih obratov v Ljubljani, Stari trg št. 11 A naznanja, da ima telefonsko številko 343. — Rudarsko glavarstvo v Ljubljani, potrebuje podatke o proizvajanju mlinskih kamnov v Sloveniji (kraj, množina, možnost povečanja, vrsta kamna, kvaliteta, cena, komunikacijske razmere, lastnik kameno-loma). Interesenti naj nemudoma poročajo. — Zahvala. Komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov v L. so došli sledeči darovi: I. Brence, Preska 10 K, Ljudska hranilnica in posojilnica, Celje 100 K. Ljubljanska kreditna banka 500 K, Bolniška blagajna v Ljubljani 500 K, Šolsko vodstvo. Št. Janž, Dravsko polje 37 K. — Posojilnica št. Janž, Dravsko polje 50 K. — Stavka v splitski mestni plinarni. Dne 8. t. m. je izdala splošna delavska zveza za Dalmacijo na delavstvo in občinstvo razglas, v katerem konštatira. da krivda slabega materijalnega stanja plinarne in neopravičenega odpuščanja delavcev pada na upravo. Delavstvo ie hotelo spor mirnim potom rešiti, a ker g* ni moglo, je stopilo v stavko. V interesu delavstva in občinstva se zahteva. da se sprejme nazaj odpuščene delavce, da se izvrši preiskava tn odpusti one, ki delajo na škodo plinarne. — Odkritja Stjepana Dojčiča o Radiču. Prejeli smo brošuro »Tko je lopov, Sticpan Dojčič ili Stjepan Ra-d\č?«, ki jo je izdal v lastni založbi g. Dojčič. Opisuje, kako se je iz pa-trijotskih motivov odločil za znani atentat na komisarja Skerlecza. od-krivši ta svoj sklep prele tudi Stje-panu Radiču. Medtem ie spisal po atentatu Radič brošuro proti atentatu po naročilu naslednika istega komisarja bana Fodroczyja pod naslovoma »Javna politička poruka probudjenoj seljačkoj brači naročilo u Arnerici i po ostaloj tudjini«. Dojčič analizira vso Radičevo politiko in ga imenuje lažirepublikanca. Bosanske metode. V »Glasu Slobode« čitarno slede čo vest iz Tuzle: »Tukajšnja oblast ne pusti organiziranih delavcev pri miru. Poročali smo že, da je bilo aretiranih petnajst naših sodrugov. ki so bili iz gnani, pa so se vrnili v Tuzlo, ker se je našim organizacijam po prepovedi znova dovolilo popolno delovanje Sedaj nam je oblast 1.1. m. zopet lz gnala deset delavcev. O grdem preganjanju bratov Štefana in Jožefa Juride ,kl se na hajata med izgnanimi desetimi delavci, bi se moglo še nosebei pisati. Pregnana sta bila v Srem. odtod v Ilok. Tirali so ju iz kraja v kraj, od oblasti do oblasti. Čuvaji državnega reda so jih sprejeli z najgršimi psovkami. Med potjo so ju pretepali. Ko so iih pripeljali v Ilok, so ravnali ž njima na uprav nečloveški način. Odvedli so ju v ječo, kjer so iih imeli zaprte celih sedemnajst dni. Izpustili so in za nekaj časa na prosto ln potem znova aretirali ter imeli dalj časa zaprte. Nato so Jih pregnali preko Broda v Bosno. Prišla sta v Kreko, kjer živi njun oče že nad 30 let. Toda niti tu nista smela ostati. Odgnali so ju v Srem. To Je le mala slika o preganjanju in mukah tukajšnjega delavstva. Po sebno preganjajo uboge rudarje, ki jih vlačijo iz kraia v krai. In nikjer S posebno naredbo, ki je v tisku, se organično preskrbi za postopen prehod sedanjega položaja v stalno aneksijo ozemelj, ki so se zasedla onstran stare državne meje. V središču, v neposredni odvisnosti ministrskega predsednika, se ustanovi poseben urad za izvrševanje oblasti, ki jih ima vlada pri splošni upravi teli ozemelj, kakor tudi po zaslišanju posameznih ministrstev za pripravo onih ukrepov, ki so potrebni za prehod iz starega v novi režim. To se izvrši s tem, da se tudi po izvršeni aneksiji združi in dopolni delovanje posameznih upravnih oblasti s posebnim ozirom na dejanski položaj in zakonodajo novih dežel. Pr! osrednjem uradu se ustanovi posvetovalna komisija, sestavljena po večini iz krajevnih zastopnikov in razdeljena radi posebnosti predmetov na dve pokrajinski skupini, na Jadransko in tridentinsko, ki bodo obravnavale snov v posebnih odborih. S tem si zagotovi vlada dragoceno podporo za inicijative in navodila, ter zadosti obenem željam zainteresiranega prebivalstva. Na periferijah se poskrbi za na-meščenje vojaških guvernatorjev skupno z izvanretjpinii komisarji, ki bodo razpolagali s primerno oblastjo in ki bodo v neposrednem stiku z osrednjo vlado. Imeli pa bodo gotovo začrtan delokrog nasproti poveljstvom okupacijskih čet. S temi ukrepi namerava vlada rešiti hitro in racijonelno zamotane in kočljive probleme, na koje se zadeva v zasedenem ozemlju na vsakem polju. Istodobno pa Je tudi vlada prepričana, da je tako tudi najbolje ustreženo novim deželam in skupni koristi naroda. Tako tedaj! Italijanska vlada namerava proglasiti aneksijo okupiranega ozemlja, ne misli pa dati svojim, novim državljanom vseh državljanskih pravic. Ne namerava jim dati politične svobode. Naše, gospodarsko do mozga izčrpano ljudstvo, naj bo izpostavljeno še nadalje milosti italijanskih vojaških guvernerjev, ki bi ga preganjali in šikanirali na ,vse mogoče načine. S to odredbo hoče italijanska vlada odpraviti vojaško diktaturo le navidezno, kajti namestiti namerava na periferijah vojaške gubernatorje in civilne komisarje, ki naj bi delali roko v roki. Kdor pozna italijanski militarizem, ta ve, da se ne razlikuje dosti od nemškega. Kakor so preje nemšk> vojaški diktatorji imeli v svojih rokah vso oblast, tako bodo imeli sedaj italijanski vojaški guvernatorjt tudi pri civilni upravi v zasedenem ozemlju prvo in zadnjo besedo. Tako razume oficijelna Italija svobodo! _____________________________ P. P. Za domovino... Brez stanovanja sem. Nešteto ulio sem prehodil, trka! in zvonil pn neštetih gospodarjih, a povsod sem čul lakonični odgovor: »Ze oddano; trije, pet, deset jih je odšlo z istim odgovorom pred vami od mene.« Čudno, povsod enak odgovor! Nikjer nisem prvi, vedno med zadnjimi. In zakaj ? Nisem si vedel odgovora, dokler mi prijatelj zaupno ne pove: »Imeti moraš protekcijo ali pa dat! nagrado od 1000 K dalje.« In jaz nimam niti prvega, niti diugega. Čemu naj še tekam okrog brez koristi? čemu se jezim, čemu upam? Ali ni bolje, udati se v usodo ter reči: »Potrpimo, gre za domovino...« A pri vsem tekanju, pri reviziji (ne uradni) stanovanj sem bil priča sledečemu dogodku: V ulici Sv. Krl-špina je stanovanje s šestirm sobami in kuhinjo. V teh sobanah gospodarita dve ženski, samo dve, nič več kot dve. In čujte: rekli so mi, da Je stanovanje pravilno zaseaeno. Neko tajno božanstvo je navdahnilo gospodo brez gorečih jezikov in p« binkoštnih praznikih, da je svečano rekla gazdaricama: »'gospodarita v tem stanovanju, £re za domovino ...« Kmečki proletarec v potu obraza obdeluje ter polni žitnice kapitalistu — za domovino.,. Vse za — domovino... Militarizem, obsedno stanje, vislice, ječe, ovaduštvo, preganjanja, vse to za — domovino! In kdo je ta — domovina? Par ducatov kapitalistov, nasičenih najraznovrstnejših jedil, zabuhlih vsled preobilice izpitega šampanjca, degeneriranih vsled prostitucije po pariških vzorcih, z ogromnimi trebuhi, po katerih se tolčejo z gabno tolstimi in z briljanti okrašenimi rokami ter kriče na ves glas: To je — domovina .. Za njo vse ... ljudje božji, ljubite jo, trpite ... * Na bojnih poljanah pa so milijoni žrtvovali svojo mlado, upapolno življenje. S svojo krvjo so močih zemljo — domovino, s svojim telesom gnoje zemljo — domovino! Ke-daj se zave narod, kedaj izpregleda, kedaj spozna svojo — pravo domovino! B—k. Strokovno gibanfe. Stavka krojaških pomočnikov. Je končana. Mojstri so s posredovanjem obrtnega nadzornika, kot zastopnika vlade, prišli z našimi zahtevam do popolnega sporazum-ljenja! Iz Slovenije. Celje. V zadnjem času se je mnogo iz-premenilo v Celju. Dobili smo tudi nekaj novih trgovcev. Trgovski nastavljene! pričakujemo od njih, da bodo znali ceniti delo trgovskih pomočnikov in se ozirali pri tem predvsem na naše plače. Ne bo morda potreba ponavljati stanja sedanjih razmer in razmerja sedanje plače z razmerami in plačami pred vojsko. Saj mora znati vsakdo, da so danes plače od 300 K nezadostne celo za samo prehrano. Opozarjamo s tem vse, da uvažujejo te okolnosti. • Neki nastavljenec pri mestnem magistratu si je menda vzel za svojo nalogo, blatiti našo stranko, dasi-ravno se kot pristen narodnjak ne more pohvaliti z jugoslovanskim narodnjaštvom pred in za časa vojne. Ko so stranke hodile po nakaznice za sladkor, se je celo obregnil ob naš konzum. Svetujemo, da se umiri in agitacije za svojo stranko vrši ob svojem prostem času, če ga že tako peče. Kultura. Pisateljski honorarji »Matice Hrvaške«. Po odobrenju glavne skupščine »Matice Hrvaška«, je sklenil društveni odbor povišati Matične pisateljske honorarje za 125—200 procentov, odgovarjajoče višini izvodov. Novi honorarji so: za izvirna pesniška dela K 315—420, za izvirno prozo K 270—360, za prevode pesniških del K 225—300, za prevedeno prozo K 180—240, za tiskano poro 16 strani, in sicer stran z 32 vrstami in širino 22 cicero. Druge oblike se računajo odgovarjajoče tej velikosti. Ker »Matica Hrvaška« znatno pom-tiožuje svoje publikacije, znanstvene in beletristične, izvore in prevode, bo vsakemu resnemu hrvaškemu književnemu delavcu zagotovljeno, da prejme za svoje delo tudi primerno nagrado. Nova vseučilišča. Vlada namerava otvoriti vseučilišči v Skoplju ln Sarajevu, ki naj bi imeli v prvem času samo tehnično, pravno in filozofsko fakulteto. izkaznice bo izdajal kot doslej odsek za prehrano, ki se bo iz njegovega področja pošiljala melasa. Cena melase se bo po naredbi ministrstva za trgovino štev. 3243 zaračunavala s 60 K za 100 kg. Od tega znesk:. odpade 34 K za sladkorno tovarno, 26 K pa za invalidski skiad Dobava strojnega oija. Odsek za prehrano dobi v kratkem večjo množino bencina, plinovega olja, strojnega olja, in cilindrotfega olja n Poljske. Pri razdelitvi te množine se bodo vpoštevali v prvi vrsti poljedelski obrati, potem rudniki in pre-mogokopi. železnice ter slednjič ostali obrati. Lastniki navedenih obratov se poživljajo, da vlože svoje prošnje za odkazitev imenovanih predmetov najpozneje do 25. julija 1919 pri odseku za prehrano v Ljubljani. V prošnji naj se navede -zaže-Ijena množina in vrsta mineralnega olja, dalje način obratovanja, število in vrsta strojev ter število konjskih sil posameznih strojev. — Odsek za prehrano Slovenije. Dovoljenje za nakup živil. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v Belgradu je izdalo nastopna dovoljenja za uvoz živil v Slovenijo: Antonu Kalanu iz Škofje Loke dva vagona pšenice injlva vagona koruzo iz Hrvatske v Škofjo Loko; Josipu Murnu iz Kandiie dva vagona koruze iz Slavonije v Kandijo; Ivanoko-viču in Horvatu za Poljčane 6 vagonov, za Slov. Bistrico 2 vagona, za Pragersko 3 vagone, za Konjice S vagonov in za' Podčetrtek 1 vagon moke oziramo žita; Ivo Gantarju v, Celju osem vagonov koruze iz Slavonije v Celje; Milanu Klunu 200 komadov klavne goveje živine; Trg, društvu »Balkan« pet vagonov ječmena za delniško družbo pivovarn« »Union«. Moka za Dalmacijo. Te dni je do-šla v Dubrovnik ladja z 250 vagoni ameriške moke. Moka se razdeli tako, da dobi Dalmacija 150 vagonov, Crna gora pu 100 vagonov. To Je poslednja količina moke iz Amerike, s katero je izčrpan kredit 15 milijonov dolarjev, ki ga nam je dovolila vlada ameriških Zcdin jenih držav. V Nemški Avstriji bodo zopet žigosali — že enkrat preje žigosano — bankovce. Pri prvem žigosanju niso odvzeli ničesar od žigosanju prinesenih bankovcev. Sedaj pa bodo odvzeli — slično Cehoslovakom — polovico žigosanega denarja. Angleška trgovina leta 1918. Angleško trgovsko ministrstvo ie izdalo izkaz o stanju trgovine v letu 1918. Vrednost uvoza blaga je znašala leta 1913. 768,735.000 šterlingov, leta 1917. 1.064.165.000 šterlingov, a leta 1918. 1.319,339.000 šterlingov. Vrednost izvoza iz Angleške in njenih kolonij je bila leta 1913. 634.820.000 šterlingov, leta 1917. 596,757.000 šteriingov in leta 1918. 529,429.000 šterlingov. Zadnja leta je narasel uvoz vsled vojne, in iz istega razloga je izvoz padel. Izvažalo se je največ v zavezniške države. Gospodarstvo. Izvozna dovolila za konje. Po pogodbi 33tSHS sme podružnica _____ Centralne uprave za trgovski pro- Pa čemu ta nevolja. Le proti ko- met z inostranstvom izdati izvozna . ;___ no I /i/MTnlilo on U' Pilil 7fl Drobno. Trbovlje. Vse paznike in pod- »dnike, kateri so organizirani v frteBižnici »Unije« slov. rudarjev v lodvoru namerim korak, pa vidim dovolila za omejeno število konj za tam še bednej še . • • v železniških klanje. Izvozna dovolila se pa smejo vozovih! O, bratje od Jadrana, v! izdati glasom pogodbe le onim tr-trpite več več. A tudi za vas nima goveem, ki so upravičeni trgovati z im viacuo iz uraia v Krai in uuucr . Ljubljana usmiljenega srca. Cernu? živino. Nadaljni pogoji so sledeči: ni rnesm k er hi unošte.vali delavske Saj ste najboljši sinovi slovenskega Konji se smejo prodati le »Deutsch-oritožbe « upoštevali delavske ^sie ste ?e desetletja dsterreichische Lebensmitteleinfuhr- Priobčujemo to vest, ki zgovorno potujčenju od strani talijanov In I stelle««, oziroma onim, kijih ta za- Nemcev, stali ste kot skala, vi izku- vod za nakup živil pooblasti. Kunna šeni borci za svobodo ljubljenega cena se plača pri Warenverkehrs-naroda. Da, vi znate trpeti! In ker biiro na Dunaju in tukajšnja Jadran-znate trpeti, obsodili so vas. da meu ska banka jo izplača prodajalcu. — brati, mehkužnimi brati trpite za — Podružnica Centralne uprave za tr-domovlno... govački promet z inozemstvom. Vse za — domovino... Melasa. Ministrstvo za prehra- Delavec. naj dela od zore do mra- no in obnovo dežel je v sporazumu ka ob slabi hrani, brez stanovanja, j z finančnim ministrstvom prapu-pol nag, s kopico bolehnih otrok za domovino .. . Uradnik, živeč v najve^jih stls-kal:, brez upa v bodočnost, delai za domovino... kaže, kako grdo se ravna z ubogim delavstvom. Pravcate srednjeveške razmere! Bosanske metode — »demokratske« vlade! Lep napredek! Italijani za aneksijo zasedenega ozemlja. „UIllJC« MUV, . , »Goriški Slovenec« z dne 9. t. m. ,rb°vljah se uliudno vabi. da pride-i piše: Italijanski časopisi prinašalo ■ ** ustanovni zbor, »Sefccite paM*' l*tedečo, n ms jaitn porotmboo vest stilo odkazovanje melase iz sladkornih tovarn generalnemu ravnateljstvu posrednih davkov. Vse prošnje za odkaz melase naj se odslej pošiljajo temu ravnateljstvu. Odpremne Občinski svet ljubljanski. Predsedstveno poročilo. Sejo je otvoril podžupan dr. Triller, ki naznanja, da je župan dr. Tavčar lahko obolel. Za overovatelja zapisnika imenuje Beliča in Jegliča. Dr. Triller, se spominja rajnega občinskega svetovalca Antona Jegliča, rajnega ministra za javna dela Trnke, častnega člana, katerega ime je trajno združeno z razvojem obrtne šole v Ljubljani. — Županu se je predstavil Josip Siter iz Cikage, ki je izročil ameriško zastavo, ki visi v dvorani. —< Podžupan predstavi ameriška rojaka Predoviča in Mladineca. ki sla v, dvorani navzoča. Na znanje se vzame, da je župan nakazal v pogostitev vojakom 5000 K. Cvetlični dan v, korist invalidom 28. mainika 11. Je dosegel 21.895 K 52 vin. — Društva hišnih posestnikov je vročilo veliko rezolucij, ki so se predložile v pro-učavanje stavbnemu odseku. Podžupan naznani, da ie bil namesto umrlega občinskega svetovalca Jegliča vpoklican občinski svetovale«* mizarski mojster Peter Bizink iz Šiške. . . Proračuni. Občinski svet iu&-pravlja nato o proračunih za leto 1919./20. Odobri proračune mestnega vodovoda, elektrarne, plinarne*, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, upravnega odbora mestnih voženj, mestne klavnice. Klavnične pristojbine se zvišajo za 100%. Občinski svetovalec Bončar zahteva prosto stojnico, ker prodajajo mesarji zdaj drugovrstno f kot prvovrstno blago. — Na podžupanov predlog se je sklenilo povišanje stalne ubožne doklade za 100%. O proračunu mestnega zaklada je poročal občinski svetovalec Mal-Iv. Tu in tam je padel kak niediClic. Podžupan je uvodoma povedal, da jjB| bodo stale poprave cest itd. 5 miH- nikov denar. V Sisku ni bilo delavcev, da bi naložili premog, vsled česar je moral pomagati pri nalaganju celo neki nadporočnik. Minister V u 1 o v i č odgovarja, da so mu te žalostne razmere znane da bo tudi odredil strogo preiskavo, toda na žalost ne more izmenjati vseh madžarskih uradnikov. Nadeja se, da bodo železničarske šole v Bel-gradu, Zagrebu in Ljubljani skoro mogle odpomoči nomaujkauju železniškega uradništva. Posl. Sušnik pripominja, da imamo v Sloveniji dosti železničai* jev, ki bi 'mogli prevzeti službo n«; Hrvatskem, a izjavlja, da se zadovoljuje z odgovorom ministra. Posl. dr. Fran Novak (demokrat) vpraša finančnega ministra glede carinskih tarifov. Pravi, da ima Srbija avtonomni in pogodbeni tarif in da se je na celo ozemlje ras-širil samo avtonomni tarif. Finančni minister odgovarja, da se drugače ni moglo postopati, kei je pogodbeni tarif ščitil Srbijo in njeno industrijo pred avstro - ogrskim uvozom, toda Slovenija ne motn, trenotno ostati brez uvoza nemško-avstriiških strojev in surovin. Posl. dr. Novak prosi finančnega ministra, naj odredi znižanje neprimernih carinskih tarifov in upošteva interese producentov in konsu-mentov. Minister Ninčič odgovarja, da je ukrenil korake, da se zniža carina za stroje, toda za ostalo blago ne moro tega storiti, ker potrebuje država velikih pokritij za državne potrebe. Posl. Šeta Kos tič vpraša ministra za pravosodje, ali je izvedena preiskava proti javnemu biležr.iku Ladislavu Jauesu. —• Posl. Ivo Gri-sogono vpraša istega ministra, ali 3e odrejena preiskava proti članom uprave Ninske občine, ki so za čash vojne delovali z denuncijacijami proti narodno čutečim ljudem. Minister za pravosodje dr. Trif-kovič da na ta vprašanja zadovoljujoče odgovore. Predsednik Narodnega predstav; ništva dr. Draža Pavlovič na znani, da je v imenu zbornice brzojavno čestital kralju Petru. Nadalji-naznani, da je danes francoski narodni praznik in prosi Narodno predstavništvo, naj sklene, da se odpošlje brzojavni pozdrav predsedniku francoske republike. — Predlog Je bil sprejet. Preide se na dnevni red: Drugo čitanje zakona o odvetnikih In notarjih. Zakonski načrt se sprejme s 135 glasovi proti 11 glasovom. Preide se na drugo točko dnevnega reda: Drugo čitanje zakonske predloge o moratoriju. Posl. Timo-t i j e v i č predlaga izpremembe v načrtu proti onim tvrdkam in trgovcem, ki se skušajo namenoma odtegniti denarnim obveznostim. — Na predlog posl. Nestoroviča se vrne zakonski predlog odseku v ponovno proučevanje. Predsednik zaključi sejo in odredi prihodnjo sejo na sredo ob 16. url z dnevnim redom: Drugo čitanje zakonske predloge o ljubljanskem vso-učilišču; prvo čitanje zakonskega načrta o porotah. (V torek ne bo seje Narodnega predstavništva, pač pa se bo vršila popoldne tajna seja kot konferenca parlamenta). Nalnovalia porodila. iv,, v .-a vij uj «a se zahteva v ta namen za zdaj 1,059.360 K. — Poročevalec Mally je stavil predlog finančnega odseka, da se proračun mestnega zaklada za čas od 1. julija 1910 do ,'0. junija 1920 s končno potrebščino 5,224.292 K ter z lastnim pokritjem 1,046.520 K, torej s primanjkljajem 4,177.772 K • sprejme. Primanjkljaj v tekočem proračunskem letu sc pokrije tako, da ostane konca o nepokritega primanjkljaja 2,3f>3.377 K. V pokritje končnega primanjkljaja se pooblašča župan, da najame začasno posojilo v znesku 2,500 000 K, dočim bo ostanek 63.377 kron pokrit iz tekočih ..ohodkov. Vsi tozadevni stavljeni predlogi so bili sprejeti. Mednarodna dvodnevna splošna stavka. Vse pripravljeno. Glasotn poročil iz Rima in Londona so priprave za dvodnevno stavko dovršene. Vlade, ki so prve dni potom svete žurnallstike govorile, da bodo skušale stavko preprečiti, p;.~ staiaio boli in bol} pohlepne. Vladni listi na Francoskem in v Italiji Izražajo upanje, da bo vsaj ta dvodnevna stavba potekla mirno In disciplinirano. Stavka bo povsod splošna. Navdušenje med proletariiatom je velikansko. Generalna vaia mednarodne moči proletariata Italije, Franclje, Anglije in vseh drugih manjših držav bo sijajno usoela. Iz stranke. Osrednji odbor »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« šiit a v četrtek ob 8. uri zvečer seio v društvenih prortorih v Mahrovi hiši. * V četrtek, 17. t. m. ob 20. uri v Mahrovi hiši DISKUSIJSKI VEČER o istem predmetu: Ustava in njeno izvajanje. Debata nai se ne oddaljuje od predmeta! Predmeta pa nista dva (1. ustava, 2. izvajanje), temveč le eden: Ustava v razmerju ali nasprotju k njenemu izvajanju. Odsek za diskusijske večere. Narodno predstavništvo. LDU. Belgrad, 14. Današnjo sejo Narodnega predstavništva otvort predsednik dr. Draža Pavlovič ob 17. uri. Poslanec Peter Vuksanovič \ praša ministra za prehrano in obnovo zemlje, kaj se je storilo za požgane in uničene vasi v Topiiškem okrožju, da se nanovo pozidajo. Minister dr. Korošec odgovarja, da je ministrski svet odobril, da se da kmetom na razpolago les, ostali materija! pa se sedaj dovaža. Posl. Ivan Sušnik (Jugoslovanski klub) vpraša ministra za promet v zadevi produkcije premoga. Pravi, da se železniško ravnateljstvo v Zagrebu brani redno vračati vagone, ki izvažajo premog iz pre« tnogovnikov v Sloveniji tako. da se tekom dveh mesecev ni vrnilo 1158 vagonov. — Minister Vulovič odgovarja, da bo ukrenil vse potrebno za čimprejšnje vračanje vagonov. isti poslanec vpraša ministra za promet glede postopanja madžarskih železniških uradnikov na Hrvatskem in nagaja primer, ki se je dogodil pri vlaku z živili za Gospodarsko zvezo v Ljubljani. Posebno dr-čen je bil neki uradnik v Novski, ki ni hotel dati znamenja za odhod vlaka drugače, kakor v madžarskem jeziku. V Novem Sadu so morali plačati namesto šest kron za vozne listke sto kron. Vrhutega Je vlak moral čakati 29 ur. Na neki postaji je vlak stal šest ur. ker je službujoči uradnik spal. Na povratku je isti madžarski uradnik zahteval, da morajo ponovno plačati vozne listke, četudi so jih že plačali v Novem Sadu. Do-5Io bi skoro do pretepa. Medtem so «'■ ostali uslužbenci izjavili, da ima uradnik samo namen, izvleči od pot- NITTI O PROTESTNI STAVKI 21. JULIJA. LDU. Rim, 15. (DunKU.) Ministrski predsednik Nitti je v poslanski zbornici govoril o zunanji politiki. Glede dosedanjih rezultatov mirovne konference je dejal, da so severne meje Italije že znane. Nadalje je izvajal: »V jadranskem vprašanju zastopamo svoj program zmerno in dostojno. Gonjo, ki stremi za tem, da bi se Italija ločila od svojih zaveznikov, je treba zatreti. Ako bo treba, bo vlada nastopila z vso strogostjo proti časopisju. Sodelovanje z zavezniki mora biti čim najtesnejše. Glede stavke, ki jo nameravajo proglasiti za 20. in 21. t. m., je ministrski predsednik Izjavil, da le popolnoma neutemeljena. Pripomnil Je. da Italija nima povoda posredovati niti v Avstriji, niti na Ogrskem, seveda dokler ti dve državi ne napadeta. Dejal je tudi, da bo velik del italijanskih čet v kratkem odpoklican iz inozemstva v domovino in da ie vlada pripravljena preprečiti generalno stavko. — Zbornica je vzela izvajanja ministrskega predsednika z odobravanjem na znanje. NEMIRI V ITALIJI. LDU. Rotterdam, 14. (ČTU.) »Daily Telegraph« poroča iz Milana: Izbruhi italijanskega prebivalstva in vsled tega trajajoči nemiri so spravili Italijo v zelo težaven položaj. V stotinah mest ni nikakih živil več. Vlada skuša na vse pretege zboljšati položaj, toda brez uspeha. Ministrski predsednik Nitti je poslal upravam mest in vasi in občinskim svetom okrožnice, kjer jih' pozivlje, naj rešiio zamotani položaj. Cene rastejo in brezposelnost Je vedno večia. Sociialisti razvijajo zelo živahno agitacijo. Trgovina In promet popolnoma počivata, TITTONI V PARIZU. LDU. Lyon, 15. (Brezžično.) Tit-toni je v nedeljo popoldne v spremstvu senatorjev Magglorina Ferra-risa iti Scialoje dospel v Pariz. DEMOBILIZACIJA ALIIRANCEV. LDU. Rotterdam, 14. (ČTU.) »Times« javlja iz Pariza: Aliirand so sklenili 1. oktobra demobilizirati svo- Jo armado. Ako v tem času ne prenehajo nemiri v Nemčiji in Avstriji, bodo štiri zavezne velesile obdržale šest letnikov pod zastavami. ANGLEŠKE IN AMERIŠKE ČETE ZA REKO. LDU. Bern, 14. (DunKU.) Kakor javlja »Popolo Romano« iz Pariza, so bile na predlog Clemenceauja angleške in ameriške vojne ladje s četami poslane na Reko. Z njimi potuje na Reko tudi francosko vojaštvo. Clemenceau je izjavil, da ne smejo uživati Italijani nobenih predpravic, dokler ni vprašanje Reke razrešeno. V tem naziranju se strinjata z njim tudi Lloyd George in Wilson. RATIFIKACIJA V AMERIKI ŠELE OKTOBRA. LDU. St. Germain, 15. (DunKU.) >Matin« poroča jz Washingtona: Republikanski senatorji so mnenja, da bo mirovna pogodba v Ameriki težko ratifikovana pred oktobrom. FRANCOSKI SOCIJALISTI ODKLONILI RATIFIKACIJO. LDU. Pariz. 14. (DunKU.) Svet socijalistične stranke je ■ sklenil 5 1420 glasovi proti 54, odkloniti ratifikacijo mirovne pogodbe. Petsto in eden ni glasoval. > NEPOSREDNA POGAJANJA MED NEMCI IN POLJAKI. LDU. Moravska Ostrova, 14. (CTU.) Nemška delegacija je obve-siila en ten to, da se bodo Nemci s Poljaki neposredno pogajali glede izpraznitve ozemlja, ki se je naporno priznalo Poljski. Pogajanja se bodo bavila z zagotovitvijo redne predaje uprave Poljakom 'ter z določitvijo. kdaj odpotujejo pruski uradniki. Kot sedež razgovorov so Nemci predlagali Berlin. BERLINSKA STAVKA KONČANA. LDU. Berlin, 14. julija. (ČTU.) Stavka v Berlinu je popolnoma končana. Cestne železnice bodo jutri zopet pričele obratovati, ravno tako tudi nad- in podcestne železnice in omnibusi. ZAPADNA TRACIJA PRIPADE GRŠKI. LDU. St. Germain, 15. (DunKU.) »Manchester Guardian«; poroča: Za-padno Tracijo ima dobiti Grška, ozemlje Strumice pa Jugoslavija. Najbrže bo tisti del Dobrudže, ki ga je leta 1913 zasedla Rumunija, iz-yzemši mostišči Silistria in Tutra-lian, vrnjen Bolgariji. POLJSKO - RUMUNSKA MEJA ZAPRTA. LDU. Moravska Ostrova. 14. (ČTU.) Današnji »Goniec Krakovv-ski« objavlja vest lista »Gazeta Po-ranna«, po kateri so Rumuni zaprh poljsko - rumunsko mejo in pozval« poljske častnike, naj zapustijo Koloni ejo. OBJAVA PREDVOJNIH AKTOV. LDU. Dunaj, 14. (ČTU.) »Arbei-ter - Zeitung« poroča iz Berlina: Francoska vlada je sporočila senatnemu odseku, da ne more objaviti aktov o predzgodovini vojne brez dovoljenja ostalih zaveznikov. Dokler Nemčija kot krivec ne prednjači, zavezniki nimajo povoda, baviti se z vprašanjem objave teh aktov. VOLITVE V BELGIJSKO KONSTI-TUANTO. LDU. Lyon, 15. (Brezžično.) V soboto je izjavil belgijski minister za notranje stvari v ministrskem svetu, da bodo volitve v belgijsko konstt-tuanto dne 16. novembra t. 1. STAVKA URADNIKOV V PRAGI. LDU. Praga, 15. (ČTU.) Stavka političnih konceptnih uradnikov, ki traja že par dni , se Je snoči razširila tudi na živinozdravniške asistente. POVODENJ NA MORAVSKEM. LDU. Moravska Ostrova. 14. (ČTU.) »Goniec Krakowski« poroča o veliki povodnji. Reka Soly je vsled deževja narastla. To in ono. Stanje Bulgarsfce. Bulgarska je štela 1914. leta 4,806.000 prebivalcev. Bulgarska je poljedelska država. Pred vojno je imela obdelanega 4 milijone hektarjev zemljišča. V sedmih letih se Je povečala obdelana zemlja za 50%, a od leta 1901.—II. se je povečala njena zunanja trgovna za 80%. Železniške zveze se vedno množe. Ravno tako tudi brzojavne in poštne zveze. Pred vojno, 1. septembra 1912. leta je znašal konsolidirani državni dolg 46 milijonov. Po vojni leta 1914. je znašal državni dolg skupaj 1.204,474.000 frankov — na osebo torej 144 frankov (v Srbiji 149). Leta 1914. je znesel državni proračun 251 milijonov dinarjev, v letu 1912. pa 187 milijonov dinarjev. Naravno je, da je sedaj, po štiriletni vrjni državni dolg znatno večji. Računi sedaj še niso sklenjeni. Med tem ko znaša državni dolg Srbije 2.838,286.750 dinarjev, je burgarski državni dolg razmerno večji. Dvojezične šole v Alzaciji. Iz Karlovih var se poroča: Generalni komisar Millerand je odredii, da se dvojezičnost v šolah Alzacije pripozna. Izseljenci iz Severne Amerike. Norveški listi poročajo, da so s<5 pričeli ljudje iz Združenih držav zelo izseljevati. Le francoske in angleške družbe so v času od 1. do 15. junija prepeljale 30.000 izseljencev, glavno Italijanov, Grkov in Cehov. Vračajoči se izseljenci so večinoma dobro situirani ljudje. Mnogo Nemcev^se seli iz Združenih držav v Južno Ameriko. Aproviz&cija. Zdrob za otroke do 3. leta dobe stranke na zelene izkaznice za otroke in sicer: št. 1 do 400, dne 13. julija; št. 400 do 800, dne 19. julija: st. 800 do 1200 dne 21. julija; 1200 do 1600 dne 22. julija; 1600 do 2000 dne 23. julija; 2000 do 2400 dne 24. julija; 2400 do konca dne 25. julija v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Za vsakega otroka se dobi 1 kg zdroba, Ki stane 4 K. Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh Tisk »Učit. tiskarne« v LiubKam_ Strojarski pomočniki se sprejjnsejo v tvornlci usnja H. BerSi Maribor« Lederer - ulica 8. ISte se bratovskoskladnični ifiaiiil a tali. Nastop 1. avgusta 1919. — Plača po dogovoru. — Cenjene ponudbe ua bratovsko skladnico v Trbovljah* Dva strugarja in več ključavničarjev išče Kranjska tvoraica željezns i bravai® # v Kamniku. Velika tovarna na Spodnjem Štajerskem išče zmožnega, solidneg® Ponudbe pod „Tovarnau na upravništvo tega lista. Termalno radioaktivno kopališče TOPLICE pri NOVEM MESTU železniška postaja Straža-Toplice zdravi revmatizem, protin, nevralgij® (ishias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomljenja kosti i. t. d. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo* 7„ prevzamem blago Za UVOZ lil IZVOZ "ehvr^kataHto* moko, milo itd., katero imam vedno v zalogi. -- Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z Ia< referencami. En FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21. Pisarna Jos. Stadler se nahaja sedaj v Sodni ulici štev. 11 preje Cesta na Rudolfovo železnico št. 7. xb Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljublfani obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000. brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881. t&mkš