Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . ,	... L 2.500
Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIII. - Štev. 33 (653)	Gorica	- četrtek 17. avgusta 1961 - Trst	Posamezna številka L 30
0 položaju Cerkte v Sloveniji Zaostritev položaja v Berlinu
Jugoslovanska pot v socializem se v marsičem loči od sovjetske. To moremo opaziti tudi v razmerju do različnih verskih skupnosti, ki živijo v Jugoslaviji. Jugoslovanski socializem se ni odrekel Marxovim trditvam, da so vse vere opij za ljudstvo in da pomenijo zato ostanek nazadnjaštva in sredstvo kapitalistov za vlado nad množicami; tudi se ni odrekel končnemu cilju, da hoče zgraditi brezrazredno družbo, kjer ne bo več ne države ne vere. Kijub temu pa je opaziti, da je jugoslovansko postopanje do raznih cerkva bolj elastično in manj nasilno kot je v Sovjetiji ali pri njenih satelitih. Prva leta po revoluciji je sicer tudi Jugoslavija vpeljala iste sisteme nasilnega preganjanja Cerkve in duhovnikov ter vernikov kot Stalin. O teh sistemih nas dovolj dobro pouči knjiga Pred vrati pekla, ki jo je napisal Branko Bohinc in ki je sedaj izšla v Buenos Airesu. Tu so popisani tisti stalinistični sistemi, ki se jih je tudi jugoslovanski komunizem posluževal nekako do leta 1950. Pozneje je pa opaziti počasno, a nenehno prilagojevanje razmeram. To se pravi v boju zoper vero se vedno manj poslužujejo nasilnih, represivnih sredstev in se vedno bolj zatekajo k drugim, zlasti k temeljitejši vzgoji mladine v materialističnem svetovnem nabiranju. Z verskimi skupnostmi kot organiziranimi skupinami vernikov skušajo doseči neki modus vivendi, kot pravimo. Zato so izdelali posebna zakonska določila o pravnem položaju verskih skupnosti (leta 1953). Nekatere ver. skupnosti so ta določila sprejela; katol. Cerkev jih pa ni, kot je znano. Kljub temu gre jugoslovanski režim svojo pot naprej, da najde vedno boljšo ureditev z verskimi skupnostmi. Korak na tej poti pomenijo tudi novi predpisi, ki jih je pred nedavnim sprejel Izvršni svet Ljudske republike Slovenije na predlog Komisije za verska vprašanja. O teh novih predpisih piše Bogdan Cepuder v Delu z dne 6. avgusta. Glavne novosti so:
1. V krajih, oziroma naseljih večjih hiest, kjer nimajo cerkve, bodo smeli o-Pravljati verske obrede tudi v drugih prostorih, oziroma poslopjih, da le odgovarjajo predpisom o javnih prostorih in da Verska skupnost tak prostor pravočasno javi občinski oblasti. To je n. pr. slučaj Nove Gorice, kjer nimajo cerkve.
2. Na pokopališčih se bodo smeli opravljati vsi tisti verski obredi, ki se po običaju opravljajo na pokopališču, in sicer v skladu s predpisi o pokopališčih.
3. Isto velja o procesijah in drugih zborih izven cerkva.
4. Glede krsta otrok bo potrebno pismeno dovoljenje staršev le v primeru, da eden ali drugi od roditeljev ali otrokov skrbnik ni navzoč.
5. O poučevanju verouka so določili, da Se bo odslej smel vršiti pouk tudi izven Cerkva, v župniščih, kaplanijah ali tudi v kakem drugem prostoru, ki ga verska Skupnost v ta namen določi. Za to ne bo Potrebno predhodno dovoljenje, temveč samo prijava prostora pristojni občinski °blasli, ki bo pregledala le, če prostori Ogovarjajo predpisom o javnih prostorih.
6. Za obiskovanje verouka ne bo več Potrebno pismeno dovoljenje staršev, tein-Več bo zadostovalo ustno privoljenje.
2. Uredba ima nadalje predpise za ustanavljanje šol za pripravo duhovniškega Naraščaja in za redovne noviciate. Tudi Hlede tega so vpeljali novost, da se take Sole smejo odpreti, da le pristojna verska °blast prijavi take šole in priloži pravil-n'k o notranji ureditvi in delu teh šol.
*• In končno še nova določila za pobiranje miloščine in prostovoljnih prispevkov; od sedaj naprej se bodo talci prl-spevkl smeli pobirati tudi v župniščih, kaplanljah in drugih prostorih, kjer se stalno opravljajo verski posli. Glede tega Ve'Jajo stalni predpisi o finančnem poslo-Vanju.
Novost nove odredbe je predvsem v tem, **a nekoliko bolj jasno pojasnjuje splošna določila zakona o verskih skupnostih In
da prenaša reševanje teh zadev na občinske odbore kot na edino pristojno oblast.
B. Cepuder, ki je članek napisal, pristavlja; »Napačno bi bilo sklepati, da so s tem že vsa vprašanja dokončno rešena in vse težave premagane. Gotovo pa je, da že sama uredba kot izhodišče nudi dovolj možnosti za rešitev preostalih nerešenih vprašanj in za premagovanje preostalih težav.« Daje pa tudi razumeti, da partija s tem ne odstopa od svojih končnih ciljev. »Znano je stališče, da religije ni mogoče odpraviti z administrativnimi sredstvi, ampak z nenehnim razvijanjem socialističnih družbenih odnosov, s širjenjem znanstvenih spoznanj in s splošnim stopnjevanjem človeške zavesti.« Končno pojasni postopanje režima do Cerkve in do religije. Do Cerkve je treba najti u-strezne odnose, ker je pač Cerkev še vedno dejstvo, do katerega mora režim zavzeti stališče. Zaradi tega, pravi, popuščanje Cerkvi mora biti minimalno, ker je ne moremo za sedaj odstraniti s sveta. Delo za socialistični in s tem za brezbožni razvoj družbe pa mora biti maksimalno. Zato bomo še nadalje prisostvovali postopnemu urejevanju juridičnih odnosov med Cerkvijo in ljudsko oblastjo na eni strani, na drugi pa se bo stopnjevalo tudi delo partije za materialistično vzgojo mladine in za uveljavitev marksističnih idej v celotnem življenju. Idejni boj med partijo in religijo bo ostal nespremenjen še nadalje, če se ne bo še bolj stopnjeval. Toda idejnega boja se Cerkev ne straši, da bi le imela ustrezno svobodo za tak boj. Te svobode pa še vedno nima.
V čilski prestolnici Santiago je bil od 27. do 30. julija t. 1. III. svetovni kongres krščansko-demo-kratskih strank, ki so včlanjene v treh močnih krščansko-demo-kratskih zvezah, t. j. Krščansko-demokratski organizaciji Amerike — Organizacion democratacristia-no de America — ODCA; ta združuje kršč. dem. stranke in gibanja Lat. Amerike. Les Nouvelles Equipes Internationales — NEI, matična organizacija zahodnoevropskih kršč. dem. strank in Christian Democratic Union of Central Europe — CDUCE, ki povezuje kršč. dem. stranke Srednje Evrope. V tej zvezi je — kot znano — včlanjena tudi Slovenska ljudska stranka. Na tem kongresu je pa bilo zastopano tudi kršč. dem. gibanje Afrike in je bilo tako na viden način izpričano, da se to gibanje razteza že na ves svet in brez razlike na rase.
Tokratni svetovni kongres krščanske demokracije je bil od vseh dosedanjih najvažnejši, kajti na njem se je poudarilo načelno stališče kršč. demokratskih strank v odnosu do komunizma, ki pravi, da krščanska demokracija in komunizem ne moreta nastopati skupaj in med njima ni sodelovanja. Na pravkar zaključenem kongresu je bila ustanovljena tudi krščansko - demokratska internacionala in je tako krščanska demokracija postala svetovna sila.
Spričo tako važnih vprašanj, ki so bila postavljena na dnevni red III. svetovnega kongresa krščan-sko-demokratskih strank, je razumljivo, da so posamezne kršč. demokratske stranke poslale na kongres svoje odlične predstavnike. Prostor nam ne dopušča, da bi vse poimensko našteli in se zato omejujemo samo na najvid-
Čudna je v tem stoletju usoda Berlina: dvakrat središče nemške države, najprej imperija Viljema II., nato tretjega rajha Adolfa Hitlerja je s strahom prevzel cel svet, ko je sprožil prvo in drugo svetovno vojno. Kleli so Berlin in njegovo vlado nešteti ljudje po svetu. Danes je premagani in razdeljeni Berlin, žalosten spomin nekdanjega Berlina Viljema II. in Adolfa Hitlerja, še vedno vzrok strahu za cel svet, samo da danes ni Berlin, ki bi plašil ljudi na svetu, temveč je Berlin mesto, zaradi katerega se bojijo milijoni ljudi. A vedno le Berlin!
Zadeva je pa naslednja:
Hruščev že dve leti ponavlja, da bo sklenil in podpisal ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če z zapadnjaki ne sklenejo revizije potsdamskih sporazumov in s tem ne odpravijo zasedbe Berlina od strani zapadnih velesil. Cel socialistični blok, od Labe do Rumene reke na Kitajskem, čuti namreč Berlin kot tuje telo, kot rak sredi socialističnega telesa. Zato so se vsi složno že zdavnaj izrekli, da je treba to tujo tvorbo izrezati, ali zlepa ali zgrda. Zdi se, da si je Hruščev zastavil to kot glavno življenjsko nalogo. Ta cilj tudi dosledno in neprestano zasleduje ter se mu je dokaj približal. Prebivalci Vzhodne Nemčije so to dobro čutili, četudi
nejše. Iz Venezuele je bil na kongresu predsednik tam. kršč. dem. stranke COPEI dr. Rafael Calde-ra, sed. predsednik venezuelskega parlamenta, med perujskimi delegati je bil najuglednejši dr. Hec-tor Cornejo Chavez, sedanji poslanec in kandidat stranke za predsednika Peruja, argent. kršč. demokracijo so zastopali predsednik stranke Fr. Ramos Mejia, biv. predsednik in kandidat stranke za preds. republike Luka Ayarra-garay ter ustanovitelj stranke dr. Manucl Ordonez. Kršč. demokratsko zvezo Srednje Evrope so predstavljali predsednik dr. Adolf Prochaska, predsednik SLS dr. Miha Krek, glavni tajnik Konrad Sienievvicz in Miloš Stare, podpredsednik SLS. Pozneje je na kongres prišel še dr. Bajlec, član načelstva SLS, in mu prisostvoval vse do kraja.
Tudi zahodnoevropske kršč. dem. stranke so poslale na kongres svoje odlične predstavnike, med najuglednejšimi je bil predsednik franc. kršč. dem. gibanja — Ljudskega republiškega gibanja MRP. Andre Colin, sed. predsednik NEI, bivši večkratni francoski minister raznih resorov. Med drugimi je bil minister tudi za franc, prekomorsko posest ter se mu je predstavnik kršč. dem. stranke iz Cameruna v Afriki na kongresu javno zahvalil, da je ravno kot minister omenjenega resora mnogo pripomogel k neodvisnosti Cameruna. Nemško kršč. demokracijo je zastopal prof. Fritz Georgen, ki je III. svet. kongresu prinesel pozdrave kanclerja dr. Adenauerja, avstrijsko Ljudsko stranko je zastopal njen glavni tajnik Hermann Withalm. Od delegatov italijanske kršč. demokracije omenjamo samo pod-jim tega noben politik ni povedal.
Zato so v zadnjih tednih začeli bežati iz vzhodnega v zahodni Berlin kar za stavo. Vsak dan jih je pribežalo na tisoče. Ob koncu meseca so nastali stotisoči, ob letu bi nastali milijoni. To je bila neprenehna krvavitev Vzhodne Nemčije, kakor da bi bila še zmeraj v vojni. Poleg tega je to stalno upadanje prebivalstva bilo težka o-vira za gospodarski razvoj Vzhodne Nemčije. Ni šlo samo zato, da je bilo prebivalcev vedno manj, šlo je tudi za to, da na nobenega delavca niso mogli z gotovostjo računati, da se bo drugi dan vrnil na delo. Saj so izginjali čez noč specialisti, intelektualci, profesio-nisti, kmetje.' Trpelo je vse gospodarstvo in trpel je ugled Ul-brichtove Nemčije. Zato so se pred dvema tednoma zbrali zastopniki social, bloka in sklenili, naj se naredi konec dirki iz vzhodnega v zahodni Berlin. To je Ulbrichtova policija naredila prav sedaj za sredpoletne počitnice. V nedeljo so kar na lepem blokirali ves promet med vzhodnim in zapadnim delom Berlina, na demarkacijski črti razmestili tanke in oklepne čete, potegnili žične ovire, prepovedali vsak promet med enim in drugim delom Berlina. Dovolili so le gibanje tistemu delu prebivalstva, ki je ali ki bo dobilo posebne prepustnice. Torej začelo se je stanje, kakor smo ga bili vajeni med zadnjo vojno, ko človek ni smel iz ene zasedbene cone v drugo brez posebnega dovoljenja. V Berlinu je tako zavladalo pravo medvojno ozračje, samo da se ne še streljajo.
Ti ukrepi pankovske vlade so nezakoniti, kajti v Potsdamu so se po vojni domenili, da mora biti premikanje prebivalstva med e-nirn in drugim delom Berlina prosto brez vsakih omejitev. Sedaj pa ena upravna, oblast na svojo pest ukaže tako korenite omejitve. Zaradi tega so tri zapadne velesile, ZDA, Anglija in Francija, ki so skupaj s Sovjeti podpisale potsdamski dogovor, vložile protest na ruskega poveljnika. Poleg tega so se skupaj z bonnsko vlado začeli tudi dogovarjati, kakšne u-krepe naj podvzamejo v obrambo svojih pravic v Berlinu.
Eno je gotovo: Položaj zaradi Berlina je resen. En sam nepreviden ali prenagljen korak lahko sproži novo vojno. To je priznal tudi indijski. predsednik Nehru. Resnost položaja je prikazal tudi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
predsednika senatorja ZelioliLan-zinia, ter poslanca in strankinega tajnika Giovanni Scaglia, afriško kršč. demokratsko gibanje je pa zastopal poslanec iz Cameruna Henrik Effa. Na kongresu je bil zanimiva osebnost ameriški demokratski senator za Minnesoto Evgen Mc Carthy, prijatelj kršč. demokracije.
V celoti so bile zastopane kr-ščansko-demokratske stranke odnosno gibanja iz naslednjih držav: Argentine, Avstrije, Belgije, Bolivije, Brazila, Cameruna, Češkoslovaške, Čila, Costa Rica, E-kvatorske rep., Francije, Gvatemale, Holandske, Italije, Kolumbije, Kube, Latvije, Litve, Madžarske, Mehike, Nicarague, Paname, Paraguaya, Peruja, Poljske, Puer-to Rica, Salvadorja, Slovenije v Jugoslaviji. Švice, Ugande, Uru-guaya in Venezuele.
(Sv. Slov. 10. 8. 1961)
sv. oče, ko je na bdenji dan pred Velikim Šmarnom povabil ves svet, naj moli za mir na Marijin praznik. On sam je dal vzgled in je na praznik maševal v župni cerkvi v Castelgandolfu za mir med narodi.
Kratka revolucija v Argentini
Pretekli teden so imeli v Buenos Airesu ponoven poskus vojaške revolucije. Okrog polnoči v soboto so revolucionarji zasedli radijsko postajo in telefonsko centralo v Buenos Airesu. Nato so takoj začeli oddajati revolucionarne govore in trditi, da je Frondizijeva vlada padla, oni pa da so ustanovili novo, ki bo o-zdravila narodno gospodarstvo in ga rešila izkoriščevalcev. Ljudstvo so pozivali, naj se zbere na trgih, da protestira zoper vlado. Dobro, da so Argentinci takrat spali in je glas revolucionarjev le malokdo slišal. Zato so nenadni vojaški puč z lahkoto zadušili. Vlada je namreč poslala zoper revolucionarje vojake, ki so obkolili radijsko postajo in telefonsko centralo. Ko so revolucionarji videli, da so obkoljeni, so se tisti na radijski postaji takoj predali; telefonsko centralo so pa imeli zasedeno do jutra in so se šele takrat predali. Vsekakor ko so meščani zjutraj vstali in se odpravljali na delo, je bilo revolucije že konec. Vlada je zaradi ponesrečenega vojaškega udara aretirala 5 častnikov in 117 vojakov, ki so upor organizirali ali se ga udeležili. Predali jih bodo rednemu sodišču. Dobro dejstvo je to, da ni revolucija zahtevala nobene človeške žrtve.
Tirolsko vprašanje na poti k rešitvi?
Nemški parlamentarci iz Južnega Tirola so pristali na predlog ministra Scelbe, da se imenuje posebna komisija, ki naj preštudira južnotirolsko vprašanje in najde zanj primerno rešitev. Člani te komisije bodo poslanci in senatorji nemške ljudske stranke na Južnem Tirolskem ter še nekateri drugi, ki bodo zastopali interese italijanskega prebivalstva v deželi.
Dejstvo, da so izvoljeni zastopniki nemške manjšine sprejeli predlog o taki komisiji, je razveseljivo, ker priča, da postaja jasno, kako takih vprašanj ni mogoče rešiti z atentati. V zvezi s tem omenjajo tudi, da je odstopil deželni glavar v Innsbrucku Ober-hammer, ki je bil baje preveč zapleten v delo teroristov na Južnem Tirolskem. Vlada je njegov odstop sprejela.
11 Kuwaitu
mali državici, a bogati na petroleju ob Perzijskem zalivu bodo angleške vojake zamenjali arabski, tako so sklenili na posvetovanju držav Arabske zveze. Ku-waitski emir se je namreč obrnil na Angleže, naj ga branijo, ker je Irak grozil, da vojaško zasede državo. Angleži so res prišli na pomoč, a to ni bilo pogodu Arabcem. Zato je sedaj Arabska zveza sklenila, da bo ona branila Ku-wait pred pohlepom generala Kas-sema.
III, svetovni
krščanske	d
Speti, in abbon. post. - I Grupp«
KRŠČANSKI NAUK
Sveti Duh deluje v Cerkvi na mnogotere načine
Veselimo se v slavo Sv. Duha, ki posvečuje vso katoliško Cerkev in napolnjuje vsako dušo, ki vliva vero, uči znanost, ki je vir ljubezni, pečat čistosti in pravir vsake kreposti. Papež Leon Veliki v pridigi o Binko-štih.)
Sveti Duh je vedno pričujoč v Cerkvi in v nji deluje. On jo razsvetljuje, da ne krene od resnice. On jo posvečuje s tem, da jo vedno napolnjuje z milostmi, On jo vodi skozi vsa preganjanja in nevarnosti k njenemu večnemu cilju.
Vsakega izmed nas obdaruje Sv. Duh z milostmi in nadnaravnimi darovi. Napravlja nas za otroke božje in nam pomaga, da kot otroci božji živimo. Vliva v naše duše ljubezen božjo in nas obsipa s svojimi sedmerimi darovi: z duhom modrosti in razumnosti, z duhom sveta in moči, z duhom vednosti in pobožnosti in z/duhom strahu božjega. (Iz 11,2).
Za posebne naloge v Cerkvi deli Sv. Duh posebne milosti. Usposablja pastirje in učenike v Cerkvi, da morejo svoje naloge prav izvrševati, krepča mučence in spoznavalce, da svojo vero stanovitno spoznavajo. Napolnjuje z ljubeznijo vse, ki jih je poklical v dušno pastirstvo ali h krščanski dobrodelnosti v službi bolnikov in drugih betežnikov. Po potrebi deli Sv. Duh tudi izredne darove, n. pr. globokega spoznanja človeških src ali dar čudežev.
Vsak notranji nadnaravni dar, ki ga On deli v naše zveličanje, imenujemo m i l o s t . Vse milosti nam je zaslužil Jezus Kristus, deli pa jih po Sv. Duhu.
Brez milosti se ne moremo zveličati. Nobeno ustvarjeno bitje ne more iz lastne moči Boga gledati, niti kaj storiti, da bi doseglo ta vzvišeni namen. Le milost nas usposobi, da verujemo, da kot otroci božji živimo in da pridemo v nebesa.
»Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, zdržnost.« (Gal 5,22).
MATI IN UČITELJICA
ŽIVLJENJE GOVORI
Neustrašen voditelj in boritelj
Irska, zeleni otok, otok svetnikov je samostojna od leta 1948, razen pet severnih postaj. Do tedaj je bila del Velike Britanije.
Začel pa je osvobodilno gibanje D a -ni el O’ C ontie 11. Velja za osvoboditelja Irske. Rodil se je 6. marca 1775 v zavedni katoliški družini. Vzgajal se je na Francoskem pri jezuitih. Vsled anglikanske nestrpnosti so bili namreč tedaj katoličani tudi na Irskem brezpravni. Katolik ni mogel imeti nobene javne službe, katoliške šole so bile prepovedane.
0'Connell se je odločil za odvetniško službo. Imel je nenavadne govorniške sposobnosti, izvrstno pravno izobrazbo in o-čarljiv nastop. Pri ljudstvu je bil izredno priljubljen. Bil je mož močne in vztrajne volje. Poleg tega je bil gospodarsko neodvisen od angleških grofov, ki so posedli deželo. Vse to mu je sijajno služilo v njegovem osvobodilnem boju.
Ko so bile leta 1828 državnozborske volitve, je v začudenje vseh prijavil svojo kandidaturo za poslanca v grofiji Clare. To je bilo dejanje poguma in samozavesti, saj je kandidiral proti tamkajšnjemu angleškemu grofu, zemljiškemu gospodu. Ali se bodo kmetje upali glasovati zanj, proti grofu, od katerega so bili Življenjsko odvisni? Poleg tega je neki angleški zakon prepovedmal katoliškim poslancem nastopati v državnem zboru, če ne položijo protikatoliške prisege. 0’Connell je med volilno kampanjo izjavljal, da te prisege ne bo položil, a da bo
vseeno šel v parlament.
Zmagal-je. Kmetje so se združili in ga izvolili. Angleška vlada se je zbala, da u-tegne OConnellovo gibanje povzročiti revolucijo. Kralj Jurij IV. je 13. 4. 1829 podpisal listino o emancipaciji, da namreč ni treba katoliškemu poslancu polagati protikatoliške prisege.
OConnell je govoril na zborovanjih, katerih se je udeleževalo 100.000 do 200.000 ljudi. Organiziral je po župnijah katoliška društva in tako gibanje postavil na trdne temelje.
Dva cilja je imel: za Irce doseči versko in narodno svobodo. Prvega je dosegel, drugi se je postopoma uresničeval. Leta 1948. je bila končno proglašena svobodna irska republika. Irski jezik, ki spada med najstarejše indoevropejske jezike, in so ga govorili le še v oddaljenih vaseh, je prišel spet do veljave. Danes je ta jezik, poleg angleškega, uradni jezik Irske.
Vsled svojega delovanja je bil Daniel 0'Gonnell zaprt kot izdajalec. Bil je pa sčasoma izpuščen. Ječa mu je strla železne moči in ostrino duha.
Napotil se je.v Rim k sv. očetu. Na potu je zbolel. Umrl je v Genovi 15. 5. 1847, dvainsedemdesetleten. Njegov testament se glasi: »Telo Irski, srce Rimu, dušo Bogu!«
Tako je umrl junak, ponos irskega naroda. Pa je tudi obenem velik opomin diktatorjem zapada in vzhoda, severa in juga, naj se ne igrajo s tema dvema svetinjama: z vero in z narodnostjo!
življenja Cer
3SSk
Kardinal Hamlet Cicognani novi državni tajnik
Pretekli ponedeljek je sv. oče imenoval novega državnega tajnika po smrti kardinala Tardinija. Novi državni tajnik je kardinal Hamlet Janez Cicognani. Po letih sta si s papežem precej blizu, saj je novi drž,avni tajnik star 78 let, papež pa jih bo imel letos 80. Kardinal Hamlet Cicognani je doma blizu Faenze v Emiliji, kjer se je rodil leta 1883. V duhovnika je bil posvečen leta 1905. Nato je prišel v Rim, kjer je študiral na zavodu Apollina-rij in na Lateranski univerzi. Posebno se je posvetil študiju cerkvenega prava. Leta 1910 je stopil v službo pri sv. stolici in opravljal različne posle v raznih kongregacijah do leta 1933, ko ga je sv. oče Pij XII. poslal za apostolskega delegata v Washington. Tu je ostal polnih 25 let, kar je zelo redko med vatikanskimi diplomati. V tem času je Cicognani dodobra spoznal severnoameriško dušo in tudi tamkajšnje razmere. O tem je napisal obširno in temeljito knjigo Svetost v Ameriki. Sedanji sv. oče Janez XXIII. ga je na prvem koncistoriju leta 1958 imenoval za kardinala in ga poklical v Rim ter mu poveril vodstvo vzhodne kongregacije. Sedaj ga
je pa imenoval za svojega najožjega sodelavca, ko mu je poveril vodstvo državnega tajništva. — Hamlet Cicdgnani ima brata Kajetana, ki je dve leti starejši od njega in tudi kardinal.
O novem kardinalu segretariju gre glas, da je vsestransko razgledan mož, vpliven diplomat in podkovan jurist. V Ameriki so ga imeli radi in je užival velik vpliv tudi v protestantskih krogih. Kot sodelavec v vzhodni kongregaciji in sedaj kot njen vodja je spoznal tudi vzhodne cerkve in njih probleme. Zato je upati, da bo pravšna oseba za pripravo novega koncila, ki naj med drugim pospeši zbližanje vseh kristjanov.
Krščanski delavci v Afriki
Mladinski zastopniki krščanskih delavcev ekvatorialne Afrike, ki so se sestali 17. julija v Brazzavillu, so sklenili, da bodo ustanovili narodne sekcije tega gibanja v štirih ekvatorialnih deželah: v Čadu, Srednjeafriški republiki, v Gabonu in v Kongu. Dela narodnih skupin bo vodilo stalno tajništvo, ki bo zastopalo te skupine tudi pri mednarodni zvezi krščanske delavske mladine.
UVOD
Okrožnica papeža Janeza XXIII. o socialnem vprašanju »Mater et Magistra« je vzbudila povsod veliko odobravanje, nele med katoličani, ki so jo sprejeli s sinovsko vdanostjo in hvaležnostjo, marveč tudi med nekatoličani, ki vidijo v jasni besedi katoliške Cerkve možnost pojasnitve tolikih pojmov v socialnem problemu, o katerih imajo različni različno pojmovanje. Tudi socialisti, posebej v Belgiji, so se izredno pohvalno izrazili o novi okrožnici. Pa tudi v arabskem svetu je
IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilUllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllll
Vzhodni teden v Neaplju
Od leta 1930 je v navadi, da v Italiji vsakotoliko prirejajo posebne vzhodne tedne. Namen teh tednov je vzbujati zanimanje za vzhodne kristjane in njih probleme z vedno boljšim medsebojnim spoznavanjem in molitvijo pospešiti dan zedinjenja. Ti tedni so se vršili že v raznih mestih, predvsem v Benetkah, Bariju, Palermu in sedaj v Neaplju. Prihodnji teden, ki bo sedmi te vrste, bo od 17. do 24. sept. Uvodnf govor bo imel novi državni tajnik Cicognani.
Novi tajnik Vzhodne kongregacije
Istočasno ko je sv. oče imenoval kardinala Hamleta Cicognanija za državnega tajnika, je na njegovo mesto kot prefekta sv. kongregacije za vzhodne zadeve imenoval nadškofa Acacia Coussa, ki je domačin iz Sirije. Slišati je, da ga bo papež na prihodnjem koncilu imenoval tudi za kardinala.
Zaskrbljenost Cerkve zaradi cestnih nesreč
Sredpoletne počitnice pomenijo vsako leto tudi izredno povečanje cestnih nesreč z visokim številom mrtvih in ranjenih. Ta žalostni pojav postaja že tako hud, da povzroča zaskrbljenost vseh, državnih in cerkvenih oblasti. Pomislimo, da je bilo v Italiji samo v soboto 12. avgusta 23 mrtvih zaradi nesreč na cesti. Koliko se jih je nabralo v naslednjih dneh, ni še točno znano. Zato je vatikanski radio v posebni oddaji prinesel opozorilo sv. očeta Janeza XXIII. na vse, ki uporabljajo ceste, naj se preneha z žalostnim okrvav-ljenjem cest, ki izvira največkrat iz neprevidnosti vozačev in pešcev. Sv. oče je opozoril, da gre pri tem za veliko in strogo dolžnost, ki veže pod smrtnim grehom, saj je človeško življenje vendar največja božja dobrina.
Prvo duhovniško posvečenje na Finskem
Na Finskem bo podeljena prvič po reformaciji duhovniška posvetitev. Nadškof, monsignor Cobben bo meseca septembra posvetil v cerkvi svete Marije v finski prestolnici dominikanskega redovnika Mar-tija Voutilainena. Helsinška škofija se razteza po vsem finskem ozemlju, kjer je od 4 milijonov 400 tisoč prebivalcev 2250 katoličanov. Isti dan bo obhajal nadškof, edini finski duhovnik na vsem o-zemlju, 50-letnico svoje duhovniške posvetitve.
Kardinal Višinski — 60-letnik
Dne 3. avgusta je slavil kardinal Višinski, varšavski nadškof, svojo 60-lctnico. Vsi katoličani so se ob tej priliki spomnili junaškega poljskega kardinala, ki je bil tri leta v komunističnih ječah. Kardinal Višinski, njegove besede, njegovo delovanje in njegovo življenje je za katoličane in za javno mnenje simbol pravic vere in svobode Cerkve.
Poljski radio protestira
Tiskovne agencije poročajo, da je poljski radio izrazil svoje ogorčenje zaradi nekake verske nestrpnosti, ki naj bi vladala na podeželju. Za poljsko radijsko postajo je znak verske nestrpnosti množično romanje v čenstohovo, ki se ga udeleži ogromno število vernikov. Največja romanja se vrše 8. septembra, prvo nedeljo po 3. maju ob priliki praznika Marije, Kraljice Poljske, in 15. avgusta. »Kdor se ne udeleži teh verskih obredov,« zatrjuje komunistična radijska postaja, »tvega o-samljenost med prebivalstvom. Zaradi te verske nestrpnosti kmetov je treba precej poguma tistim, ki se ne udeleže teh verskih manifestacij.« Za komuniste je samo fizično in moralno prisiljevanje vzrok množičnega prisostvovanja. To je naravno, saj je to njihov način delovanja. S lako-zvano versko nestrpnostjo si razlagajo junaško zvestobo poljskega naroda Cerkvi in svojim verskim tradicijam.
vzbudila okrožnica zanimanje ter odobravanje. Arabski listi prinašajo daljše odstavke iz nje ter podčrtavajo važnost okrožnice.
Mi se nekoliko pomudimo pri tej novi okrožnici v tej in naslednjih številkah.
»Mati in učiteljica vseh narodov, tako pravi okrožnica v začetku, je bila katoliška Cerkev ustanovljena po Jezusu Kristusu, da bi vsi, ki bi v teku stoletij prišli v njeno naročje in njen objem, našli polnost višjega življenja ter poroštvo zveličanja. Tej Cerkvi, ki je »steber in temelj resnice« (1 Tim 3,15) je njen sveti Ustanovitelj dal dvojno nalogo: da rodi otroke, in katere rodi, vzgaja in vlada, vodeč z materinsko skrbjo življenje tako posameznikov kakor narodov. Kristusov nauk povezuje namreč zemljo z nebesi, saj obsega vsega človeka, njegovo dušo in telo, razum in voljo in mu ukazuje, da dviga svojega duha iz raznolikih pogojev človeškega sožitja v višine večnega življenja, kjer bo užival polnost sreče in miru. — Čeprav je torej naloga svete Cerkve duše voditi k svetosti in jih narediti deležne nebeških dobrin, je vendarle skrbna tudi za potrebe vsakdanjega Življenja ljudi, ne samo kar zadeva prehranjevanja in pogoje življenja, ampak tudi kar zadeva udobnosti in napredek v različnih dobah. — Ko sveta Cerkev vse to dela, uresničuje ukaz svojega ustanovitelja Kristusa, ki je predvsem mislil na večno življenje ljudi, ko je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6) ali »Jaz sem luč sveta« (Jn 3,12); ko pa je videl lačno množico, je vzkliknil: »Množica se mi smili« (Mk 8,2). S tem je pokazal, da mu je tudi skrb za zemeljske potrebe narodov. A ne samo z besedami kaže božji Odrešenik to skrb, marveč tudi z dejanji svojega življenja, ko je, da je nasitit lačne množice, ne enkrat čudežno pomnožil kruh. — In s tem kruhom, ki je bil dan v telesno hrano, je hotel napovedati tisto dušno hrano, katero je dal ljudem dan pred svojim trpljenjem. — Nič čudnega torej, če je katoliška Cerkev, posnemajoč Kristusa in po njegovem naročilu, skozi dva tisoč let, to je od prvih
diakonov pa do današnjih dni, visoko držala luč ljubezni, nič manj z zapovedmi kakor z dajanjem zgledov v izobilju; ljubezni, pravimo, ki povezuje skupaj zapoved medsebojne ljubezni in njeno izvrševanje in uresničuje tako na čudovit način zapoved tega dvojnega dajanja, v katerem je obsežen ves nauk iti vsa socialna akcija Cerkve. — In zares odličen dokument tega socialnega nauka in socialne akcije, katero je Cerkev tekom stoletij vršila, je brez dvoma okrožnica »Rerum novarum«, katero je objavil naš prednik nesmrtnega spomina, Leon XIII. pred sedemdesetimi leti, nakazujoč načela, po katerih naj bi se rešilo vprašanje o pogojih delavcev po navodilih krščanskega nauku. — Redkokdaj so opomini papežev naleteli na tolikšno odobravanje od strani ljudi, kakor ga je imela ta Leonova okrožnica, ki se more primerjati le z ma-lokaterimi drugimi zaradi globine dokazovanja in njega obširnosti kakor tudi zaradi sile besede. In zares so ona navodila in opomini dobili tako velik pomen, da ne smejo na noben način priti v pozabo. Kajti tedaj se je pokazala na široko socialna akcija Cerkve, katere vrhovni pastir je tedaj nase vzel trpljenje, vzdihovanje ponižnih in stiskanih in dejali bi, kar največ doprinesel v obrambo njihovih pravic. — Nič čudnega torej, čeprav ni minilo ravno malo časa, odkar je bila ta čudovita okrožnica objavljena, da se danes pozna njena učinkovitost. Razvidno je namreč iz dokumentov papežev, ki so sledili Leonu XIII., da so se ti, kadar so govorili o ekonomskih ali socialnih problemih, sklicevali vselej na Leonovo okrožnico, bodisi da so iz nje dobivali misli ali jo pojasnjevali, bodisi da so dajali katoličanom novih pobud. Poleg tega je služila tudi za ureditev držav. To je znamenje, da načela, ki jih je Leonova enciklika utemeljila, smernice, ki jih je dala, in njeni očetovski opomini imajo še vedno svojo vrednost. Še več: tudi danes nudijo ljudem novo merilo, da morejo stvarno presojati vsebino in obseg socialnega vprašanja, kakor se javlja danes, in zavzeti potrebno odgovornost.
Japonski pogani in božanstvo
G. Mock Joya poroča v enem izmed svojih člankov, kako je japonski sekku (po naše: praznik) še zmeraj na dnu vsakdanjega življenja: še zmeraj so ljudje prepričani, da se morajo ob kakšni priliki (ki so jo torej nekoč začeli imenovati sekku) zbrati in jesti iz iste sklede in piti iz istega kozarca: tako se namreč porežejo z božanstvom, ki bedi nad njihovim krajem, in se tudi med seboj povežejo na duhoven način. Nekoč so takšno jed in pijačo (navadno sake) najprej darovali božanstvu... zdaj je to vsaj še poročni običaj. Nisem mogel izslediti, v katerem stoletju so sekku uvedli. Ali morda pod vplivom »nevarnega« krščanstva? Ta podmena ni tako čudna, ako pomislimo, da so nekaj mašnih obredov prevzeli v svojo čajno ceremonijo... in jo še danes tako vršijo (vsaj v vrstah pripadnikov tega določenega ceremoniela), čeprav pravega smisla stvari ne poznajo. Ali niste ves čas mislili na sv. daritev in sv. obhajilo? Kako bi lahko postali resnično združeni z resničnim božanstvom in med seboj — vsak dan. Ali ne bomo prosili Jezusa pri sv. obhajilu prav posebej za naše Japonce, ki po Njem hrepenijo in ga ne poznajo? Ne zdi se mi odveč omeniti na skoraj pobožen način sv. obhajilo v časopisu; dejstvo svetovnega pomena je, in kdor stoji na naši fronti v ubogem predmestju Tokia, ga ceni zmeraj bolj in je zanj (in Zanj) hvaležen; kakor dovoz hrane in streliva je; ne, kakor obisk Generala, ki je Moč in Ljubezen. Vsak izmed nas hrepeni po ljubezni, takšni, ki naj nikdar ne umre.
Lani so budisti sekte Zen poslali dva misijonarja v ZDA. Literatura ene izmed zelo protikatoliških in bolj fanatičnih verstev tukaj, tako zvana Tenrikyo = občestvo) (ali pa nauk) božje modrosti, go vori o velikopoteznem načrtu šolanja in potovanja misijonarjev sekte v inozemstvo. — In mi? Darujmo za misijonarje pravega Boga in prave sreče. Darovali bo mo za vse človeštvo!	VI.	Kos
ris ponovno spominja, da je brezbožni komunizem hudičevo delo. Rajni škof Rožman je bil o tem od začetka popolnoma prepričan. V boju zoper hudiča je dobil sijajno orožje v Rimskem Obredniku (Tit XII., c. III.) v: Zarotovanju proti satanu in odpadlim angelom. To zaroto-vanje je govoril sam in je pooblastil za to tudi vse svoje duhovnike.
V kolikor je piscu teh vrstic znano, imajo pooblastilo za to zarotovanje samo duhovniki ljubljanske škofije. Dobro bi bilo, da bi se tem pridružili tudi slovenski duhovniki v drugih škofijah. Na prošnjo bi gotovo dobili to pooblastilo od svojih škofov.
Zaradi lažjega recitiranja je škof Rožman dal to zarotovanje natisniti na po-
Molimo za naš rod
seben list. Ponovni natis bi bil majhen strošek.
Morda bi pa kdo mogel pridobiti kakega škofa, da bi pooblastil tudi duhovnike drugih narodnosti. Brezbožni komunizem ni bič samo za slovenski narod, ampak vedno bolj tudi za druge narode.
PROŠNJA
»Pismo prijatelju« v Kat. glasu od 6. julija nas zopet močno opozori, da brezbo-štvo v Sloveniji z vso silo deluje. Papež Pij XI. nas v okrožnici Divini Redempto-
34 otrok — žrtev letalske nesreče
V bližini Stavangerja na Norveškem jc med silnim viharjem britansko letalo, na-zvano »Papa Mike«, zadelo ob goro in se razletelo. Na letalu je bilo 34 britanskih fantov, učencev srednje šole v Croydonu v bližini Londona. Z velikimi žrtvami so spravili skupaj potreben denar, 27 šterlin, in se dne 10. avgusta silno veseli nad iz-rednimi počitnicami podali na pot, ki zanje ni imela več povratka. Namenjeni s° bili na Norveško na desetdnevne prijetne počitnice. Fante sla spremljala dva profesorja, ki sta tudi organizirala te počitnice. Vseh 34 dečkov, oba profesorja in trije člani posadke so našli smrt med razbitinami letala. V majhnem mestecu Cro.V' sonu na Angleškem je zavladala velika žalost. Vse mesto objokuje mlade žrtve, ki so si hotele s tolikim trudom priboriti deset dni prijetnih počitnic. Nesreča jc globoko pretresla vso Veliko Britanijo.
«rTonček iz Potoha» v francoskem prevodu
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Kdor ni še bral te lepe mladinske polsti, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba v letu 1949 in jo je spisal tedanji ^rat, a sedanji preč. pater Bazilij Valento, slovenski misijonar med izseljenci v Avstraliji, mu je lahko žal. Ni samo zdra-va mladinska povest, je povest poštene fanečko-mlinarske družine iz Stične na dolenjskem in ogledalo, kakšne naj bi sPet postale naše slovenske družine, če naj bodo hrbtenica narodu sredi sedanje-8a nemirnega in vihravega sveta.
Pa ni naš namen opisovati povest kot 'ako. Da smo se spomnili nanjo, je vzrok francoski prevod te knjige, ki smo ga v 2adnjem času prejeli in ki ga je oskrbel ®aš neutrudni dr. Ferdinand Kolednik, ki Se že leta peča s seznanjanjem dragih narodov z nami Slovenci in našo literaturo. Postavil si je načelo: Naj Bog blagoslavlja slovenske knjige v obleki drugih jezikov !
Knjiga je izšla pri Apostolatu tiska v tiskarni sv. Pavla v Sherbrooke (Montreal) v Kanadi in nosi naslov »Le petit Tonček du Potok« - Mali Tonček iz Potoka. Zunanjost knjige je kar elegantna: krasne slikane platnice s Tončkom in Ne-Sco pred znamenjem Križanega ob gor-slli stezi. Tisk je lep, na močnerri papirju, toed poglavji so razvrščene jasne slike 8aših slovenskih mest, vasi, gradov, pla-n'n in gora, Bleda z njegovim rajskim jedrom, pa še stiškega samostana z opazni Kastelcem itd. — Prevajalec pokaže v Predgovoru na zemljevidu našo malo ^ovenijo in življenje pisatelja P. Bazilija, ^ ni nihče drug kot trinajsti sin opisala Tončka iz Potoka. Ob strani te slike -le napisana posvetitev: »Vsem očetom, ki * globoko ljubeznijo varujejo in čuvajo Za svoje otroke svojo domačo grudo!«
Knjiga v francoščini obsega 251 strani ln je tako lepo opremljena, da že sama niena zunanjost kliče: Kupi me, prečitaj ^e, ne boš se kesal! — Ce jo primerjamo 1 našo izdajo pri Moh. družbi, ki je sicer v 1- 1949 hotela biti lepa, se gre slednja 'ahko skrit. Prevajalec in izdajatelj sta Se izkazala za velika mojstra.
Pa ker že govorimo o dr. Koledniku in Njegovem prevajanju knjig naših slovenjih pisateljev, ki naj bi naš mali narod Predstavile zunanjemu svetu, naj povemo tudi, v katere jezike so bili ti slovenski ^isi prevedeni od njega samega ali po Vegovem prizadevanju od njegovih mno-8°številnih znancev.
Jurčičev Jurij Kozjak je bil preveden v skoro vse evropske jezike, pa tudi v ki-*ajščino. Ta prevod je oskrbel Don Pavli-tos LO, prior trapistov v Hongkongu. Le-I*0 Priporočilo je temu prevodu napisal ardinal Tomaž Tien. Deseti brat je pre-'eden v nemščino.
^inžgarjeve Sedem postnih slik je izšlo ' francoskem jeziku; Dekla Ančka in Stri-c' so izšli v nemškem jeziku; Pod svobod-n,ni soncem ima pa še v rokopisu v štirih
Jezikih.
Terčeljevi Vozniki so izšli v francoščini, r°kopisu ima še nemški in hrvaški pre-V0(l.
P. Bazilijev Tonček du Potok je zgoraj ocenjen. V francoščino je prevedel tudi razne črtice Zore Piščančeve.
Francoske prevode so mu laskavo ocenili: Paul Claudel, nadškof Roger Beaus-sard, tajnik francoske akademije Georges Goyau, in kardinal Eugene Tisserant. Nemške prevode pa dr. Sighard Kleiner, vrhovni opat cistercijencev.
Gospod prevajatelj je res zaslužen mož, ker nosi slovensko ime daleč po svetu. Vsa čast mu! Manjka mu le denarja, da bi plačeval založnike, zato se mu rokopisi prevodov doma množijo. Takole piše: »Idealizem nima denarja, ljubezen do slovenske domovine in slovenske besede pa seveda denarja ne potrebuje. In te lepe darove in talente izrabljam, dokler mi Bog še živeti da.« — Naj se spomni, kako je tožil Prešeren: »Kranjec moj mu osle kaže.« Po smrti ga pa časti.
I IM
i*E2.
at:
Poplava filmskih festivalov
Prolifikacija filmskih festivalov je postala v zadnjih letih že skoraj »ganljiva«. Zlasti v poletnih mesecih si te »kulturne manifestacije« sledijo druga drugi s presenetljivim ritmom. Skoraj ni več mesta ali letoviškega kraja, ki si ne bi štelo v čast prijaviti te nepotrebne in dolgočasne dogodke, kjer igrajo glavno vlogo filmske zvezde in zastave raznih narodov in šele potem pridejo na vrsto filmi.
Nekoč se je vršilo letno le nekaj festivalov: takrat so bile te manifestacije zares pomemben dogodek in je iz njih izšlo, kar je bilo najboljše iz svetovne kinematografije. Toda to je sedaj le spomin; sedaj, ko služijo festivali le neumnim eksi-bicijam takozvanih zvezdic, povečanjem turizma in razkazovanja oblek, draguljev in... še kaj drugega. Benetke, Cannes, Moskva, Karlovy Vary, Locarno... kdo bi naštel vse kraje, kjer se letno vršijo festivali? Prejšnji mesec je bila na vrsti "Moskva, pred njo San Sebastiano, kjer je odnesel zmago Marlon Brando, še prej pa Berlin, kjer je dobil prvo nagrado Anto-ninijev film »Noč«. Pred nekaj časa se je pridružil tej festivalski roži mirni in tihi Locarno. Tudi tu nagrade: zlata jadra. Benetke so zaključile festival dokumentarnih in kratkometražnih filmov. Festival v Messini-Taormini; nagrada: David Donatello. Morda je -s tem naštevanje zaključeno, morda pa tudi ne. Še tako dobro informirane agencije ne morejo slediti vsem sezonskim festivalom.
Režiserji, ki jim je bil v Benetkah ali v Cannesu film odbit, se zadovoljijo s tem, da ga predstavijo na drugem, manj pomembnem festivalu. Filmske zvezde, ki niso mogle svojih oblek razkazovati na Lidu ali na Modri obali, imajo v manjših krajih zadoščenje, da to storijo.
Kaj naj ljubitelj filmske umetnosti misli o vsem tem? Naj torej ta umetnost,
Zanimivosti Formoze
P
, r°rmoza, dobesedno prevedena v naš pomeni lepa. Tako so jo krstili leta ^ Portugalski mornarji, katere je vihar ^Sel na ta še neznani otok. Očarani od l°like lepote cvetja in sinjine neba so ^kliknili; »Ihla Formosa!« In to ime je °s‘alo.
p
rorrnoza je otok skrivnostnih črnih or-1 eJ■ Cvet, utrgan na področjih gorkih ^lcev, je črn. Toda ko nanj posveti *0r>čni žarek, se njegova barva spremeni 'ettino rdečo. Nobenemu se še ni po-^*lo, da bi jih vzgojil ali presadil v ’8o zemljo. Vsaka počasi usahne.
* * *
čudovit pojav so na Formozi pomladni ®lulji. Letijo v strnjenih jatah včasih 's°ko pod nebom ali pa zelo nizko nad
ž°rtil
J«. Hitrejši uprizarjajo prave plese
°g počasnejših. Pred njimi in za njir
StV4
_ vedno straža. Ko jih kmetje zagle-prosijo bogove, naj bi jih poslali ,*It’ bolj daleč, kajti kjer se metulj ustavi, v«e pokončano. Zlezejo namreč never-veliko število jajčk, iz katerih se
k,
■vijejo požrešne gosenice, ki v krat-^ času uničijo vse, kar je zeleno, in sI>ravijo še colo na lubje dreves.
* * *
Pcifi
5*ka
orrnoza je dežela potresov. Neka japon-
statistika priča, da so v 25 letih, to 0(1 leta 1909 do leta 1934, registrirali
8502 potresna sunka. Znanstveniki tolmačijo, da so to le šibkejši sunki, brez nevarnosti. Toda večkrat se zgodi, da izginejo celi okraji, na tisoče ljudi izgubi življenje in na desettisoči vse imetje.
Formožani z neverjetno vdanostjo sprejemajo potresne sunke. 2e ob prvem sunku točno določijo, na katero stopnjo Mer-kalijeve lestvice spada sunek (gotovo ne vedo nič ne o Merkaliju, ne o njegovi lestvici) in ali bo treba bežati iz hiše ali pa mirno nadaljevati z delom. Ob nekem potresu v Tainanu se je Konfucijev tempelj stresel in se vzpel kot razigran konjiček, toda rumena obličja Formožanov so ostala brezčutna. Skladovnice ananasov na trgu so se podrle in bučnice so se razletele na vse strani, zasledovane od lastnikov.
* * *
V zadnjih desetih letih se je vselilo na Formozo 3 milijone Kitajcev, ubežnikov iz komunistične Kitajske. Ti predstavljajo za lokalne oblasti veliko breme. Poleg teh je na otoku utaborjena vojska 600 tisoč mož, izurjenih in oboroženih Chang-Kai-Šekovih vojakov. Častniki in vojaki živijo že leta in leta ločeni od svojih družin, ki so ostale na celini in ki o njih nič več ne vedo. Leta tečejo, lasje sivijo, navdušenje in prepričanje omahuje in položaj postaja vedno bolj kritičen.
Novačanova spominska slovesnost v San Martinu
Slovenci v San Martinu so spomin pesnika in pisatelja Antona Novačana ob desetletnici smrti proslavili v nedeljo 18. junija dopoldne v dvorani Slovenskega doma.
Prireditev je vodil prof. Zupan. Dr. Tine Debeljak je spregovoril o Novačanovem mestu v slovenskem slovstvu; g. Miha Smersu je nato prebral prolog iz drame »Friderik Celjski, nakar je pisatelj Z. Simčič podal sliko Novačana kot človeka. Iz pesniške zbirke »Peti evangelij« je gdč. Marjeta Smersujeva prebrala pet sonetov. Predsednik R. Jurčec je podal oris Novačana kot politika in pojasnil njegovo mesto v slovenski politiki in diplomaciji.
*
Pri ugledni nemški založbi Herder v Freiburgu bo izšlo delo p. Karla Vladimirja Truhlarja S. J. »Teologija dela«.
*
Vsako leto na knjižnem sejmu nemškega založništva v Frankfurtu ob Maini iz-bero petdeset knjig, ki najbolj ustrezajo zakonom knjižne umetnosti. Ozirajo se le na normalne, ne pa bibliofilske izdaje. Teh petdeset knjig gre potem po vsej Nemčiji kot »najlepše knjige«. Razstavljalo jih pa tudi izven Nemčije kot primerke nemške tiskarske in knjigoveške zmogljivosti. Med 50 najlepših nemških knjig iz lanskega leta so pa uvrstili tudi knjigo prof. Grivca »Konstantin und Methodius«. Tako zunanja oprema in tudi oblika po vrednosti odgovarjata vsebini.
*
V Barceloni je pri založbi Luis de Ca-ralt v prevodu Jose R. Zimmermanna izšel španski prevod znane povesti Karla Mauserja »Kaplan Klemen« z naslovom »El Capellan«. Na ovoju založba v propagandi povest predstavlja kot slovenski »bestseller«, ki da se po tematiki »postavlja ob stran Bernanosu in Grahamu Greenu«.
Nova revija - Služba božja
V samostanu v Makarski v Dalmaciji so začeli izdajati novo revijo, ki ima naslov Služba božja, liturgijsko pastoralni list. Revija izhaja na ciklostil razmnožena vsaka dva meseca. Prva številka je izšla v adventu 1960, zadnja, peta, pa sedaj v avgustu. Do konec cerkvenega leta bo izšla še ena.
Nova revija je namenjena duhovnikom v Jugoslaviji in je dvojezična; prinaša namreč članke v hrvaščini in v slovenščini. Med članki prevladujejo tisti v hrvaščini. Po vsebini je to izrazito liturgična revija, ki obravnava razna liturgična vprašanja. Pastoralnih člankov je manj. Namen revije je podpirati novo liturgično gibanje, ki se je začelo močno razvijati po vseh jugoslovanskih škofijah. Opaziti je, da so pisci in uredniki revije v liturgičnih vprašanjih zelo razgledani in na tekočem o vsem, kar se v katoliškem svetu o tem piše in razpravlja.
Škoda, da ni revija tiskana in ilustri-
za katero se nekateri borijo in jo branijo, služi le kot reklamno sredstvo razvoju letovišča in povečanju števila turistov prav tako kot njegovi parki, umetniški ognji in krajevne godbe? Pomen festivala — primerjava raznih struj v svetovni kinematografiji — je torej v tem, da se zadovolji vse, da se podeli čim večje število nagrad, da se povabi čim več držav, čim več filmskih zvezd, da se priredi čim več sprejemov in se na palačo postavi čim več zastav? Beseda »festival« ni samo zgubila čara nekdanjega časa, ampak je postala že smešna spričo dejstva, da nima več nobenega kulturnega pomena, da v filmski umetnosti nima več nobene veljave.	Mira
rana. Tiskana in s primernimi liturgičnimi slikami opremljena bi bila res izvrstna. Tudi tako morejo duhovniki najti v njej razne pobude za liturgično življenje v župniji in pa zlasti se varovati, da ne zaidejo v kaka neumestna pretiravanja, kar se je ponekod že začelo goditi.
ležilo še 18 tujih držav. Vseh razstavljajočih podjetij je bilo čez 1000, od teh 207 tujih. Razstavna površina je merila 130 tisoč kv. metrov, od teh 40.000 kv. metrov pokrite. Posebnost letošnjega velesejma je bila vseavstrijska razstava lesa.
BRUNA PERTOT:
Moja pomlad
Prva zbirka Brune Pertotove obsega kakih trideset pesmic. To so sveži verzi, neposredni odsevi iz lepega notranjega sveta. Pri modemih leposlovnih kritikih se včasih bere, da je lirika za vedno umrla, kajti novi človek da ne čuti potrebe, da bi v pesniški obliki izpovedoval svoje duševne doživljaje. Te kratke pesmice te prepričajo ,da take in podobne trditve ne držijo. Pričujoča zbirka je namreč ena sama vrsta izpovedi o tihi notranji sreči ali žalosti, pričakovanju ali razočaranju, prijetnem ali bolestnem občutju; vse so resnično doživljene, prav nič narejene; so torej najčistejša lirika, ker izražajo notranje razpoloženje v danem trenutku ter so našle primeren pesniški izraz, ki seveda ne more biti epično širok. Govoriti o drobnih liričnih motivih je nesmisel, kajti resnična lirika je pač samo odsev trenutnega doživetja. Pertotova je izbrala iz svojih pesmi zadnjih let nekaj najbolj intimnih, ki tvorijo zaokroženo enoto in ustvarjajo enoten vtis. Zunanji svet z morjem, bori, čolni in ribiči omogoča, da je njena pesem dostopna in razumljiva tudi bralcem. To je treba posebej omeniti, kajti mnogi sodobni pesniki, tudi Nobelovi nagrajenci, niso vedno razumljivi oziroma ne povedo človeku ničesar. Po obliki so ti verzi v molu pojoč ekspresionizem z asonancami, rimami ali tudi brez njih. Človek je teh verzov vesel tudi zato, ker so sredi vsesplošnega materializma in mehanizacije iskren in pristen izraz duhovnega sveta.
— a. k.
10. koroški velesejem
Letošnjega jubilejnega velesejma se je poleg vseh zveznih avstrijskih dežel ude-
Rgdio Trst A
Teden od 20. do 26. avgusta 1961
Nedelja: 9.30 Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za naj mlaj še: »Ukanjeni graščak«. — 12.15 Vera in naš čas.
— 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (47) »Še kiklco prodala bom...«.
— 21.20 Schubert: Kvintet v A-duru.
Ponedeljek: 18.30 Iz del skladateljev Julijske Benečije: Giulio Viozzi. — 19.30 Znanost in tehnika: »Hipnopedija, nova učilna metoda«. — 20.30 Sergej Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže«, opera s prologom v štirih dej. in desetih slikah.
Torek: 19.00 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino. — 21.00 Alpske legende -Vinko Beličič: (1) Legenda o Rajbeljskem rudniku. — 21.30 Schubertovi, Mendelssohnov i in Schoeokovi samospevi v izvedbi sopranistke Marije Stader. — 22.00 Obrisi ekspresionistične poezije v nemški književnosti - Janez Hribar: (2) »George Heym«.
Sreda: 18.30 Gliere: Simfonija št. 3 v h-molu, op. 42. — 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih: (7) »Goldonijev trg in ulica Mazzini«. — 21.00 »Dona Diana«, veseloigra v treh dejanjih. I-grajo člani SG v Trstu.
Četrtek: 19.00 Violist Srečko Zalokar.
— 19.10 Folklora z vsega sveta. — 19.30 Na vakance! Beležke študentom na počitnicah. — 21,00 Slavni dirigenti: Karl Bohm.
Petek: 18.30 Ildebrando Pizzetti: Poletni koncert. — 19.30 Obletnica tedna: Spomin na carja krvnika Ivana Groznega, ob današnji obletnici rojstva. — 21.15 Koncert operne glasbe.
Sobota: 15.30 Tržaški obiski: (7) »Prosek -Kontovelj. — 18.30 Iz del jugoslovanskih skladateljev: Bruno Bjelinski. — 19.30 Žena in dom. — 20.40 Zbor »Emil A-damič«. — 21.00 »Večerni pomenek«, radijska komedija.
Po poti križarjev v Sveto deželo
(IX. nadaljevanje in konec)
Na Turškem duhovniki in redovniki ne smejo nositi v javnosti svojih duhovniških oblek. Tudi Edirne je že za nami in približamo se bolgarski meji. Prva postaja, ki nas je sprejela, je bil Svilengrad, ves obdan od cvetja in murv. Vozimo se ob sloviti reki Marici, povsod okrog pa je polno lepih nasadov, gozdov in raznih pisanih zanimivosti. Kmalu smo prispeli v lepo mesto Plovdiv, kjer smo že videli živahne priprave na praznik prvega maja, ki se je imel vršiti naslednji dan. Plovdiv ima 180.000 ljudi in je drugo največje mesto v Bolgariji. Tu je tudi precej izvirov mineralne vode, kot po vsej Bolgariji na splošno. Ponekod je voda celo tako vroča, da je ni mogoče piti. Po vsej deželi je tudi mnogo vrtnic. Legenda pripoveduje, da jih je v 15. stoletju izvabil sladek smehljaj.
Kot znano, je danes Bolgarija komunistična republika. Kralja so odstavili leta 1944. Prišli so partizani, ki so se nahajali v rdeči armadi. Glavno mesto Sofija ima sedaj 700.000 prebivalcev. Leži na visoki ravnini, okrog pa je obdana od mogočnih gora. Včasih se je Sofija imenovala Sredec, ker se nahaja v sredini balkanskega polotoka. Mesto ima velik park svobode, mnogo cvetja, gledališče na prostem s 3.500 sedeži, športno pa-
POGLED NA DAMASK
lačo, široke ulice in bulvarde. V bolnicah se ne plačuje zdravnika ali zdravil. Lep je tudi Dimitrov mavzolej, posvečen žrtvam vojne. Obiskali smo še znvimenito pravoslavno cerkev sv. Aleksandra Nevskega, kjer so se vršile prav takrat pete molitve.
V Sofiji smo se udeležili nedeljske sv. maše. Izmed dva tisoč katoličanov, ki jih je tu, jih le 500 obiskuje sv. mašo. škof biva v Plovdivu, ker je tam več vernikov. Bogoslužja ne branijo, a počasi hira. V tej cerkvi so stalno trije duhovniki in dva redovnika.
Pot nas je zatem vodila proti jugoslovanski meji: tu smo obrnili uro za 60 minut nazaj, ker smo se vrnili v evropski čas. Preko Dimitrovgrada smo prišli v Jugoslavijo. V Konštantinovem rojstnem kraju Nišu nas je čakalo kosilo. Tu smo videli zadnjo džamijo na naši poti. Odtod pa naprej preko Morave, največje srbske reke, preko Svetožarevca in Kragujevca, kjer je bila tiskana prva srbska knjiga in se igrala prva srbska gledališka igra. V Beograd smo dospeli šele ob polnoči. Tako smo v tem dnevu prevozili kar 410 km.
V Beogradu smo tudi še videli proslave za prvi maj. Vse je bilo živo: godba, streljanje, mladina s cvetjem, vse praznično okrašeno. Gledali smo tudi povorko, kjer so se vrstili razni stroji in podobne stvari. V Beogradu je še mnogo rimskih ostankov, kar je bilo turškega so pa vse porušili. Mesto se je šele v prejšnjem stoletju rešilo turškega jarma. Beograd je bil šti-ridesetkrat porušen. V tem desetletju si je mesto močno opomoglo, da izgleda prav novo’ in moderno. Iz Novega Beograda smo se odpeljali naprej med obširnim poljem, gozdno goščavo in ob lepih vodah. Cez Sremsko Mitrovico smo prišli v Slavonski Brod.
Ob sončnem zahodu nas je pot pripeljala v hrvatsko prestolnico Zagreb. Naslednji dan smo bili pri sv. maši v katedrali, kjer smo se poklonili pok, kardi-nalu-mučeniku. Mimo Save smo se dalje privozili do bele Ljubljane, od tu pa preko Postojne in Sežane na Opčine. Majhna slovesnost, pozdravne besede, ločitev.
Na celotnem potovanju smo prevozili s pullmanom 8 tisoč km. Pot je bila vsekakor tako lepa in zanimiva, da se je res izplačala. Tudi cena ni bila tako visoka za vse to, kar smo videli, slišali in doživeli.	Jeruzalemska	romarica
0 dušni oskrbi v goriških bolnicah
Gorica je mesto bolnišnic. Imamo jih kar lepo število: Sanatorij za jetične, U-mobolnica in Splošna civilna bolnica, vse v ul. Vittorio Veneto. Dalje Hiralnica v ul. Diaz in Sanatorij pri Sv. Justu. Občinsko zavetišče v ul. Baiamonti. Za mesto, ki šteje nekaj nad 40 tisoč prebivalcev, je to lepo število. Kljub temu niso bolnice nikoli prazne, temveč je v njih vedno veliko število bolnikov in v hiralnicah lepo število onemoglih obojega spola. Da ima tako veliko število bolnic, se mora Gorica zahvaliti svoji sončni in zdravi legi, pa tudi dejstvu, da je središče za precej široko okolico, ki se razteza od državne meje do morja in globoko v Furlanijo.
Za zdravstveno službo skrbijo priznani zdravniki specialisti in njih asistenti. Tudi bolniško osebje je vsaj v nekaterih bolnicah dovolj številno za nego bolnikov. Toda to, kar je zelo pomanjkljivo, je dušna oskrba bolnikov. Res je, da ima vsaka bolnica svojega kaplana, toda v nobeni bolnici ni kaplana, ki bi obvladal slovenski jezik. In vendar služijo vse omenjene bolnice in hiralnice tudi za slovensko prebivalstvo iz Gorice in okolice in tudi s Krasa. Zato se dogaja, da se morajo slovenski bolniki spovedovati pri italijanskem kaplanu ali pa poklicati slovenskega duhovnika iz mesta. Eno in drugo je nerodno. Nerodno je bolniku, ki italijanščino komaj za silo zna ali pa celo nič ne, da se mora spovedati duhovniku, ki ga ne razume. Vsi vemo, da je spoved vedno nekaj težkega in pa intimnega, zato si za spoved vsakdo poišče duhovnika, s katerim se vsaj lahko pomeni v domačem jeziku. Med vojno je šla skupina slovenskih duhovnikov v Cherasco, Fossano in v druge kraje Italije, kjer so takrat bili nastanjeni slovenski fantje v posebnih bataljonih. Šli so zato, da so z njimi opravili velikonočno spoved. Kako veseli so prišli fantje k domačemu duhovniku in Z njim opravili velikonočno spoved. Vojaški kaplani so bili iznenadeni nad temi fanti, saj niso bili vajeni, da bi se vojaki tako radi in v tolikem številu spovedovali za veliko noč. Bila je pač moč materine besede, ki jih je gnala.
Najvažnejši moment za človeka pa je priprava na smrt. Če kdaj, si takrat zaželi imeti ob strani človeka, ki ga razume in kateri naj ga potolaži in mu vlije poguma. To so tisti težki trenutki v življenju, o katerih molimo: »V uri moje smrti ne zapusti me!« V goriških bolnicah se pa dogaja, da prav v takih trenutkih slovenski človek ne najde duhovnika, s katerim bi se mogel prosto in zaupno pomeniti in urediti zadeve svoje vesti, ker ni kaplana, ki bi znal njegov jezik. Zato se dogaja, da bolniki morajo urediti svoje dušne zadeve »po vojaško«, kot pravimo, toliko da dobijo odvezo in sv. maziljenje.
Ali je tako stanje pravilno? Mislimo, da ni in da ne dela časti nikomur, ne vodstvu bolnišnic ne cerkveni oblasti ne g. kaplanom po bolnicah, ki niso zmožni jezika bolnikov. O pokojnem dekanu Arku sem bral, da se je kot župnik v Štur-jah pred prvo svetovno vojno naučil italijanščine, zato da je mogel tolažiti nekega italijanskega delavca, ki je jetičen bolehal v njegovi župniji. Tako dela katoliški duhovnik, ki se zaveda neizmerne cene ene same duše.
Ni naš namen, da bi zahtevali, naj se vsi g. kaplani po bolnicah naučijo tudi slovenskega jezika. Hočemo le opozoriti na to, da je tako stanje v luči nauka sv. Cerkve nevzdržno in da je treba nekaj poskrbeti tudi za bolnike slovenskega jezika po goriških bolnicah. Začne naj se v Splošni civilni bolnici, kjer je največ slovenskih bolnikov. Tam, kakor slišimo, nameravajo nastaviti še enega kaplana, ker je dela za enega samega več kot pre-
ItllltltllllttlltHIIIIIIItllllllillltllllllllllttllllllltlllllllltltllllltlllllltlllllllKlllllllllllll
Presenečeni tatovi
V Parmi so neznanci ukradli iz avta trgovskega potnika Evgenija Tagiurija tri velike kovčke z upanjem, da bodo v njih našli posebne vrednosti. Ko so prvega odprli, so v njem z grozo zagledali 3 m dolgo kačo, ki je trgovcu služila za reklamo, da je svoje blago laže prodajal. Naglo so zaprli kovček in zbežali, ne da bi odprli še ostala dva. Tako je trgovec dobil nazaj vse svoje blago.
več. Ali bo komu prišlo na misel, naj bi bil drugi kaplan Slovenec? Po našem mnenju je uprava bolnice dolžna, da nastavi v bolnici stalnega slovenskega kaplana. To zahteva od občinskega upravnega odbora čut pravičnosti do slovenskih Občinarjev. Demokratična ital. vlada je uzakonila Slovencem šole, demokratična mestna uprava naj jim preskrbi stalnega kaplana v civilni bolnici!
Gabrje
Gospod Cernic Venceslav, ravnatelj gabrskega lovišča, je imel izredno lovsko srečo. Dne 10. avgusta je z mojstrskim strelom v srce ustrelil kapitalnega srnjaka, ki je čist tehtal 27 kg. Vrlemu lovcu iskreno čestitamo.
Povečana količina obvezne oddaje žita
Ministrstvo za kmetijstvo je v zadnjih dneh povečalo obvezno oddajo žita še za 8.000 stotov. Kmetovalci, ki še vedno razpolagajo z žitom, morajo napraviti proš-
njo na posebnih obrazcih najkasneje do sobote 19. avgusta. Obrazci se dobijo na sedežu pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva in na kmetijskih konzorcijih v go-riški pokrajini.
Srečanje zamejske mladine v Ukvah
Ob priliki praznika Vnebovzetja se je za nekaj dni zbrala v Ukvah naša študentovska mladina iz zamejskih pokrajin. Ukve, prijazna slovenska vas blizu sv. Višarij, so vsakoletna priljubljena le-toviščna točka tržaške mladine. Letos pa so se v Ukvah sešli mladi študentje iz vsega slovenskega zamejstva, da pretresejo svoje probleme in skušajo najti možnost večje povezanosti med slovensko mladino, ki živi in deluje izven meja svoje matične domovine. Ti dnevi so potekli v prisrčnem in prijateljskem razpoloženju ter v odkritih in konstruktivnih razgovorih, v katerih so se klesale ideje za nadaljnje delovanje.
Vsi skupaj so se dan pred praznikom Marijinega Vnebovzetja podali na skupno romanje k višarski Kraljici. Tu so z molitvijo in pesmijo počastili višarsko Mater božjo, ki jo Slovenci tako vdano ljubijo.
Ukvansko srečanje mladih zamejskih izobražencev je bilo prvo te vrste: vsekakor pa ne zadnje. In prav zdrav slovenski duh in jasna krščanska zavest bosta tej mladini vodilo za njeno poglobitev in udejstvovanje.
• -• a tšdčJzF.šT-
Cerkveni pevski zbori na Tržaškem
BORŠT. Pokojni g. Malalan je imel zelo rad lepo petje. Osebno se je zanimal za svoj zbor, mu lastnoročno pisal glasbe in partiture, vodil pevce na romanja in izlete. In to njegovo zanimanje, ta dolgoletna in ljubezniva skrb kaže še danes svoje sadove. Na koru res lahko rečemo, da je zrel in dober štiriglasni pevski zbor. Kar je najbolj pritegnilo mojo pozornost, je bilo to, da so pevci vsi srednjih let, ne premladi in ne prestari, da so vsi dobri glasovi in da bi vsak po svoji jakosti mogel žaleči za dva. V nedeljo je bilo kakih 10 pevcev, vendar bi človek rekel, da jih je bilo več, vsaj 20, kolikor jih zbor tudi drugače šteje.
Dobrega organista, s 30-letno izkušnjo, odličnega pevovodjo in izbornega basa i-majo v Borštu v osebi g. Dragota Peta-rosa. Ko sem se mu zahvaljeval in mu
čestital k lepemu petju, se je z žalostjo spomnil tistih časov, ko je do 40 pevcev prihajalo k vajam in sp za, notami latinske maše skrivali slovenske nabožne pesmi. Bili so hudi časi preganjanja in vendar so ljudje marsikaj žrtvovali Bogu in narodu. Danes ni več nasilja, danes je tudi manj navdušenja. Kako smo čudni !
Odkar je v fari preč. msgr. Jože Jamnik, se on zanima za zbor. Z mladostnim navdušenjem nadaljuje delo svojega prednika. Preskrbel je tudi, da bo cerkev dobila nove orgle, in upa, da bodo na mestu že s prvim januarjem prihodnjega leta. Njemu in vsem, ki skrbe za lepo petje po naših cerkvah: Bog vas blagoslovi !
Naj še omenim, da imajo v tej župniji še drugo mašo s petjem ob 8. uri, pri kateri poje mladinski pevski zbor pod vodstvom preč. s. Tarcizije.
Jurij Slama
RAZNE NOVICE
V Kongu
imajo enotno vlado, katere ne priznava edino Čornbe. Vendar je zmeda v deželi še zelo velika. Plemensko sovraštvo je tisto, ki dela še največje težave. Tako poročajo, da so bili v severnem Ka-saju zopet hudi pokoli. Člani plemena Luntus so iz zasede napadli kakih 15 vojakov redne kongoške vojske. Ta se je zaradi tega zelo maščevala nad tem plemenom. Pobili so na tisoče članov plemena Luntus, med njimi tudi otro-
u
Sirite »Katoliški glas
ke in žene, požgali vasi na stotine km na široko.
Ob takih prizorih se človek res vprašuje: kdo bo varoval pastirje? Če vojaki in policija uganjajo take reči, kdo bo branil ljudi pred vojsko in policijo? Še zelo daleč je Kongo od civilnega sožitja med prebivalci.
Atentat v Trstu
V noči od petka na soboto v preteklem tednu so neznanci položili bombo pred sedežem KP pri Sv. Jakobu v Trstu. Bomba je eksplodirala in povzročila precejšnjo škodo. Človeških žrtev pa ni bilo. Policija je takoj začela s preiskavami in pridržala več oseb. Toda do sedaj ni še odkrila krivcev.
Komunisti so v protest zaradi atentata priredili veliko zborovanje pri Sv. Jakobu. Incidentov ni bilo.
Umrl je apostolski nuncij na Dunaju
V nedeljo zvečer je po kratki in hudi bolezni umrl apostolski nuncij' na Dunaju msgr. Janez Dellepiane. Pokojni je bil doma iz Genove, kjer se je rodil leta 1889. Leta 1914 je bil posvečen za duhovnika. Naslednje leto ob vstopu Italije v vojno proti Avstriji je postal vojaški kaplan. Po vojni je bil osebni tajnik škofa v Smirni msgr. Vallega. Leta 1929 je bil posvečen za škofa in naslednje leto je nastopil službo kot apostolski delegat v tedanjem Belgijskem Kongu. Tu je ostal do leta 1949, ko ga je sv. stolica poslala najprej za začasnega, nato za stalnega nuncija na Dunaj. V avstrijski prestolnici ga je sedaj zatekla smrt.
M. Blanc zahteval nove žrtve
Mont Blanc je letos zahteval številne žrtve, katerim so se v zadnjih dneh pridružile še nove. Trije italijanski planinci so pretekli teden padli v prepad na italijanski strani Mont Blanca in so jih reševalne skupine šele čez več dni zasledile. Dva druga Italijana iz Monze pa sta našla smrt v steni, ki sta jo nameravala preplezati, a jima je postala usodna.
Vzpon na Mont Blanc je poskusil tudi plezalec iz Trbiža Ignacij Piussi. V družbi francoskega plezalca Juliena je že priplezal 60 metrov pod vrh, ko se mu je odprla vrečica, v kateri je imel žeblje, potrebne za nadaljnje plezanje. Tako sta morala tik pod vrhom opustiti misel na zmago in sta se vrnila.
»Ognjene« sredpoletne počitnice
Že več let sem ne pomnimo v Italiji tako izredne vročine sredi avgusta. Letos pa so se sredpoletne počitnice začele v
znamenju »ognja«. Ta izredna vročina je še povečala izseljevanje na deželo in k morju. V Rimu so v teh dneh zabeležili najčišjo vročino, in sicer 37.5 stopinje. Na Sardiniji pa so zabeležili celo 40 stopinj v senci. Vročina je povzročila več gozdnih požarov, ni manjkalo pa tudi smrtnih nesreč pri kopanju.
Kolavdacija izredne rakete v ZD
Medtem ko je major Titov krožil okoli zemlje, je po Missisipiju mirno plula ladja, na kateri je bila raketa, ki predstav-vlja za Američane nov rekord. Namenjena je bila na Cape Canaveral na Flovidi in Američani upajo, da bodo s to raketo prvi dospeli na luno. »Saturn C 1«, kakor so raketo imenovali, ima jakost poldrugega milijona liber, kar predstavlja za 700.000 liber več kot pa raketa, ki je pognala na krožno pot Gagarinovo in Titovo vesoljsko ladja. To je prva raketa take jakosti, kateri pa bodo sledile še druge, ki bodo dosegle ogromno moč 12 milijonov liber. Ta prva raketa je namenjena, da bo leta 1965 pognala na krožno pot okoli lune vsemirsko letalo, ki pa se ne bo vrnilo več na zemljo. Močnejše rakete bodo služile za bolj tvegane poizkuse, ko bodo pognali na krožno pot okoli lune živali, nato ljudi, dokler ne bodo 9 in 12-milijon-ske rakete pognale v vsemirje satelite, ki si bodo osvojili planete.
Izreden val vročine v Jugoslaviji
Dne 9. avgusta so v Jugoslaviji' imeli najbolj vroč dan. V Mostarju in Titogradu so zabeležili 37 stopinj vročine, v Subotici in Beogradu pa 35 stopinj.
Drugi festival jugoslovanske folklore
Od 1. do 6. avgusta se je vršil v raznih istrskih obalnih mestih drugi festival jugoslovanske folklore. Nastopale so znane skupine »Lado«, »Kolo« in »Janec«, ki so že v raznih krajih sveta žele velike uspehe. Ta izredni kulturni dogodek — kdo se pač ne navdušuje nad narodnimi plesi? — je seveda privabil številno občinstvo, ki je po vsaki točki sporeda izražalo svoje priznanje z burnim ploskanjem. Trije jugoslovanski poklicni ansambli so nastopili z najboljšimi točkami iz svojih bogatih repertoarjev.
V. nedeljo zvečer, na zaključni dan festivala, so drugi del prenašali po evrovi-ziji v raznih evropskih državah. Na Titovem trgu v Kopru so postavili televizijske kamere, s katerimi so spremljali ves drugi del zaključne revije. Bili so tam televizijski napovedovalci iz Avstrije, Francije, Norveške in Italije, katero je zastopal znani napovedovalec Enzo Tortora.
Tako so tudi tisti, ki jim ni bilo mogoče osebno prisostvovati festivalu, lahko po televiziji občudovali te tri znane ansamble, ki kažejo svetu dragocene bisere jugoslovanske folklore, bogate na ritmu, na eleganci, na pisanih oblekah.
Izreden uspeh Zaletelovih slik v Argentini
Iz Argentine prihajajo poročila o izrednih uspehih, ki jih žanje č. g. Vinko Zaletel iz Koroške. Imel je že vrsto skiop-tičnih predavanj po raznih dvoranah argentinske prestolnice in povsod so ga naši Slovenci z .vsem navdušenjem sprejeli. Lepota slovenske zemlje, katero so morali zapustiti, a katere ne morejo pozabiti, je vse prevzela do solz. Dvorane so bile mnogo premajhne, da bi lahko sprejele vse, ki so hoteli vsaj v duhu pohiteti v slovenske kraje in med slovenske ljudi. Marsikje je moral č. g. Zaletel ponoviti, da je tako lahko zadovoljil vse.
Čeravno s tesnobo v srcu to poročamo, ker vidimo koliko trpijo naši rojaki po svetu, smo vendar na drugi strani veseli, da tujina ne bo ugrabila naših ljudi, in da bodo ostali zvesti domu in domovini.
Italija in Jugoslavija na lesnem sestanku v Dubrovniku
Letos so se italijanski in jugoslovanski predstavniki lesnih podjetij sestali v Dubrovniku, Pred leti se je ustanovil mešani jugoslovansko-italijanski odbor, ki se sestaja izmenoma enkrat v Italiji, naslednje leto v Jugoslaviji. Lani so se predstavniki lesne industrije sestali na večdnevnih posvetovanjih v Florenci, letos pa v Dubrovniku. Italijansko odposlanstvo je vodil dr. Saia, predsednik vsedržavne zveze lesnih trgovcev, in dr. Trippodo, ravnatelj te zveze. Jugoslovansko delegacijo je vodil Mile Perkovič. Italija hi rada u-važala vedno več mehkega lesa iz Jugoslavije. Lani je uvozila 90.000 kub. metrov, letos pa bo ta uvoz verjetno presegel 100
tisoč kub. metrov. Italija bi želela tudi, da bi se zvišal določeni kontingent bukovine od 75.000 na 100.000 kub. metrov. Les predstavlja za Jugoslavijo enega najvažnejših izvozov. Lani je izvozila v Italijo za 5,2 milijarde lir.
Okrepitev dinarja
V Jugoslaviji obstojata dva tečaja dinarja, in sicer obračunski in turistični, V turistični sezoni se vsako leto dinat okrepi. Tudi letos je dosegel vrednost 83 lir za 100 dinarjev. V Milanu plačujejo menjalnice za 100 din 90 lir. Državni tajnik za blagovni promet dr. Brecelj je lZ" javil, da bo turistični tečaj povišan, kat pomeni praktično, da bo odpravljen. Tako bo ostal v veljavi v Jugoslaviji samo en tečaj, to je obračunski.
ZA DOBRO VOLJO Ej, Karolina!
Triletna Kennedyjeva hčerka je prišla slučajno v tiskovni urad Bele hiše. Neki časnikar, vedno na lovu za senzacijam1' jo vpraša:
»Povej mi, Karolina, kaj dela sedaj tvoj papači?«
»Nič,« mu odgovori dekletce, »sedi naslonjaču brez čevljev in brez nogavk in ne dela prav nič.«
Stražnik in nevesta
Novoporočenei so se s težavo rešili svatov pred cerkvijo, ki so vsi hoteli poljubiti mlado in lepo nevesto. Zasedli s° svoj avto, a komaj je avto odpeljal, Je zabrlizgal stražnik na motorju. Ženin s® je ustavil in v zadregi vprašal, kaj je za' grešil.
»O nič,« je odgovoril stražnik, ki je veS ta čas nadzoroval promet pred cerkviJ0, »mislim, da sem sedaj jaz na vrsti, & poljubim nevesto.«
Splošna žalost
Mlad agent zavarovalnice je po končari pripravi začel s svojim delom. Prišel Je na deželo in našel kmeta, ki je oral 1)3 njivi. Uporabil je vso svojo zgovornost 10 mu na dolgo razlagal ugodnosti zavarovanja za življenje, zavarovanje živine, v metja in zaključil: »Še po smrti lahk® zagotovite svojim mirno življenje.«
Kmet ga je molče poslušal do koiri*-Nato jc zmajal z glavo in dejal: »Mlado nič, ne bo nič; hočem, da bo dan rnoJe smrti dan splošnega žalovanja.«
OBVESTILA
DUHOVNE VAJE V TRSTU. Letos
bo
en sam tečaj duhovnih vaj za dekle*1* v Trstu. Prično se 20. avg. (v nedelj®) ob 7h zvečer in se zaključijo v četrti (24. avg.) zjutraj. Duhovne vaje bo vod* namesto preč. g. C. Demšarja, misijo®*1 dr. Kolarič iz Avstrije pri čč. sestrah P1* Sv. Ivanu.
Vsi gg. dušni pastirji ste naprošeni, da v svojih župnijah in v organizacijah de kletom duhovne vaje priporočite in P0^ jasnite njih pomen!
Dekleta! Priglasite se takoj ali pri jih dušnih pastirjih ali pa na našlo'1, Cč. šolske sestre, Via delle Doccie 36 T rieste.
RADIO TRST A. Z nedeljo 13. t. m- ^ začel delovati nov relejni ultrakratko'* lovni oddajnik »Gorica MF«, namenjeI’ prenosu oddaj radijske postaje Trst »š* Oddaja s frekvenco 98.3 Megahertza in ^ mogoča dobro sprejemanje radijskih °° daj v slovenskem jeziku posebno v vS goriški pokrajini. Nove valove mor®!0 sprejemati radijski aparati z ultrakr*1
kiini valovi (a modulazione di frequen:
,za)-
DAROVI
Za Katol. dom: M. S. USA 31.000;
Čiri
Vialori 100.000; R + R 100.000; Gork' 1.000; Neimenovani dobrotnik 100.000; rr,e' sečni prispevki 20.300 lir.
Za Slov. sirotišče: Preč. msgr. dr. Ukmar 2.000; N. N. Gorica 5.000; N-Švica 1.000; gdč. M. Z. Gorica 5.000;
N. Gorica 6.000 lir.
N-
Vsem plemenitim dobrotnikom, ki tudi v počitniških »suhih« mesecih pozabili, naj Vsemogočni tisočero pov
n»s
niri
tiri'
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpc* trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mo^' Tiska tiskarna Budin v Gorici
$
it V nedeljo 10. septembra pridite na marijanski shod na Opčine!