16. Štev. Poštnina plačana » gotovini. V Ljubljani, Sobota 24. aprila 1926. Posamezna številka 1-50 Din. Leto VI,
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTICNE STRANKE.
ztii ^.1
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«,   	"■■==	I.	nadstr. — Telefon: štev. 77.	--..-----—-
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din.
ittiiwiiitTa*nauni i •	 *.....
Inserati se računajo po velikosti in so cene v upravi
na razpolago.
Edin izhod: Razpis volitev!
Vobee preživlja parlamentarizem krizo; še posebej pa pri nas. Narodna skupščina je delanezmožna. Nemogoče je sestaviti delovno večino, ki hi v redu izvrševala državne posle.
Kriza se vrsti za krizo; vlada odstopa za vlado. O stabilnosti politične situacije še nikdar govora ni moglo biti. Noben program ne drži. Kar je bilo še včeraj nedotakljivo, se že drugi dan zruši z eno samo politično gesto.
Sporazum med radikali in radičevcl bi naj veljal kot narodni sporazum. Priti bi imelo redno parlamentarno delo, ki naj bi naravnost razsipalo z dobrotami med ljudstvom.
Tako zvana sporazuinaška politika je pa doživela popoln polom. Zatrjuje se, da radi tega, ker Štefan Radič ni državnik, s katerim bi bilo mogoče lojalno sodelovanje. Res je, da je Štefan Radič tekom svojega ministrovanja zagrešil toliko političnih netaktnosti, da ni čuda, če so mu obrnili hrbet njegovi najvnetejši zagovorniki. Pri nas se je razmeroma Radič še dolgo držal. V kakšni drugi civilizirani državi bi Radič s svojimi metodami in manirami že zdavnaj odletel, ne samo kot minister, ampak tudi kot voditelj stranke.
Zanimivejše od Radiče vili političnih kozolcev so afere, ki dajejo prav posebno obi-ležje sedanjim vladnim krizam. Med radikali je dvoje struj, ki ena drugo obdolžujeta milijonskih tatvin državnega Imetja. V utr-
Delegatski
V nedeljo, dne 18. aprila, sc je vršil 7. redni delegatski zbor NSS v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani.
Zbor je ob 10. uri dopoldne otvoril
strankin načelnik tov. Ivan Deržič, pozdravil navzoče zastopnike organizacij in sporočil pozdrave bratske češkoslovaške socijalistične stranke. Na predlog tov. Deržiča sklene z velikim odobravanjem zbor, da se pošlje br. Vaclavu Klofaču pozdrav delegatov NSS.
Pred prehodom na dnevni red se izvolijo: verifikačni odsek, odsek za sestavo kandidatne liste, odsek za resolucije in odsek za pregled organizacijskega reda.
Tajniško poročilo je podal tov. Franjo Rupnik, ki je očrtal razmere v strankinih organizacijah in delo strankinih funkcionarjev v javnih zastopih. Referent je obravnaval predvsem razmere v mariborskem, ptujskem in celjskem obč. svetu ter koncem izvajanj ugotovil: Smo stranka bodočnosti. Naš program je lep. Ubrati moramo pa tako pot, da ga uveljavimo. Četudi se mogoče vsi z dosedanjo taktiko strankinega načelstva ne strinjate, vendar pa moramo navzlic vsemu ohraniti v naših vrstah popolno disciplino. Današnja debata sc naj vrši v znamenju sporazuma za delo, ki naj prinese stranki zaželje-nih koristi.
K referatu tov. tajnika se je oglasil tov. podnačelnik Juvan, ki je poročal o strankini organizatorni propagandi.
O strankinih financah je poročal blagajnik tov. Ambrožič in je predvsem apeliral na zastopnike organizacij, da izposlujejo redno plačevanje strankinih prispevkov.
Med tem je verifikačni odsek izvršil svoje delo in je referent tov. Kravos ugotovil, da je na zboru poleg gostov 69 delegatov z glasovalno pravico. Po raznih objasnitvah je bilo sprejeto poročilo verifikačnega odseka.
V imenu nadzorstva je poročal tov. Pelan in izjavil, da se je našlo vse strankine blagajniške knjige v redu in predlaga, da se podeli načelstvu in blagajniku absolutorij.
Po poročilih načelstvenih funkcijo-narjev se je razvila živahna debata, katere so se udeležili tov. Tumpej, Brandner, Zupančič, Poženel, Mohorič,' Tavčar, dr. Politeo in Hiter. Končno je bil sprejet absolutorij načelstvu in §e posebej blagajniku stranke.
V imenu odseka za pregled organizacijskega reda je predlagal tov. Brandner razne izpremembe v predloženem načrtu. Izpremembe, kakor tudi ostali organizacijski red je bil nato soglasno sprejet.
O	političnem položaju sta poročala tov. Juvan in Tavčar. Oba referenta sta
dftev svoje pozicije Radič še povečuje te obdolžitve z novimi razkritji, ki imajo zopet za posledico, da radikali ne molče o ko-ruptivnlh aferah, ki jih je baje zagrešila tudi Radičeva okolica. Že več tednov ni slišat! drugega, koliko je kdo ogoljufal in okradel državo. Sporazumaška politika končuje v blatu medsebojnih težkih obdolžitev in težko je že ločiti, kdo je v tem korupcijskem metežu čist hi pošten in kdo je umazan in nepošten.
Iz neznosne politične krize ni drugega izhoda, kot razpis volitev. Sedanji parlament je nezmožen, da bi izravnal vse spore in dal delovno večino, ki bi bila v stanu voditi državne posle. Narodu se mora dati priložnost, da izloči plevel od klasja, da razsodi med pravico in krivico, med poštenjem in nepoštenjem.
Toda tudi sama volilna vlada ni dovolj, da napravi zaseko med koruptno prošlostjo in pošteno ter plodno bodočnostjo. Če se pojavijo stranke v svoji sedanji formi v volilni borbi, ni pričakovati boljših razmer. Koruptna vodstva ne bodo dala poštenih ljudi. Nujno je, da se še pred volitvami obračuna z vsemi koruptnlmi elementi in političnimi šarlatani in formira enotno fronto vseh poštenih, delavoljnih in delazmožnih nacljonalnih skupin. Le na ta način je mogoče že v naprej zasigurati delovno večino bodoči narodni skupščini in za vselej prenehati s sedanjimi nestalnimi političnimi razmerami, ki onemogočujejo konsolidacijo in napredek naši državi.
zbor NSS.
očrtala strankin razvoj od ustanovitve do danes in ugotovila, v koliko so sc uveljavile v našem javnem življenju strankine idejne smeri. Vsled situacije v strankinih organizacijah in vsled političnih razmer v državi je nujno, da sodeluje odslej stranka v kooperativi z drugimi naprednimi strankami. V debati, ki je sledila referatoma, so se nekateri delegati izjavljali za samostojen nastop stranke, dočim so zopet drugi zagovarjali enotno fronto vseh slovenskih naprednih strank. Večina je bila ža predlog referentov in je bila s tem tudi zaključena debata o tej točki dnevnega reda. .
Pri volitvah novega načelstva so bili izvoljeni za načelnika tov. Rudolf Juvan, za prvega podnačelnika tov. dr. Ivo Politeo, za drugega podnačelnika tov. Anton Blažek, za prvega tajnika tov. Franjo Rupnik, za drugega tajnika tov. Ivan Malgaj, za blagajnika tov. Janko Jarec in za člane načelstva tovariši: Josip Ambrožič, Ivan Hiter, dr. Viktor Peterlin in Karl Urbančič. V iz-vrševalni odbor je bilo izvoljenih 24 članov in 12 namestnikov, v nadzorstvo 5 članov, v finančno-gospodarsko komisijo 5 članov in v tiskovno komisijo 5 članov.
I	ov. Ivan Deržič se zahvali za dosedanje zaupanje in odda predsedstvo zborovanja tov. načelniku Rudolfu Juvanu. Tov. Juvan prevzame med odobravanjem navzočih delegatov predsedstvo in se v uvodnih besedah spominja velikega in požrtvovalnega dela odstopivšega načelnika tov. Ivana Deržiča. Tov. Juvan obžaluje, da se je zaenkrat moral vsled zaposlitve umakniti tov. Deržič iz vodilnega mesta in izraža prepričanje, da prevzame tov. Deržič takoj zopet načelstvo, kakor hitro bi mu to razmere dopuščale. — Tov. Ivanu Deržiču je priredil zbor navdušene in prisrčne ovacije.
K" slučajnostim se ni nihče več oglasil k besedi. Zbor delegatov se je vršil dopoldne in popoldne. Ob 19. uri je tov. načelnik Rudolf Juvan zaključil zbor s pozivom, da vrše izvoljeni funkcijonarji redno in vestno svoje dolžnosti.
	
	ARGUS n°jboljii domači informacijski ARGUS 'm£ V vsel' kraJ‘h zanesljive zastop- ARP1II8 °bvešča o vsem, zlasti o imovinskem /lHUUiJ stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb. »nnilC ove informacije so vedno točne, iz-rtlvUUij" črpne in hitre. ARGUS SC na*lata v Vuka Karadčlča ulici 11 ADnirc. °v telefon je 0—25, njegov brzojavni rtnuua- naslov Ar^us
Korupcijske afere.
Z vsak itn dnem prihajajo na dan nove • korupcijske afere. Gotovo je naimen teh razkritij tudi ta, da se nekoliko zabledi afe-fo Pašič—Stojadinovič in da: se opoziciji (prav posebno Radiču) onemogoči koncentrirati vse svoje napade edinole na radikalno stranko. Prezgodaj je, dai bi napram posameznim koruptnim dejanjem zavzeli precizno stališče. Vse afere so še vse premalo pojasnjene. O aferah poročamo tako, kot so bile iznesene v javnosti.
Standart Oia-Company.
V	»Jutarnjem listu« je objavil Radič članek, kjer obdolžuje bivšega finančnega ministra dr. Stojadinoviča tako-le:
»Naša javnost ne ve, da je dr. StojadP novič ves čas, kar je bil minister financ, bil obenem tudi ravnatelj Anglo-srbske banke na dopustu in da je takoj, ko je izstopil iz vlade, zopet dejanstveno nastopil svoje mesto. Naša javnost tudi ne ve, da je Standard Oil Companv predlagala potvorjene bilance in da je bila vsled tega napačno obdavčena, in to tako nizko, da je država s tem oškodovana za najmanj 23 milijonov dinarjev. Javnost tudi ne ve, da se je dr. Stojadinovič iz Washingtona silno zanimal za to, da se stremljenje seljaških ministrov dr. Krajača in Pavla Radiča,, da se omenjena kompanija pokliče na odgovornost ln zaščiti država, obrezuspeši. Tudi ne ve javnost, da> je Pavle Radič predal novemu nasledniku gospodu ministru financ Uzunoviču v prvi Uzunovičevi vladi' vse spise urejene in odločene tako, da bi jih bilo treba samo podpisati v svrho preprečenja tega pohujšanja in pljačkanja države-«
Na ta očitek je takoj odgovoril dr. Stojadinovič, da je zvedel za afero Standard Oil Company šele po povratku iz Amerike od ameriškega poslanika. Dr. Stojadinovi-čeva okolica trdi, da so v afero zapleteni Radičevi pristaši, predvsem dr. Predavec in bivši kabinetni šef dr. Krajnčevega ministrstva dr. Pečar, ki je hotel izsiliti od Standard Oil Company znesek 5 milijonov dinarjev. Dr. Pečar se sedaj oglaša, da je vest o izsiljevanju neresnična. Radičevi disidenti pa navzlic dr. Pečarjevim demantijem niso prenehali' z obdolžitvami. Objavljajo se dokumenti, iz katerih izhaja, da je imel dr. Pečar pri Angleški trgovski banki naloženih 800.000 dinarjev, katere je baje dobil z raznimi provizijami. Z aferami se spravlja v zvezo tudi dr. Mačeka in dr. Košu tida^ same najboljše Radičeve prijatelje.
Radičeva prodala knjige.
»Reč« obdolžuje bivšega ministra Štefana Radiča, da je na državni račun odkupil knjigo »Matija Gubec« za 117.000 dinarjev, katero je Radič spisali in ki jo je izdala njegova tiskarna v Zagrebu.
Trboveljska premogo-kopna družba.
Na naslov min. predsednika N. Uzuno-viča je beogradski »Narodni Glas« objavil sledeče:
»L. 1921 je ravnatelj tvrdke Laenger g. Lakič iz Beograda sklenil pogodbo s TPD na pet let radi prodajanja premoga iz teli rudnikov. Trbovlje so bile tedaj pod kontrolo naše države. Premog se je smel prodajati po ceni 2200 Din za vagon. Ne čisto eno leto po sklepu te pogodbe je Slavonski banki s pomočjo 4500 akcij, ki so se izplačale Rade Pašiču v znesku 4 milijonov dinarjev, uspelo, da je to pogodbo razveljavila in istočasno se je nad TPD ukinila državna kontrola. Cena premogu se je zvišala na 4000 dinarjev za vagon.
Prosim Vas, gospod predsednik, da takoj zahtevate od ministra za pravosodje akt o tej stvari in ugotovite, kdo je to zadevo izpeljal in na kak način. Ne bi bilo slabo, če bi zahtevali od TPD spisek delničarjev, iz katerega boste mogli videti, kaj je na tej preiskavi. Istotako bi bilo dobro, da bi od sodišča mesta Beograda zahtevali akt št. 2473-K. br. 2587 od 12. novembra 1925, in da bi se prepričali, na kakšen način operirajo posamezne banke in na kakšen način postajajo milijonarji otroci bivšega predsednika Vlade, Nikole Pašiča. — Tam boste našli potrdila uprave Slavonske banke in Rade Pašiča o sprejetju 4 milijonov dinarjev, kakor tudi o izplačilih, ki so se izvršila otrokom Pašičevim. Bivši glavni ravnatelj Slavonske banke Avgust Praprotnik trdi pod svojimi podpisom, da je celo Slavenska banka izdala nalog svojemu ravnatelju v Beogradu, da radi gotovih notranjih zadev, razdeli gotovo množino delnic d. d. Trbovlje. Akcije so se dale na razpolago ravnatelju z naročilom, da jih 4000
izroči Rade Pašiču. Vedeti je treba, da vsaka akcija velja 1000 dinarjev. Tam boste, g. predsednik, našli tudi to zaslišanje Rade Pašiča. Rade Pašič je pri sodnem zaslišanju izjavili, da so med njim in med Slavensko banko, oziroma njegovim ravnateljem od-nošaji čisto poslovne narave. Ravnatelj je sprejel od. banke gotovo število delnic z nalogom, da z njimi razpolaga. Banka je imela nalogo del akcij izročiti, oziroma določiti način razpolaganja z njiitti. Iz tega sc jasno vidi, da bi sc na podlagi Vaše preiskave moglo ugotoviti, na kakšen način so
Prošli teden se je vršil v Ljubljani občni zbor trgovskega gremija, ki je sklenil, da se delovna doba v trgovinah podaljša od osem na deset ur dnevno in sicer naj bi se v Ljubljani delalo od 7 in pol do 12 in pol ter od 14. do 19., v Šiški pa od 7. do 12. in od 14. do 19. Načelnik pomočniškega zbora je proti temu sklepu takoj protestiral in zahteval, da se vprašanje delovnega časa uredi v sporazumu med obema v poštev prihajajočima strankama. Toda njegovi zahtevi se ni ugodilo. Prav tako pa je tudi mariborski trgovski gremij sklenil uvesti v trgovine deseturni delovnik.
Mi proti omenjenim sklepom najostreje protestiramo in apeliramo-na obrtno oblast, inšpekcijo dela, delavsko zbornico in vse ostale v poštev prihajajoče činitelje, da ne dopuste, da bi se sklep trgovskih gremijev v resnici izvedel. Ker tega sklepa nikakor ni diktirala stvarna potreba, ker znano je, da se pri daljšem poslovanju v trgovinah ne proda prav nič več, kot sicer, ker sc ljudje privadijo kriti svojo potrebo pač v času, ko so trgovine odprte. To Velja posebno takrat, če se vse trgovine strogo drže osemurnega delovnega časa in da se to zgodi, je odvisno od trgovcev samih. Saj še osem ur po večini trgovsko osobje ni polno zaposleno, ker ljudje enostavno nimajo denarja, da bi kupovali.
Potem je pa še druga stran: omenjeni sklepi so odločno proti mednarodnim dogovorom. Že I. 1919 se je v \vashingtonskem sporazumu jasno določil za vse sopodpisane države, med katerimi je tudi naša, osemurni delov-
Malo je ljudi, ki zaslužijo po svetovni vojni toliko, kolikor so sorazmerno zaslužili pred vojno. Vedno večja je gospodarska kriza. Pri vsej pridnosti je danes samo nekaterim mogoče, kriti svoje potrebe, drugi pa se morajo omejiti na najnujnejše.
Da bi mogel človek vsaj približno lepo živeti, bi rabil pri današnjih cenah Din 3000'— mesečno. Ta znesek zadostuje približno samcu, ki mora plačati dražje hrano, stanovanje in postrežbo, kot bi ga stalo to v lastnem gospodinjstvu. Zakoncem pa je treba preživljati ženo in otroke. Če upoštevamo, da se mož v rodbini ceneje preživlja in vzamemo za ženo polovico, t. j. Din 1500'— in za enega otroka Din 200'—, bi morala imeti družina z 1 otrokom vsaj Din 4700'— mesečnih dohodkov. Tega zneska pa pri nas ne zasluži ne državni uradnik, ne privatni nastavijenec, pa ne samo pri nas ne, tudi v vseh sosednjih državah vladajo iste razmere.
Na Češkoslovaškem je malo bolje, kot pri nas, a še vedno ne odgovarja zaslužek potrebam. Tam potrebuje obi-telj približno 2000'— čk. Če upoštevamo kupno moč češkega denarja, je to pre-nešeno v naš denar približno Din 5000'—. Povprečna plača znaša komaj 1500'— čk. Torej tudi premah.
Nemčija sicer plačuje svoje uslužbence razmeroma dobro. Toda samo mal procent nameščencev in to samo voditelji trgovin, tehničnih in drugih podjetij zasluži 300 zlatih mark, ki so potrebni za preživljanje obitelji z enim ali dvema otrokoma. Obrtniki, delavci in uradniki si tudi tukaj ne morejo pri-
se Trbovlje osvobodile državne kontrole, na podlagi katere bi se moral denar rekvi-rirati v korist državne blagajne, krivci pa postaviti pred sodišče.«
Zakon proti korupciji.
Rod utisom razkritih korupcijskih afer predlaga opozicija, da sc v narodni skupščini sprejme zakon, ki bi najstrožje zasledoval korupcijoniste- Zakon bi naj bil tudi povratnega značaja. Predvsem se naj preišče izvor bogastev onih oseb, za katere se sumi, da so prišli do svojih premoženj na škodo države.
nik kot obvezen. Na žalost je nastal spor o tolmačenju gotovih členov, posebno člena 14 o izjemah in to je zavleklo ratifikacijo omenjenega sporazuma tako pri nas kot tudi v nekaterih drugih državah. Kljub temu pa se je osemurni delovnik povsod dejansko izvedel. Te dni pa so se tudi ti zadnji ne-dostatki odpravili na konferenci v Londonu, ki je ustvarila avtentično, za vse države obveznosti tolmačenje nejasnih členov washingtonskega sporazuma in sedaj se bo v najkrajšem času ta sporazum v vseh prizadetih državah ratificiral in osemurni delovnik uzakonil. Češkoslovaška država ga je že izvedla in te dni je predložila tudi Nemčija zadevni zakonski osnutek organizacijam delodajalskim in delojemalskim organizacijam v pregled in ta osnutek je popolnoma v skladu z washingtonskim sporazumom in priznava osemurni delovni čas dnevno, oziroma 48 urni tedensko. Tudi naša država ne bo' mogla dolgo zavlačevati podobnega zakona. Sicer sc pa na stvar vrnemo v bodoči številki.
Naše trgovce pa prav resno svarimo pred izzivanjem spora s svojimi nameščenci v sedanji kritični gospodarski dobi. Zavedajo naj se, da so s trgovskimi nameščenci solidarni tudi delavci vseh ostalih kategorij in da bi si znalo delavstvo in nameščenstvo končno pomagati v boju za svoje opravičene zahteve z organiziranim bojkotom vseh onih trgovin, ki teh njihovih zahtev ne bi hotelo upoštevati. Upamo, da bo naše svarilo pravočasno zaleglo!
voščiti ničesar razen svojega vsakdanjega kruha.
V Franciji se plače precej približujejo potrebam.
Rdina država v Evropi, ki plačuje svoje ljudstvo tako, da se lahko preživlja, je Anglija. Tu znašajo povprečni mesečni izdatki za družino z enim otrokom približno 20 šterlingov. V našem denarju je to približno Din 5500'—. Mali uradnik ali tehnični delavec zasluži najmanj 20 funtov na mesec. Posebno dobro shajajo Angleži v tako zvanem skupnem gospodinjstvu, ki ga tvori več članov rodbine. Sin in hči pomagata roditeljema in tako si vsak lahko malo prihrani.
V Italiji, kjer potrebuje obitelj 4 oseb približno 1800 lir, zaslužijo uradniki od 1000—1500 lir. Delavec zasluži zelo malo, le redko 1000 lir. Temu je kriva predvsem velika brezposelnost.
V Avstriji, Romuniji, na Madžarskem in Grškem, povsod so razmere take, da si delavci in uradniki komaj služijo svoj vsakdanji kruh.
V Rusiji je še mnogo slabše. Varčna družina potrebuje tam 40 červoncev mesečno. Delavec tam zasluži 12—18 červoncev, torej res komaj za vsakdanji kruh. Celo komercijelni vodja ali tehnični uradnik mora s svojimi 25 do 28 červonci zelo štediti in še ne izhaja. Saj stane majhna mesečna sobica 5 červoncev.
V takih razmerah se ljudstvo izčrpa. Večni boj za vsakdanji kruh in nobenega upanja v boljšo bodočnost, to človeka ubija duševno in telesno. Današnja generacija skoraj gotovo nima pričakovati boljšega življenja.
Pripravite se za dostojna proslavo 1. maja.
Napad na osemurni delovnik.
Trgovski gremiji so sklenili deseturni delovnik. — Protest trgovskih pomočnikov. - Podaljšanje delovnega časa je v nasprotju z washington-skimi konvencijami.
Bol za obstanek.
Koliko bi se moralo pri nas zaslutiti, da bi bile krite najnujneše potrebe. — Življenski pogoji v drugih evropskih državah.
Razredna borba.
Razredne borbe pri nas mnog! ne priznajo, ki se sicer smatrajo za soclialisie. To zanikanje razredne borbe izhaja odtod, kor se nepravilno pojmuje samo besedo razred iu cilj te borbe. In pri nekaterih bo tičal vzrok nepriznavanja tudi v tem, da smatrajo razredno borbo za nekaj specifično in originalno marksističnega, 'pa nočejo s priznanjem razredne borbe priznati samega Marxa.
Razredna borba se pojmuje krivo, ker se, kot smo povedali, pojmuje krivo tudi
pojem razreda.
Razred se namreč povsem pogrešilo ideu-tifikujc in zamenjuje s pojmom poklica, pro-iesije. In vendar je med obema pojmoma velika razlika. Krojaškemu poklicu pripada tako krojaški veleiiidustrijalec, kakor tudi krojaški mali obrtnik in delavec v tovarni krojaškega veleindustrijama. Toda s tem, da pripadajo enemu in istemu poklicu, še dolgo ne pripadajo enemu in Istemu razredu. Velelndustrijalec (v mnogih slučajih tudi krojaški obrtnik) spada v kapitalistični razred, medtem ko spada mali obrtnik, pomočnik in delavec v delavski razred. In že v posameznem razredu so možne razlike in odtenki, kakor na primer velekapitalist, srednji in mali kapitalisti toda to so vprašanja, katerih rešavanje na tem mestu za nas nima pomena.
Še bolj se kaže razlika med pojmom poklica in razreda pri bankarstvu. Istemu bankarskemu poklicu pripadajo i predsednik, član ravnateljstva velebanke, i generalni ravnatelj, i njen prokurist, kakor tudi njen knjigovodja, praktikant in končno tudi bančni sluga. Toda vsi ti pripadniki istega poklica, bankarskega poklica, se dele na dva popolnoma nasprotna razreda: na razred kapitalistov in na razred delavcev, odnosno na razred poslodajalcev in razred poslojemalcev, izkoriščevateljev in izkori-ščevancev. V prvi razred spadajo generalni ravnatelj, delničar in člani upravnega sveta,
v	drugega pa prokurist, knjigovodja, praktikant, sluga in sploh vsak nameščenec banke.
Člane enega in istega poklica veže ponavadi skupen interes, toda samo v eni smeri. Če je na primer v krojaški obrti mnogo posla, je to tako v interesu delodajalca, kakor tudi v interesu delojemalcev, ker imajo zagotovljeno delo, zaslužek, obstoj. Toda tudi v tej edini smeri ima
skupnost interesov svoje gotove meje. Če se n. pr. bančni posli zastavijo, bo banka enostavno znižala svojo režijo, t. S. odpustila bo del uradniška, ostalemu delu pa še eventuclno znižala plače. V tem slučaju ostane bankirju-poslodajalcu še vedno njegov dobiček in on ima še vedno možnost udobnega ali celo razkošnega življenja, medtem ko ostane del nameščencev (pa naj bo ta nameščenec že uradnik ali sluga), sploh brez vsakih sredstev, drugi del pa mora skrčiti svoje potrebe, ker mu popolno zadovoljavanje ne dovoljujejo zmanjšani dohodki. Tukaj se že torej jasno kaže, da je istovetnost interesov možna pri posameznih poklicih samo do gotove meje, v kolikor se tiče skupnih koristi od konjunkture, čim večjega zaposienja vsega poklica.
Razredni interesi si vedno nasprotujejo.
Dokler vlada ugodna konjunktura, nasprotuje delodajalec vedno interesu delojemalca, ki obstoja v tem, da dobi za svoje delo čim večjo plačo. In čim bolje je plačano to delo, toliko manj čistega dobička ostane delodajalcu. V slučaju nepovoljne konjunkture brani kapltallst-delodajalec svojo korist na ta način, da uničuje interes nameščenca. V slučaju, da za nameščenca
sploh ni več nobenega dela, da mu torej ne donaša nikakega dobička več, ga bo enostavno odpustil, ker bi s pridržanjem nameščenca v nadaljni službi zmanjšal svoj dobiček, svoj profit. Iu v koliko se skladajo interesi delodajalca z delojemalcem, se vidi že iz tega, da se nameščenec običajno bori za svoje golo življenje, medtem ko se bori delodajalec za mnogo več, za udobnost ali celo razkošnost svojega življenja.
Iz tega se jasno vidi meja med interesi enega in drugega razreda, borba vsakega razreda za lastne koristi, torej tudi pobijanje koristi nasprotnega interesa — z drugimi besedami, razredna borba. Ona je dejstvo, katerega ne moremo utajiti in katerega mora vsled tega vsakdo priznati brez ozira na to, ali je kdo socijalist ali ne. To je dejstvo tudi tam, kjer se skuša razredno borbo ublažiti, kot se to godi n. pr. v Ameriki, kjer podarjajo podjetniki svojim delavcem do gotove mere delnice lastnih podjetij, da bi jih s tem čim tesneje privezali na podjetje iu jih navdušili za čim produktivnejše delo, kar je zopet le v interesu kapitalistov. Kakor hitro pa se v takem deiavcu-delničarju vzbudi volja do povečanja svojega dobička, do izenačenja svojega dobička z dobičkom delodajalca — ker zakaj bi vsaj načelno ne imel pravice do enakega položaja — se mora boj med interesi, razredna borba, začasno umirjena, znova razplemeneti iu zavzeti one nevarne oblike, katere je hotel poslod.avec-kapitalist preprečiti s tkzv. delavskimi delnicami.
Z ozirom na to tako jasno dejstvo razredne borbe v resnici ni bilo potrebno, da pride šele Marx in nam jo odkrije.
To borbo je odkrilo življenje samo,
enostavno opaževanje življenja ir. razmišljanje o njem. Občutil jo je vsak delavec, pa tudi vsak kapitalist. Razredna borba je samo en element v celem nizu Marxovih teorij iu priznati razredno borbo še dolgo ne pomeuja, da je kdo tudi že marksist in internacijonalist.
Razlika med socijalisti in nesocijalisti se ne očituje v priznanju ali nepriznani« tega nespornega dejstva razredne borbe (katero kot dejstvo priznavajo tudi najhujši kapitalisti), temveč razlika obstoji v volji, da se ona nadaljuje, v doumevanju ciljev in izbiri sredstev za ta boj. Član delavskega razreda, ki ničesar ne podvzame proti družabnemu redu, ki je Izzval ta boj. ki mirno prenaša ravnanje kapitalistov in njegove udarce po svojem hrbtu — tak delavec gotovo ni socijalist. Še manj socijalista je seveda podjetnik, ki takega delavca hvali, ker mu pač njegova neaktivnost konvenira. Pra-
vi	socijalist pa hoče dobojevati ta boi in on ta boj tudi mora voditi, ker ga k temu sili postopanje kapitalistov, ker to zahteva njegov interes, posebno takrat, kadar je ta njegov interes tako skromen, da se omejuje na skromno eksistenco, očuvanje golega življenja.
Marksizem daje razredni borbi sledeči cilj: popolno uničenje kapitalističnega razreda. tako da z njegovim izginotjem preostane samo en edin razred: delavski. In kjer je samo en razred, tam ne more obstojati razredna borba, ker ona sc sama s seboj ne more boriti (vsaj pameten tak boj ne bi bil, ker isti razred predstavlja tudi iste interese). Ker pa je pogoj za obstoj kapitalističnega razreda privatno lastništvo kapitalistov na produkcijskih sredstvih, je treba to privatno lastništvo odpraviti in izročiti produktivna sredstva splošnosti, kolektivi. Cilj marksistične razredne borbe je torej popolna odprava zasebne lastnine.
Sedaj šele se nam pokaže
razlika med marksističnim in nemar-ksističnim, predvsem pa narodnim socijalizmom.
Narodni socijalizem ima pred očmi predvsem en cilj in ta je napredovanje in zaščita delavskih interesov. Narodni socljalizem v to svrho tudi vodi razredno borbo, toda ne gre preko tega cilja. Narodni soci-jalizem zahteva odpravo privatne lastnine samo v tej meri in zahteva odstranitev kapitalističnega razreda samo v toliko, v kolikor je to potrebno za dosego delavskih interesov. Narodni socijalizem se bori proti kapitalistu ne radi tega, ker je kapitalist, temveč edino le radi tega, ker je kapitalist protivnik delavskega razreda in njegov izkoriščevalec- Če izgineta pri kapitalistu ti dve svojstvi, potem je izginil tudi vzrok za borbo. Iu narodni socijalizem je mišljenja, da v svrho odprave teh dveh svoj-stev ni treba uničenje celega kapitalističnega razreda, odnosno vseli kapitalistov, vse zasebne lastnine, ali vsaj ne sedaj takoj in naenkrat. Kar se tiče zasebne lastnine na rudnikih in velikih kompleksov pokrajin, jo je treba seveda brezpogojno odpraviti. Oni del kapitalističnega razreda, ki je posedoval velike gozdove, polja ali prometna sredstva, je treba na vsak način izločiti. Ti predmeti morajo svoje narave in svoje velikosti priti v roke kaki kolektivi. Toda narodni socijalizem misli,- da to ni neobliodno potrebno pri srednji in mali zemljiški posesti, zato pušča seljakti zasebno lastnino nad zemljo, katero obdeluje sani s svojo družino. Isto pravico priznava tudi malemu obrtniku. Obstoje slučaji, kjer je
zasebna lastnina nenadomestljiv pogoj za uspešnost dela.
Zakaj naj bi se torej potem taka zasebna lastnina odpravila? Pogoj seveda za obdr-žanje zasebne lastnine je, da lastnik ni obenem; izkoriščevalec drugih.
Če ne bi bilo nasprotja med interesi delavskega in kapitalističnega razreda, bi ne bilo uiti razredne borbe. Kakor hitro bo torej to nasprotje izginilo, bo sama po sebi prenehala tudi razredna borba. Zato se bo
pa ta boj vodil toliko časa, da izginejo razredna nasprotstva. Če bi bil pogoj za to dan samo v popolnem uničenju kapitalističnega razreda, popolni odpravi zasebne lastnine, bi narodni socijalizem na to tudi takoj pristal. Če pa smo mišljenja, da tega pogoja ni treba izpolniti v polnem obsegu, da se dado delavski Interesi razviti iu zaščititi tudi pri delni ohranitvi zasebne lastnine in kapitalističnega razreda, čemu poieui zahtevati preveč iu brez potrebe nadaljevati boj, ko je njegov cilj enkrat dosežen.
Sovjetska vlada je hotela oživotvoriti marksizem tako, kot je gori opisano. Delavski razred, ali bolje, en del delavskega razreda, ki je orginlziran v komunistični stranki, se je polastil politične moči iu je odpravil zasebno lastnino. Na mesto kapitalistov je stopila država. Vse produkcijske veje so se podržavile- Toda ni trajalo dolgo in sam
Ljenin je moral odrediti novo gospodarsko politiko,
umik od zgoraj opisanega strogega marksizma. Velika industrija je ostala v rokah države, srednja hi mala podjetja pa so se vrnila zasebnikom. Samo zunanjo trgovino še vodi država, medtem ko je notranja trgovina deloma državna, deloma zasebna. Že zopet obstoji svoboda pri izmenjavanju dobrin, kar pomeni, da si dobrin posameznik lahko nabavi preko svoje lastne potrebe, da jih more v poljubni meri spravljati v promet, kar vodi k zopetnemu nastajanju kapitalistov. Komunisti so se morali umakniti zasebni lastnini pri malih kmetih in sedaj vodijo težko borbo s srednjeimoVItim kmetom, kar dokazuje, da le-tl obstoje in da imajo moč. Življenje ruši teorije in jih sili na umik, s katerim teoretiki nikdar niso računali. Narodni socijalizem^ ki pa zastopa stališče, da je treba zasebno lastnino odpravljati samo postopno, pa prepušča živemu življenju, da odredi mejo med zasebno in kolektivno lastnino.
Sovjetska industrija.
Cez ew® milijardo rublja državne podpore. — Vodstvo industrije je v rokah nestrokovnjakov. — Nepotrebno tratenje časa.
Komunistično podjetje nima gospodarja in vsled tega manjka pri njem gospodarnega pogleda, gospodarne ljubezni in skrl>i za procvit podjetja, če že za normalnih razmer škoduje pro-
Sovjetska državna industrija je pasivna. Ce kdaj kakšen bilančni zaključek izkazuje dobiček — ne pomen ja to resničnega dobička. Brez državne podpore bi sedanja ruska industrija že zdavnaj izginila.
V	gospodarskm letu 1922—23 je dobila industrija od države nič manj . kot 150 milijonov rubljev podpore. V letu 1923—24 je dobila okroglo 70 milijonov in v 1. 1924—25 40 milijonov rubljev. Torej je ruska industrija v treh letih .prejela nad 250 milijonov rubljev državne podpore. Poleg tega denarja pa se je ruska industrija podpirala tudi še drugače. Ruska industrijska podjetja so dobila znatne vsote od državne banke, katerih niso nikdar vrnila, temveč jih z menicami podaljševala. In banke ne morejo nastopati proti industriji, ker bi to pomenilo uničevanje enega sovjetskega podjetja po drugem. Vsled tega so dolgovi ruske industrije znašali 1. 1925 državni banki 900 milijonov rubljev. Torej je sovjetska industrija tekom treh let porabila 1100 milijonov rubljev državnega denarja.
In prebivalstvo, posebno kmetje, ki so pravzaprav vse te ogromne vsote plačali, SO1 dobili v zameno blago, ki po nekaj tednih noše razpade, užigalice, ki se ne užigajo in čevlje, ki ne gredo v par.
Vzroki zgub pri sovjetski industriji niso samo slučajni in lahko odstranljivi, temveč leže globoko v sami osnovi sovjetskega gospodarjenja.
spevanju podjetja gospodarjeva odsotnost, če že v gospodarsko urejenih državah ne prospevajo državna podjetja tako kot zasebna, ko je na razpolago vendar dovolj strokovno izobraženih in pošteno'vzgojenih uradnikov, kaj naj potem rečemo o sovjetskem gospodarskem redu, kjer prihajajo na površje v velikem številu strokovno popolnoma neizobraženi ljudje, ki se pehajo le za lastno karijero.
Kar sc tiče nereda v sovjetskih industrijskih podjetjih, je ta že takorekoč prislovičen. V sovjetskih časopisih či-tamo: »Revizija enega velikega našega podjetja je pokazala, da žrtvuje ravnatelj največ svojega časa sejam, ki mu vzamejo 49% njegove delovne dobe. Med 28. delovnimi dnevi, so' se v 27. vršile seje, za kar se je porabilo povprečno 5'60 ur dnevno. Za sprejemanje raznih obiskov porablja omenjeni ravnatelj povprečno 4'92 ur dnevno, kar znači 48 odstotkov delovne dobe. Za revizijo podjetja in produkcije mu pa ostaja dnevno samo ena ura in četrt, torej komaj trije odstotki njegove delovne dobe. Ali naj se pri taki razdelitvi delovnega časa čudimo, da se trati čas ne samo pri ravnatelju, temveč tudi pri vseh podrejenih uradnikih in
delavcih. O tem zelo zanimivo pripoveduje komisar delavsko-kmečke inšpekcije Kujbišev, ki pravi: »V moskovski strojni tovarni se je izkazalo, da se delovni čas delavcev razdeljuje sledeče: 52 odstotkov osnovnega dela, 22 odstotkov pomožnega dela in 24 odstotkov čakanja. V danilovski tekstilni tovarni delajo delavci komaj 44 odstotkov svoje delovne dobe, v nekaterih oddelkih celo komaj 33 odstotkov.«
Pri takih okolnostih seveda ne morejo nobene državne podpore in nove odredbe zavarovati sovjetske industrije pred izgubami.
(Po članku prof. Ivancova v št. 8—9 »Vjestniku krestjanskoj Rusiji«.)
^ladinski vestnik;
Na Pericmk.
»Bratstvo« na Jesenicah proslavi skupno z bratsko podružnico Nar. soc. strokovno zveze in krajevno organizacijo Nar. soc. stranke praznik dela I. maj s peš-izletom k slapu v triglavskih gorah, na Peričnlik.
S	tem se vabijo na telet tudi bratje in sestre izven Jesenic in Hrušice^ da posetijo krasen prirodni čar naših gora in v pomladanskem razpoloženju, v prosti naravi1 razmišljajo o pravicah :hi dolžnostih družbe. Domlačif udeJežniki odidejo iz Jesenic preko Hrušice že zjutraj in bodo dopoldne v Mojstrani, odkoder je k Peričniku 1 uro romantične planinske poti. Zato se zunanjim gostom priporoča, da se z jutranjim vlakom pripeljejo do Mojstrane, kjer bo snidenje in nato skupen odhod k slapu.
Bratje, sestre! Poletimo' prvega maja pod Triglav, naužijmo se svežega gorenjskega zraka, da postanemo močni in v borbi trdni; kot so triglavske stene. Komur je do dostojnega praznovanja prvega maja, se bo izleta udeležil! Naj živi: praznik dela, naj nam bo svet in neomadeževan 1. mlaj!
Kladi var. Na seji o. ii. o. NSM dne 17. t. m. se je izvolil tričlanski konzorcij (bratje Kozinc, Kosem in Malgaj), ki je takoj pričel s pripravami za zopetno 1'zdavanje »Kladi-Vairjai«. Prva številka izide že 1. maja. »Klaidivar« bo izhajal po enkrat na mesec v obsegu S strani. IH. letnik prične z mlajem 1926 in se zaključi z aprilom 1927. Celoletna naročnina (12 številk) znaša 20 Din, polletna 10 Din 'in četrtletna 5 Din. Posamezne številke po 2 Din. — Naročnina naj se pošilja na naslov: Ivan Malgaj, Ljubljana, Gradišče 11/11. nadstr., rokopisi pa: Drago Kosem, Ljubljana, Poljanska c. 6.
Naš I. maj naj bo predvsem posvečen propagandi našena glasila. Bratje in sestre! Nabirajte naročnike, nabirajte pa tudi darove za tiskovni sklad »Kladivarja«. Le s skrajno požrtvovalnostjo bomo mogli vzdržati svoj list, zato — vsi tun delo! S tem bomo najlepše in najkoristnejše proslavili delavski'praznik.
»Bratstvo« v Ljubljani proslavi 1. maj z intimno akademijo, ki. bo- v petek 30. t. m. ob 8. uri zvečer v Slavčevi dvorani v Narodnem domin. Spored: Slavnostni govor o delavskem prazniku, solopetje, recitacije, deklamacije, nastopi pevskega in tambu-raškegai zbora »Bratstva«; čajanka Dolžnost vseh bratov in sester je, da se prireditve udeleže polnoštevilno. Somišljeniki in prijatelji dobrodošli. Brez vstopnine.
Iz osrednjega tajništva. Razposlali smo okrožnice glede »Kladivarja«. Ravnajte sc po njih in nam čimprej poročajte. Nadaljna navodila siede v »KSadivarju«.
K vojakom odidejo bratje Debelak Jože, Gorišek Franjo In Blruš Jože. Vsi imenovani so bili agilni člani »Bratstva« Zagorje ob Savi Želimo jim srečno pot z upanjem, da sc kmailu zopet vrnejo med nas. — Odbor.
Mednarodna organizacija dela.
O tej velevažni delavski instituciji smo že večkrat pisali in zato bo odveč ponavljati podrobno o njenem ustroju. Danes si ogledamo dosedanje delo in uspehe te in-stitucije. Mimogrede lahko pa vseeno omenimo, da je Mednarodna organizacija dela sestavni del Društva narodov. Da tvorijo to organizacijo vsakoletne konference in pa Mednarodni urad defla, ki ima svoj sedež v Ženevi Vse države,, ki so člani Društva narodov, so obenem člani Mednarodne organizacije dela. Edino izjemo se je napravilo za Nemčijo, ki je član te institucije, akoravno ni včlanjena v Društvu narodov.
Poglejmo dosedanje delo in uspehe te organizacije. Mednarodna organizacija dela šteje danes 57 članov, raznih držftv. Organizacija ima redno letno po eno konferenco, na katero pošlje vsak plan, t. j. vsaka včlanjena država, po 4 zastopnike, in sicer 2 vladna zastopnika, po enega delodajalcev in enega delojemalcev. Na konferencah se razpravlja o vseli važnejših in aktualnih delavskih vprašanjih in se z dvotretjinsko večino napravljajo potrebni zakonodajni sklepi v obliki: L Načrtov konvencij, s katerimi se včlanjene države obvežejo uvesti gotove socijalne .reforme. 2. Priporočil, katerih se imajo države držati pri sprejemu socijalnili zakonov in izdaji administrativnih naredi). Vsaka vlada; je dolžna, da v teku enega leta predloži načrte konvencij parlamentu v ratificiranje, vendar pa parlament ni dolžan sprejetiivse predložene konvencije. C e je pa parlament osvojil kako konvencijo, ima skrbeti vlada, da jo takoj tudi realizira.
Mednarodna organizacija dela je imela doslej šest konferenc. Prva konferenca se je vršila v Vašingtonu v novembru 1919. leta: druga v Ženevi v juniju 1920; tretja v Žcnev-i v oktobru 1921, četrta v Ženevi v oktobru 1923, peta v Ženevi v oktobru 1923 in šesta v Ženevi v juniju 1-924.
Oglejmo si podrobneje rezultate teh šestih konferenc. Prva konferenca Mednarodne organizacije dela je prinesla pet konvencij, v katerih so se obravnavala naslednja vprašanja:
1. O ureditvi delovnega časa iu s tem v zvezi delovna doba, ki naj traja dnevno osem ur in tedensko 48 ur; 2. o vprašanju brezposelnosti; 3. o zaposlitvi žen pred in po porodu; 4. o nočnem delu žen; 5. o starostni dobi, kdaj sc deca lahko zaposli v industrijskem obratu; 6. o nočnem delu mladine v industriji.
Dalje je ta konferenca sprejela pet priporočil, in sicer:
L o borzah dela; 2. o medsebojnem postopanju z inozemskimi delavci; 3. o pobijanju kuge pri govedi; 4. o zaščiti žen i otrok pri svinčenem belilu; 5. o organiziranju javne higijenske službe; 6. o vpotrebi Bernske konvencije z leta 1906 v pogledu zabranjenja uporabe belega fosforja.
Druga konferenca je usvojila tri načrte konvencij, in sicer:
1. o starostni dobi, kdaj se deca lahko uporablja za dela na morju, odn. moreplov-nih ladjah; 2. o podpori brezposelnih v slučaju brodoloma; 3. o- namleščenju mornarjev.
Poleg konvencij je sprejela konferenca štiri prrporooila, in to:
1. za ograničenje delovnega časa v ribolovni industriji; 2. za ograničenje delov-
nega časa v notranji plovbi; 3. za uposta-vitev 'nacionalnih mornarskih zakonov; 4. za zavarovanje mornarjev v slučaju brezposelnosti.
Tretja konferenca je sprejela sedem načrtov konvencij:
1. o pravici organiziranja poljedelskih delavcev; 2. o- zavarovanju poljedelskih delavcev v slučaju nesreče; 3. o starostni dobi* kdaj se deca lahko zaposli pri poljedelskem delu; 4. o v,porabi svinčenega belila pri pleskanju; 5. o starostni dobi, kdaj se lahko mladi mornarji vporabljajo za dela v podpalubi; 6. o zdravniški preiskavi dece in mladeničev zaposlenih na morju; 7. o nedeljskem odmoru v industriji.
Tudi ta konferenca je razpravljala o priporočilih in sprejela osem takih priporočil o:
1. napredku strokovne izobrazbe poljedelstva; 2. preprečitvi; brezposelnosti v poljedelstvu; 3. društvenem zavarovanju v. poljedelstvu; 4. nočnem delu decc in mladine v poljedelstvu; 5. nočnem delu žena v poljedelstvu; 6. zaščiti žen v poljedelstvu' pred in po porodu; 7. življenskih (stanovanjskih) razmerah poljedelskih delavcev; 8. nedeljskem odmoru v trgovskih podjetjih.
Na četrti konferenci se je razpravljalo zgolj samo o reorganizaciji organizacije, o različnih premembah in spopolnillh mednarodne organizacije dela, ki so se pokazale potrebne. Poleg tega se je sprejelo priporočilo o statistiki in drugih informacijah v zvezi z izseljevanjem in ivseljevianju delavcev.
Peta konferenca se je bavila izključno le z organizacijo inšpekcije dela. V tem vprašanju sc je izdalo tudi eno priporočilo.
Šesta konferenca se je bavila s sledečimi vprašanji:
1.	zboljšanje sredstev, s katerimi bi se dala delavstvu prilika za boljše izkoriščanje prostega časa; 2. enakost v postopanju z nacijonalnilml in tujimi delavstvom v zvezi z postopkom v slučaju nesreče;
3.	možnost prenehanja dela enkrat tedensko v tovarnah stekla (steklarnah), kjer se je dosedaj smatralo nepretrgano delo kot ne-obhodno potrebno; 4. zabranjenjc nočnega
dela v pekarnah.
Iz tega poročila je razvidno, da so ^sc vse konference te Mednarodne organizacije dela b a vil e z zelo važnimi in aktuelnimi d elav skitni v p ra šan j i.
Oglejmo si še rezultate, ki jih je dosegla tal institucija do 1. decembra 1923. 1.
Število registriranih ratifikacij 90.
Število držav, ki so sprejele Bernsko konvencijo o bolem fosforju 12.
Število slučajev, da je konvencija po državi! potrdila ratifikacijo, a jo ni dostavila 18.
Števila slučajev, da je vlada predložila ratifikacijo v .potrditev pristojni oblasti, a še ni potrjena 134.
Število predpisov končno sprejetih po zakonodajni oblasti, po katerih še v celoti ali vsaj delno izvršujejo naredbe načrtov konvencij in priporočil 91.
Število predloženih zakonodajnih predpisov vseli vrst, .kf šc niso končno v el ju v no sprejeti, katerih cilj pa je, da delno ali v celoti izvršujejo naredbe načrtov konvencij in priporočil 74.
Med državami, ki so do tega časa ratificirale različne konvencije, se nahajajo: Argentmija, Avstralija, Avstrija, Belgija,
Britanska Kolumbija1, Bolgarska, Grška, Danska, Angleška,, Estonija, Indija, Italija, Japonska, Južna Afrika, Nemčija, Norveška, Poljska, Rumimija, Svobodno mesto Dan-cig, Finska, Holandska, Čehoslovaška, Švica,, Švedska in Španija.
Mednarodni urad dela izdaja tudi svoje redne publikacije in sicer:
1. »Revne internationale du* Trav,ali«, mesečni časopis v franc, in angl. jeziku.
2. »Informations Sociales«, tednik, ki prinaša krajše članke o 'važnejših tekočih dogodkih na polju industrije in dela iz celega sveta. Izhaja v angleškeml in francoskem jeziku.
3. »Annuaare international du Travail«, letnik Mednarodnega urada dela. Izhaja v francoskem, angleškem in nemškem jeziku.
4. V nemškem, italijanskem in španjol-skem jeziku izhaja tudi po en mesečnik.
Neredne publikacije tvorijo različne študije o vseli vprašanjih, ki sc razpravljajo pri Mednarodni organizaciji dela.
V	tern kratkem pregledu smo dobili sliko o važnosti Mednarodne organizacije dela, ki je v kratkem času dosegla prav lope uspehe. Na žalost moramo konštatirati-da se ravno v naši državi vse premalo brigajo kompetentni faktorji za delo Mednarodne organizacije dela, ki je vitalnega pomena za, delavski razred. Med državami, ki so ratificirale konvencije, najdemo Indijo in Afriko, ne najdemo pa naše države, ki je menda, nekje tvi Evropi in spada med kulturne države. Značilno, za socijalno politične razmere v naši državi1!
Zgornji pregled smo povzeli po predavanju E. 1- Filana, načelnika diplomatskega oddelka v Mednarodnem uradu dela.
Strokovni vestni
Politični pregled.
Proslavimo dostojno 1. maj.
Še saino en teden nas toči od tega edinega delavskega praznika. Vse organizacije Narodno strokovne zveze morajo ta praznik proslaviti kar najdostojneje. Na razposlane okrožnice smo že dobili nekaj odgovorov, v katerih nam javljajo podružnice NSSZ rti Unije,, da so se pripravili za proslavo, 'vendar pa nimamo' še poročil vseh organizacij. Zalo ponovno in zadnjikrat poživljamo vse organizacije, da se takoj pripravijo za dostojno proslavo- I. maja- Dopoldan naj se vrše shodi' ali sestanki, popoldan pa prireditve alt izleti. Na eno pa je paziti povsod: 1. .mlaj mora biti povsod dela-prositi: dan! Zahtevajte od svojih delodajalcev, da spoštujejo vaš praznik in vam dajo prosto.
Na delo torej vsi za čim lepšo proslavo
1.	maja!
Proslava I- maja v Ljubljani. Ljubljansko narodno delavstvo bo proslavilo 1. maj s popoldanskim pešteletom v Dolnice, kjer bo pri Miklavu domača zabava. Zbirališče vseli udeležencev je ob 2. uri popoldne pred Narodnim domom. Od tu pešizlet po Večni poli v Dolnice. Pri Miklavu prosta zabava, na kateri sodelujejo tamburaši' in pevci. Poživljamo vse ljubljansko narodno delavstvo, da se te prireditve polnoštevilno udeleži.
Binkoštne prireditve Narodno strokovne zveze.
O binkoštnih praznikih bo imela Narodno socijalnai strokovna zveza svoj glavni zbor v Ptuju. To priliko porabi ptujska podružnica NSSZ za razvitje svojega prapora. Ob tej priliki! bo v Ptuju velika manifestacija naše strokovne zveze. Spored svečanosti je sledeči:
Na, binkoštiio Sbboto, dne 22. maja zvečer ob 8. uri seja upravnega odbora in delegatov NSSZ v dvorani Narodnega doma. Istotaml skupna večerja do šli h delegatov. Po sejii prijateljski pozdravni -večer, katerega priredi ptujska podružnica NSSZ do-šlim gostom.
Na binkoštno nedeljo, dne 23. maja, ob pol 10. uri prihod in pozdrav gostov na kolodvoru. Po prihodu vlaka sprevod došlih gostov in Ptujčanov pred mestno hišo, kjer bo slavnostno razvitje prapora ptujske podružnice. Po razvitju prapora sprevod po mestu do Društvenega doma, kjer bo ob
11.	uri dopoldne glavni zbor Narodno soci-jalne strokovne zveze. Po zboru skupna kosila istotani.
Popoldne istega dne ob 15. ml velika vrtna veselica v Ljudskem vrtu.
Pri prireditvi sodeluje ptujska godba.
Na binkoštui ponedeljek izleti v ptujsko okolico, predvsem v Vurberg, kjer bo ogled Herberštajnovega gradu.
Že sedaj poživljamo vse naše podružnice in člane, da, razvijejo veliko- agitacijo za izlet v Ptuj. Polovična vožnja je dovoljena za brzovllalke, osebne in mešane vlake. Stroški za prehrano i!n prenočišče bodo minimalni.
Parola vseli naših članov in prijateljev mora biti: za binkošti vsi v Ptuj na veliko proslavo NSSZ!
Vsem organizacijami NSZ! Te dni je strokovno tajništvo razposlalo vsem organizacijam okrožnico glede nastopa v slučajih protizakonitosti, ki bi jih zagrešili delodajalci naprani delavstvu. Tej okrožnici posvetite vso- pažnjo in se po njej ravnajte. Posebno važnost polagajte proslavi 1. maja in nam takoj sporočite program proslave. Prihodnja »Nova Pravda« mora prinesti progiram vseli naših prireditev, zato ne odlašajte in odgovorite na okrožnico takoj. — Tajnik.
Delo Zveze narodov. Te dni je pričel pri Zvezi narodov delovati pripravljalni1 odbor za mednarodno konferenco o- razorožitvi, na katero so povabljene poleg članic Zveze narodov tudi Amerika, Nemčija in Sovjetska Rusija. Kakor znano se pa Rusija, ni odzvala povabilu. Zahtevala je, da se vrši konferenca izven švicarskega1 teritorija. Za umor sovjetskega zastopnika Volovskega Rusija še ni dobila zadoščenja. Evropsko časopisje pa; razlaga odgovor Rusije s tem, -da sovjetom sploh ni resno do razorožit vene konference.
Grška ustava, izvoljeni- predsednik Grške republike Pangalos je položil prisego, nakar je bila objavljena republikanska ustava-. Pangalos je odložil svojo diktatorsko oblast in obdržal ministrsko predsedništvo, dokler ne bodo -izvršene volitve v skupščino in senat. Pangalos, je obenem odredil, da se izpuste na svobodo vsi internirani šefi političnih strank, kakor Judi one vojaške osebnostii, ki so v atenskih in pirejskih zaporih.
Majska proslava na Poljskem. Po celi Poljski vrše komunisti velike predpriprave za proslavo prvega maja. Opaža se, da so
M&rodno strokovna zveza za Trboveljske rudarje.
Iz. vrše vatni odbor Narodno strokovne zveze se je na svoji zadnji seji obširno ba-vil z vprašanjem trboveljskih rudarjev in napravil več tozadevnih sklepov. Eden glavnih sklepov pa je bil,, da se opozori ministra za šume in, rude o pomanjkljivosti pravilnika bratovskih skladnic glede karen-čne dobe, radi- katere bi izgubili v najkrajšem času vsi odpuščeni rudarji- vsako pravico do vseh vplačanih prispevkov na ime zavarovanja. Ministru za šumie in rude se je poslala po tem sklepu obširna vloga, v kateri se je obširno pojasnila krivica, ki bi jo po sedanjem pravilniku utrpeli vsi) reducirani rudarji in se ga je naprosilo, da takoj reši to pereče vprašanje na ta način, da podaljša sedanjo karenčno dobo- šestih mesecev vse dotlej, da se gospodarske prilike zboljšajo. Šele po prestanku krize naj bi stopila v veljavo po pravilniku predvidena kairenčna doba. Tudi se je poudarjalo, da je možno rešiti vprašanje taiko, da se da rudarjem možnost do odpravnine, ako se izkaže s potrdilom borze dela, da v šestili mesecih ni mogel najti zaposlitve v rudarskih podjetjih.
Narodno strokovna zveza je s tem pokazala, da se v polni meri zaveda svojih dolžnosti, želeti- je le, da bi se tu-di minister za šume in rude te svoje dolžnosti zavedal in uredil to vprašanje v smislu vloge NSZ in tako pripomogel rudarjem do svojih pravic.
Narodno strokovna zveza za brezposelne.
Z ozirom na vsakodnevno naraščanje brezposelnosti, je izvrševalni odbor NSZ opozoril ministra za socijalno politiko, da se takoj izda pravilnik za podpiranje brezposelnih. Poseben poudarek je NSZ dala v svoji' vlogi dejstvu, da je za podpiranje brezposelnih nabrana že ogromna vsota in da je sama Slovenija v ta namen prispevala nad štiri milijone dinarjev. Ta denar se ne uporablja v smislu zakonitih določb, temveč sc steka v hipotekarno banko, ki ž njim dela bančne kupčije. Za pomoč brezposelnim mora biti kredit, ker je denar tu. Ta denar so prispevali delavci in njih de-lodajalci edino v .w,len podpiranja brezposelnih.
Istodobno je izvrševalni odbor sklenil razposlati vloge na vsa mesta- in vse večje občine Slovenije s prošnjo,i da takoj pod-vzamejo vse potrebno za podpiranje brezposelnih občanov. Ta pomoč naj sc izraža na dva načina in sicer s tem, da se da brezposelnim denarna pomoč potom podpiranja s strani občine same ali pa da se vpelje tkzv. gentski sistem, po katerem bi občine podpirale brezposelne potom strokovnih organizacij in sicer s tem, da bi jim nakazovale podporo v oni višini, ki jo dobe od svoje organizacije. Vloga je v tem smislu obširno utemeljena in obrazložena. NSZ je v vlogi obrazložila tudi to, da je temu važnemu socijallnemu vprašanju posvečati vso pažnjo ne samo sedaj v času največje krize, temveč je sistematično delati na to-, da se povsod osnuje podlaga za tako pomoč ob vsakem Času. NSZ bo delala z vso svojo močjo na to, d,a se vpelje tudi pri nas brezposelno zavarovanje, kakor ga imajo vpeljanega že vse modernejše države.
Napad greinija trgovcev na osemurni delovnik. Kakor poročamo na drugem mestu, je Gremij trgovcev v Ljubljani sklenil, uvesti deseturni delovnik. Nairodno-strokov-na zveza je Vložila taikoj pismen protest pri predsedstvu gremija in ga opozorila na veliko socijalno krivico* ki b-ii se zgodila z realiziramjem tega rea-kcijonarnega sklepa, že Itak zapostavljenim trgovskim- pomočnik 0111.
agitatorji iz sovjetske propagandistične šole. Poljsko časopisje izraža bojazen, da zna priti na dan prvega maja do krvavih spopadov.
V	Tripolisu so sprejeli Mussolinija zelo svečano. Mussolini je >ia večih krajih govoril. Ob priliki otvoritve poljedelskega, kongresa v Tripolisu je med drugim izjavil, da je »Italija lačna zemlje« in da potrebuje novih kolonij, da se more razvijati in oddajati odVlšno- prebivalstvo. — Drugje je zopet Mussolini poživljal častnike,-da naj bodo pripravljeni, da- slede klicu domovine. Nihče ne more vedeti, kdaj pokliče Italijane usoda. Zgodovina- laliko vsak hip pripravi tla novim dogodkom, ki jih bo treba izrabiti. Mussolini je poudaril, da ni njegova pot v Libijo slučajna, aimipa'k odločilnega pomena za bodočnost Italije.
Turčija mobilizira. Turčija je poklicala pod orožje troje letnikov. Turčija mobilizira zato, ker ji baje preti napad Italije. Med Grčijo in Italijo je sklenjena pogodba, ki je po turških vesteh naperjena proti Turčiji. Razburjenje se v turških političnih krogih ni poleglo, četudi je italijanski poslanik v Carigradu demantiral, da je bila sklienjena grško-turška pogodba.
Sedanja vlada nima večine v parlamentu, kajti če bi jo podpiralo tudi 15 radičevih disidentov, bi to ne bilo dovolj za delovno večino. Uzunovič bi1 moral dobiti najmanj trideset poslancev, da bi lahko brez skrbi za svojo večino stopil pred narodno skupščino. Posebno- v radikalnih krogih se zelo trudijo, da bi se Uzunovičeva vlada obdržala vsaj dva meseca, na površju. Trud bo pa skoraj gotovo brezuspešen. Ne bo drugega izhoda, da vlada še pred sestankom narodne skupščine demlisijoni-ra. Kaj bo pa po demisiji, danes še ni jasno.
Najnovejši disidenti radičeve stranke z dr. Nikičem na čelu so s-i ustanovili svoj klub, ki šteje 11 članov. Iz Radičeve okolice se zopet zatrjuje, -da šteje samo 8 članov.
Važni seji. Dne 22. t. m, zboruje v Zagrebu poslanski klub hrvatske seljaške stranke, kit bo pod predsedstvom! Štefana Radiča določil nadaljno- taktiko stranki. Na seji kluba se bo tudi točno ugotovilo, kdo je ostal še zvest stranki. Dosedaj je izstopilo iz radičeve stranke deset poslancev, ki so si ustanovili svoj lasten klub v narodni skupščini. — Dne 25. t. m. se vrši v Beogradu seja glavnega odbora radikalne stranke. Na tej seji se bo odločilo, kakšno stališče zavzame vodstvo stranke glede sporov, ki so se pojavili med radikalnimi prvaki. Razčistiti bo afero Pašič—Stojadino-vič. Poleg tega se bo radikalna stranka odfločila, ali naj zahteva takojšen razpis volitev, ali pa poslovno vlado z najširšim mandatom.
Štefan Radič za koncentracijsko vlado. Prvotno se je pričakovalo, da bo Štefan Radič takoj prešel v najstrožjo opozicijo. To pa se ni zgodilo. Prišedši v Zagreb, je Radič izjavil, da je še vedno pripravljen
metnim ministrom Krsto Miletičem, se je od ene in druge strani trdilo* da so bile predmetne tatvine premoga izvršene pod upravo bivšega ravnatelja zagrebškega ravnateljstva Leonido Franičem. Preiskava teh afer se je pričela takoj, ko je Miletič prevzel ministrstvo prometa. Sedanji novi mi-| ni-ster je odredil pospešitev preiskave, ki j se je vsled ogromnosti in zamotanosti materij, ak nekako ustavila. V to svrlio je poslal iz Beograda posebnčg?. . pooblaščenega uradnika. In po čudnem slučaju je ta uradnik prav Leonida Franic,: proti kateremu je preiskava pravzaprav naperjena. Res, čudni slučaji se dogajajo v naši preljubi domovini.
— Samo pri nas mogoče. Ministrstvo prosvete je lansko leto dovolilo zagrebškemu poverjeništvu Udruženja jugoslovanskih učiteljev Din 300.00 za preureditev učiteljskega doma. Letos pa je zahtevalo račune o stanju denarja in poverjeništvo je te račune tudi položilo in iz njih izhaja, da je denar bil v redu naložen pri dveh zagrebških bankah, ker se preureditev še ni mogla izvršiti, ker se v poslopju učiteljskega doma še vedno nahaja gospod,arsko-šu-marska fakulteta zagrebškega vseučilišča. Kljub temu pa je Radič zahteval od poverjeništva, da denar vrne in ga izroči nakladi šolskih knjig v Zagrebu. Nato seveda funk-cijonarji UJU niso hoteli pristati in Radič je odredil nasilno preiskavo v prostorih UJU in otvoritev blagajne. Brezuspešno seveda, ker Udruženje je pravočasno spravilo denar na varno. Sedaj pa je obtožilo bivšega prosvetnega ministra Radiča, zastopnika zagrebškega velikega župana in policijsko ravnateljstvo, ki so izvajali njegova povelja. Zagrebška javnost se zelo zanima za nadalljnl razvoj -tega edinstvenega spora med učiteljskim udruženjem in prosvetnim ministrom.
—t V štalah »Delavske politike« se parijo debeli biki1 z mladimi junicami. Slučaj je nanesel, da je med nje zašel osel, ki je to opisal v »Delavski politiki«.
— Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ponovno opozarja vse delodajalce, da izročajo denar le proti pravilno izstavljenemu potrdilu in samo onim inlca-santoro, ki se izkažejo z uradnim poobla-stilom, da so upravičeni za urad sprejemati denar.
— Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani z ozirom na sedanjo stavbeno sezijo opozarja vse naročitelje zgradb, da so v sm-islu § 40 Zakona o, zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 (gl. Uradni list št. 169 iz ,1. 1922) solidarni plačniki za vse one zavarovalne prispevke, ki jih urad predpiše njihovemu stavbeniku za delavce, zaposlene pri dotični zgradbi. Vsled tega je v lastnem interesu naročite-ljev zgradb, da pri končnem obračunu zahtevajo od svojega stavbenika potrdilo- Okrožnega urada, da ima vse predpisane prispevke plačane. Za slučaj neizterljivosti prispevkov od stavbenika, je namreč urad dolžan iste izterjati v smislu gori navedenega zakonitega določila od naročitelja zgradbe.
— Uradnlštvo nima v državnih bolnicah več pravice do oskrbe v II. razredu, ampak samo v III. razredu. Kdor hoče v
sodelovati v vladi, samo- če bo zavzela najostrejše stališče proti korupciji. Radič vidi edino rešitev iz današnje zamotane politične situacije v koncentracijskem kabinetu, v katerem bi bila poleg HSS še Davidovi-čev,aw Spahova, Koroščeva in Pribičevičeva stranka. Radič se je že tudi spop-rijaznil s tem, da osebno ni zastopan v vladi-. Značilno je, da je Radič tudi za Pribičevičev . vstop v Vlado, četudi je do zadnjega vedno trdil, da ne gre v nobeno vlado, kjer bi bili tudi sani. demokratk*
Pribičevičev shod v Novein Sadu je bil sijajno obiskan. Na shodu je Pri-bičevic izjavil, da je skrajni čas, da se razčistijo razmere v radikalni stranki Potrebno je, da se najde kdo, ki bo osvobodil državo partizanstva, ki izpo-dkopuje vse, kar je na-cijonaliiega v državi Korupcijo je definitivno In radikalno izločiti. Pribičevič se zavzema za p-regrupacijo strank in kliče v svoje vrste vse one demokrate in radikale, ki niso zadovoljni z vodstvom svojih strank.
Strankarske pozicije v Dalmaciji. Kolikor je dosedaj znano, bodo pri občinskih volitvah nastopili v Splitu s kandidatskimi listami meščanski- blok (davidovičevci, radikali in zemljoradniki), federalisti, sam. demokrati, klerikalci in delavci ter seljaki.
V	Šibeniku nastopi meščanski blok (sam. demokrati, davidovičevci, radikali in zem-ljoradniki), klerikalci in radičevci. V ben-kovškem srezu bodo tri liste: radičevska, sam. demokratska in radikalna. V drniškem srezu je sestavljen blok iz sam. demokratov in davidovičevcev, do-čim bodo radikali in radičevci nastopili! samostojno. V kninskem srezu kandidirajo- ločeno radičevci, radikali in sam. demokrati.
II.	razred, mora pač plačati razliko za oskrbne stroške od III. na II. razred, kar velja tudi za uradniške rodbine. — Pri nas je že tako! Če se komu kaj da, je to samo za kra-tek čas, potem pa se ščiplje od tega počasi proč, dokler ni vse poščipano. Škandal! Zakaj pa imamo zakone? Naša Čairšija hoče uradnlštvo res docela sproletarizirati!
— Kaj vse obljubujejo železničarjem? Železniški delavci, ki so na sistemiziranih mestih bodo v kratkem nastavljeni, seveda s pridržkom — če so za to sposobni in če je to potrebno. Take obljube je dal gospod ffiiništcr. -- Premije za Rr?mO^ dobi po novem pravilniku samo tisti, ki to zarea zastuži. Razdelilo pa se bo m-ed osobje samo 30% prihrankov na premogu in ostane železniški upravi celili 70%. — Radovedni-smo, koliko se bo potem prihranilo premoga?
— Nove nočne doklade bodo sledeče: za uradnike 10 Din, zvantčnike 8 Din in slu-žitelji 6 Din. — Cdoten nov pravilnik za železničarje je že izdelam, in bo izšel v prihodnjih dneh z veljavnostjo od 1. aprila t. 1.
— Radičev denarni zavod, ki je bil na zadružni podlagi, so oblasti zaprle. Baje so sc tam godile nedopustne stvari, ki pa z Radičevo osebo nimajo nikake zveze.
— Praktična navodila ter važni predpisi. Od ustanovitve Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in ukinitve prejšnjih bolniških blagajn pa do danes niso imeli ne delojemalci ne delodajalci nobenih pravil, iz katerih bi mogli dobiti vsa potrebna pojasnila glede dolžnosti in pravic, ki jih imajo- napram uradu za zavarovanje delavcev. Zakon o zavarovanju delavcev je po svojem sestavu za Jajike nerazumljiv in je tudi sicer nepregleden, ker ne vsebuje praktičnih primerov in nasvetov. Vsemu temu odpomore od Strokovne komisije za Slovenijo založena brošurica »Praktična navodila ter važni predpisi za delojemalce in delodajalce glede izvajanja zakona o zavarovanju delavcev s prilogami uradnih tiskovin«, ki jo je spisal Josip Bole, uradnik OUZD v Ljubljani. Kakor že naslov brošure pove, je v isti praktično razloženo vse, kar mora vedeti član okrožnega urada (zavarovanec) im njegov delodajalec. Med drugim je v brošuri tabelarično navedeno, koliko znašajo posamezne podpore p-o zakonu o zavarovanju delavcev in kako mora član postopati ob obolenju ali nezgodi in porodu, da pride najhitreje do svojih pravic. V knjižici se nahaja tudi tabelaričen pregled prispevkov, na podlagi katerega lahko vsak delojemalec ugotovi, koliko mu sme delodajalec odtegniti na prispevkih za bolniško zavarovanje, Borzo dela in Delavsko zbornico, ter koliko mora delodajalec sam plačati. Ker je knjižica zelo praktična in ne-obhodno potrebna za vsakega delavca in delodajalca, jo vsem prav toplo priporočamo. Naroča se:	Strokovna	komisija	za
Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6/II, in stane Din 10.—.
— t Anton Foerster! — V Novem arfe-stu je 17. t. m. zatisnil svoje oči naš prvak
— skladatelj Anton Foerster v starosti, 88 let. Foerster je bil doma iz Češke in je prišel v naše kraje pred 61. leti. Bival je nekaj časa v Dalmaciji, potem -v Ljubljani in končno v Novem mestu od 1. 1909 dalje, kjer je imel svojce. Kaj nam je bil Foerster na glasbenem polju, nam je že znano, vendar
pa bomo znali njegove zasluge za našo pesem prav oceniti- šele pozneje. Blagemu možu in njegovi bratski slovanski duši -večni miir in pokoj. Njegovemu delu najčast-nejši spomin.
Ljubljana.
— Seja okrajnega odbora NSS za Ljubljano je v sredo, dne 28. apriila t. 1. ob 8. uri zv. v tajništvu NSS (Narodni dom). Da bo mogoče obširni dnevni red izčrpati, prosim točne in zanesljive udeležbe. — Predsednik.
— Nov živilski trg v Ljubljani. Na trgu sv. Jakoba v Ljubljani bo otvorjen ozir. nastanjen del sedanjega živilskega sejma: mesarji, zelenjadarice, kmetice s perutnino in jajci ter drugo robo ter naše branjevke. — Ukrep »niesinega magistrata je prav toplo pozdravljati. Da bi se načrt le hitro izvedel- Kakor č uje mo, bo trg otvorjen že meseca maja.
— »Stadion« naj popravi cesto oz. hodnik, ki je bili demoliran ob priliki kopanja in zidave ogromne ograje ob Vodovodni cesti. Kako pridejo ljudje do tega, da so prišli ob lep hodnik,! da gazijo sedaj po razvoženi cesti blato do kolen? Ali ne velja tudi za t, »Stadion« mestni stavbni red, ki pravi, da mora vsak gospe-dar ob novi stavbi napraviti predpisan hodnik na svoje stroške? Ce velja to za hišne posestnike, naj velja tudi za družbo »Stadion« in hodnik naj se takoj napravi.
— Anarhija na cestah. Pred kratkim smo č-itaili v nekem ljubljanskem listu javno pritožbo zdravnika dr. Gostla, ko ga je nek kolesar na hodniku za pHee podrl in poškodoval. To ni nič čudnega. Čudno pa je to, da zapelje voznik na hodnik ob Dunajski cesti svoj voz, naložen z gramozom'-, ko pa ga opozoriš, da tu ni prostor za vožnjo, te pa oplazi z bičem čez hrbet in molčati moraš. Stražnikov ni in zato delajo ljudje, kar hočejo, zlasti na periferijah.
— Samomori v Ljubljani. Ta mesec je bilo v Ljubljani izvršenih več samomorov. O nekaterih se javno ni niti poročalo. V torek se je nek mlad fant iz Zg. Šiške ustrelil kar pri belem dnevu na Bleiweisovi cesti, ko so šli mimo njega ljudje. V nekem drugem slučaju so samorrtor preprečili ter dotičnemu rešili življenje. — So pač žalostni časi in -dostikrat res ni čuda, da. človek ne omaga pod pezo težav. Seveda pa so največ temu krive razdrapane povojne razmere, ki so v nekaterih družinah naravnost neznosne.
— Še enkrat ceste v Šiški! Na javne prošnje Šiškarjev, da bi se vsaj malo postrgalo blato po onih cestah, ki najbolj trpe, sc lil	ničesar.	Naj si vendar kdo ta
kuriozum ogleda! Najsla^C so oa^ ceste šole do mestne jame ob Vodovodni cesti, iz katere prevažajo gramoz. Kdaj pa se namerava te ceste posuti, ali ne sedaj, ko je nekoliko mokro, ali mair poleti? Gerentski svet naj nekaj ukrene!
Maribor.
— Narodno gledališče. Med tem nam
je drama prinesla nekaj novega, posebnega: Tolstojeve »Sadove prosvete«. Pri premi-jeri dne 15. aprila se je poznalo, kako malo pozna naše občinstvo velikega -ruskega- misleca in kako malo zna ceniti njegovo obsodbo, ki jo je v tej svoji ironiziranj komediji izrekel nad družbo, kateri je on sam pripadal. Človeka, ki se je te malo vpo-globil v to delo, je mnoralo biti sram, kako ravnodušno je občinstvo sprejelo- prvo predstavo. Verujemo,, da mine igralcev veselje se toliko truditi za skoro prazno hišo in še bolj prazno razumevanje. Vloge so bile dobro razdeljene, tudi -režijai g. Koviča je storila svojo dolžnost. O glavnih vlogah se tu ne da govoriti, ker je vsak igralec res le člen ene verige. Vendar se mora resnici na ljubo ugotoviti, da je izmed vseh nastopov najbolj ugajala gdč. Kraljeva kot Tanja. Samo če bi bil njen smeh bolj naraven ali pa saj bolj topel, bi bila Kraljeva lahko očarala celo hišo, tako je sicer splošno ugajal njen nastop. Kakor rečeno, že spomin na pokojnega ruskega misleca bi bil zahteval večje zanimanje in saj večje čustvovanje za premijero. Upravi naj bo ta uspeh zopet opomin, da količkaj resnih del ne kaže prinašati na naš oder, najmanj pa, če se igrajo v kopiji. — Sicer smo imeli ta čas same ponovitve z »Grofico Marico« In »Evangelj# nikom« — opero »Tosco« smo- že zadnjič omenili. Dvojica Mitrovič, sedaj člana zagrebške opere, sta tudi v reprizi »Tosce* žela vsesplošno in iskreno navdušenje. — Bolehnost gdč. Zamejčeve še vedno ovira, da opera ne more brez vnanjih gostov nikamor naprej.	—rc.
Celje.
— Javni shod najemnikov se vrši v nedeljo, dne 25. aprila ob 9. uri dop. v velik dvorani »Narodnega doma« v Celju. — Dnevni Ted: 1. Poročilo o sklepih kongresa društev stanovanjskih najemnikov v Zagrebu. 2. Zahteva za podaljšanje in zboljšanje stanovanjskega zakona. — Govornik Franjo Koren. 3. Sprejem resolucij. —-Nič ne pomaga obup in jok! Treba je dda in borbe. Priboriti sl moramo- svoje pravice. Zatorej vsi, ki niste hišni lastniki na javni shod. — Odbor društva stanov, najemnikov.
na1 severno tnejo došli številni komunistični
ORIGINALNE POTREBŠČINE ZA OPALOGRAPH
Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil.
LUDVIG BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev- 6, I. nadstr., vrata 10- mn 	Telefon	štev-	980.
po drugih državah.
Tedenske vesti.
— Čudni slučaji. Ob priliki poznanega spopada med Sij. Radičem in, bivšim pro-
Pogovor o tem in onem.
Plačana plodnost.
Lahko se je reklo: plodite in množite se med seboj in napolnite zemljo. In ljudje so se tega izpočetka tudi držali m posrečilo se jim je v resnici napolniti vso zemljo.
Dokler se niso »podtaknili na civilizaciji. Z njo se je ustvarilo toliko novih eini-teljev, ki onemo&očavajo človeku mnogoštevilno potomstvo: soeijalne razmere, stanovanjska beda in tako dalje. Starodavni ljudje vseli teh 'vprašanj niso poznali in zato so živeli živahnejše, naravnejše, enostavnejše. Otroci zanje niso bili problem, temveč naravna posledica in sredstvo za vzdrževanje in razmnožavanje rodu. Danes pa je otrok problem, matematični problem, ki je predmet kalkulacije in preizkusni kamen finančne moči očeta. Šele v drugi vrsti prihajajo V poštev tudi druge lastnosti.
Na tele stvar} pa se gotovo ni mislilo, ko se je dajalo ljudem zapovedi o napolnitvi zemlje. Ati pa je morda svet z ljudmi že dosti napolnjen? Nekateri ddi pač, toda dovoli je še deviške, bogate zemlje, ki samo čaka na delo človeških rok in možganov, da se oplodi in obogati posameznike in človeštvo.
Ljudje sami zavirajo razvoj. In vendar se porajajo iz te družbe od časa do časa boljši duhovi1, ki sočustvujejo z 'vsemi trpečimi« in kii hočejo popraviti krivice, ki jih nad človeštvom zagrešuje njihov razred.
Ti dobrotniki se pojavljajo' kot meteorji in njihov^, imena se čestokrat pozabljajo hitreje, nego imena velikih pustolovcev in zločincev.
Ali veste,, kdo je Cognacq-Iay?
Če bi bil on defravdiral 2,4(X).0l)0 frankov, bi bili gotovo njegovo ime že neštetokrat čitaili in slišali, toda ta dobri mož ni storil ničesar drugega, kot da je založil ustanovo, .ki nese letno 2,400.000 frankov, ki se razdele med 240 fra.ncoskih rodbin.
In veste, kaj da mora storiti taka rodbina, da dobi podporo? Nič drugega, kot imeti veliko otrok.
Podpore se razdeljujejo tako, da dobi 90 rodbin, katerih starši še niso presegli 45 let in imajo pri 'tem vsaj 9 živih otrok, po 25.000 frankov letno, 150 rodbin pa, katerih starši niso presegli 35. leta in imajo
6	otrok, po 10.0()0 frankov.
240 rodbin je vsako leto srečnih v Franciji iz ustanove Cognacq-Iaya, in vendar še niste culi njegovega imena, nikdar niste videli njegove slike in vse dosedaj niste vedeli, da. živi na Francoskem človek, ki je z dobrotljivo roko pripisal k verzu prve Mojzesov-	;;mno^tu	;«•
in aaijoiinite zemjjo« še nov verz: »in če boste Francozi,, dam posebno skrbnim izdatno podporo.«
Takega očeta v jugoslovanskem izdanju bi si' tudi pri nas želeli.
Znanost in bodoča vojna.
Učenjaki iti pisatelji o vprašanju trajnega miru.
Pariška revija »Znanost in življenje« se je obrnila na več znamenitih osebnosti, če mislijo, da bo veda koristila svetovnemu miru, odstranila sovraštvo med narodi in pomagala zah ran iti nove vojne. Sledeči izvlečki i?z dobljenih odgovorov kažejo, da gledajo znanstveniki zelo črnogledo, na vpliv znanosti, v kolikor se tiče bodočih vojn.
Albert Einstein ne veruje, da bi veda pripomogla k pomirjenju narodov in plemen, ker napredek v znanosti ne more nadomestiti mianjkaijočo dobro voljo in premajhno ljubezen človeka do človeka.
Prof. Fritz Huber tudi ne smatra za verjetno, da bi bodoče generacije reševale svoje spore po znanstvenih metodah mesto z vojnami. Poleg tega dajejo kemiki in fiziki svetu vedno nove iznajdbe, katere bo vojna tehnika porabila za stvori te v novih orožij. Ljudje morajo spoznati, da se njihovi interesi ne krijejo z vojsko in šele potem se bo stvar obrnila na bolje. Evropska vojna n. pr. bi imela škodljive posledice tudi za zmagovalce. Ko bo človeštvo enkrat to spoznalo, se bodo ljudje nehali med seboj pretepati, .kot razposajeni otroci. Zaenkrat pa na tak trajen mir še ni nobenega upanja'.
Claude Farrere je odgovoril, da je prepričan, da ne bo konec vojn, dokler bosta na naši zemlji živela vsaj še dva moža in ena ženska. Znanost nima nobenega pomena na ljudsko srečo. Ona sicer menja zakone in naravo človeških sporov, toda krutosti ne odstranjuje.
Knezoškof Gaston Dubois v Parizu pravi, da napredek znanosti ne služi: človeštvu v dosego večje zadovoljnosti. Znanstveni razvoj sicer olajšuje boj za obstanek, ustvarja pa obenem tudi uničevalna sredstva, ki napravljajo vojne krutejše, kot so bile preje. Treba je med človeštvom odstranjevati stremljenje po uničevanju, da ne izgubi človeštvo vse svoje civilizacije.
Nekoliko bolj optimističen je odgovor M. O. Marconija (iznajditelj brezžičnega brzojava). On pravi,*da je največja dobrota, katero je veda dolžna dati človeštvu, onemogočenje vojn. On veruje na pomirjevalni vpliv znanosti na narode in plemena in svoj nazor tudi utemeljuje. Brezžični br-zojav je onemogočil zavratnos,t podmorskih čolnov in Strategijo bivše svetovne vojne že danes onemogoča gledanje v daljavo. S pomočjo aparatov za gledanje na daljavo bo mogoče opazovati vse sovražno gibanje. Treba se bo vrniti k vojnami starih barbarskih narodov, v katerih je odločevala telesna sila in spretnost, ali pa se jim, bo treba, sploh odreči.
Šaljivi kotiček.
Angleški humor.
Umrl je čudak in v oporoki je postavil za dediče svojega premoženja enega Angleža, enega Irca in enega Škota pod pogojem, da položi vsak od njih v njegov grob 5 liber. Prvi je prišel Anglež, ki je položil v krsto 5 zlatnikov. Nato je prišel Irec, ki je vrgel v grob akcije umirajočega podjetja, glasečo na nominalno vrednost 5 liber. Končno je prišel Škot. Ta je pobral zlatnike in akcijo, nato potegnil iz žepa. čekovno knjižico ,in napisal ček, glaseč se na 15 liber. Ta ček je položil v krsto in jo zapri
*
Mladenič k gospodični: »Ali bi imela kaj proti, temu, da bi postala vaša mati moja tašča?« — »Ničesar, gospod,« se je gilasil odgovor, »samo na žalost nimam nobene sestre.«
*
»Zakaj pa si. dal vratarju tako veliko napitnino?« — »Samo poglej ti ta kožuh, katerega mi je dal!«
*
Upehan prileti potnik* na kolodvor in vpraša vratarja: »Ali bomil še ujel deseti brzovlak?« — »Morda,« je odvrnil vratar, »odpeljal se je komaj pred desetimi minutami.«
*
»No, to pa res nisem napravil pametno!«
»Kaj pa?«
»Sosed me je tako dolgo dražil s svojo klavirsko igro, da sem mu s kamnom razbil okno.«
»Pa te je dobil?«
»To sicer ne, toda njegovo brenkanje čujem sedaj še močneje, ko ne more zapirati okna.«
*
Zdravnik: »Čujte, meni se zdi, da se ne ravnate po nrtojih predpisih! Koliko vrčkov piva pa iz,pijete pravzaprav na dan?«
Bolnik: »Devet, gospod doktor.«
Zdravnik: »In jaz sem vam vendar dovolil kvečjemu tri na dan!«
Bolnik: »Vem, gospod doktor, toda jaz sem	bil še	pri dveh drugih zdravnikih	in
vsak	mi je	dovolil še po tri.«
*
Škot je prišel v lekarno in je zahteval malo steklenico. Lekarnar pravi: »Steklenica	stane	2 penca, toda če kaj	kupite	v
njej,	potem	jo ne bom, računal.«	Škot	na
to: »No pa vtaknite vanjo zamašek!«
*
Med vojno so sprejemali v škotske gardne polke samo mladeniče, katerih oče in mati sta bila Škota ali pa, ki so imeli na Škotskem) kako posest. Pa se je priglasil neki mladenič: »Kako utemeljujete svoj priglals?« ga vpraša častnik. »Imam na Škotskem posest!« — »Kakšno posest?« izprašuje častnik dalje. — »Eno srajco imam tam v perilu!« je ponosno odgovoril mladi bojevnik.
6S 16
dobra in oKusna
cikorija
do
Tajinstveni morilec
deklet. (Nadaljevanje.)
Na življenje in smrt.
Elegantna kočija se precej počasi premika po visokem snegu, ki povsod naokrog pokriva polja in ravnine, gore in, doline.
V	kočiji sedi nesrečni lord VVeston, njemu nasproti pa njegov prijatelj, ki s skrbipol-ninii pogledi motri mračne poteze na lordovem obrazu. Nikdo izmed nju ne črhne nobene besede — vsak je zatopljen v svoje misli, zlasti pa še lord. Zobe ima stisnjene
— visoko čelo se mu gubanči. Saj je v mislih pri Beatrici, ki ga je po njegovem naziranju na tako nezaslišan način varala. Nič se ni podvzelo, kar bi bilo moglo razjasniti strašno pomoto.
Počasi vozi kočija skozi tesno globel — potem zopet precej strino navzgor.
'»Grič z jelšami! Končno smo vendar na cilju,« izpregovori lord napol glasno sam s sabo, »sedaj pride obračun s podležem, ki je moje prijateljstvo tako nečastno zlorabljal. Hočem — da, ubil ga bom!«
Lord pogleda skozi odprto okno v kočiji.
»Točni so,« reče hladno svojemu prijatelju, »tu že stoji kočija* že vidim svojega nasprotnika.«
Prijatelj skuša prijeti njegovo roko, toda lord mu jo z otopelim pogledom' izmakne.
»Cernu? — Vem, da hočete dobro, toda v tem slučaju je vsaka sprava nemogoča; le s krvjo morem zbrisati madež, ki one-čašča mojo čast.«
Kočija obstane. — Oba gospoda stopita iz nje ter se napotita na prostor, kjer se ima vršiti borba. Za njima gre sluga, ki nese nekaj mečev. Tamkaj stojita dva ka-valerijska častnika v živahnem razgovoru
— poročnik Colvvell in njegov sekundant. Nedaleč od .nju stoji starejši gospod zelo resnega obraza, poleg njega se nahaja mala omarica z obvezami in zdravili. Ta gospod je zdravnik, ki naj nudi prvo pomoč dvobojevalcema'.
Poročnik Colvvell je zelo bled, toda iz njegovega odločnega obraza 'je čitati, da je mnogo preponosen, da bi znova rotil lorda VVestona, da Beatrica Hudson nikdar ni bila v njegovem stanovanju. Tudi on ni svojemu sekundantu povedal vzroka za napdved dvoboja. Semkaj je prišel edinole, da s krvjo dobi zadoščenje za raz žaljenje, katero mn je prizadejal njegov nekdanji prijatelj. Toda poročnikove misli se ne sučejo, samo okrog predstoječega dvoboja, ne, njegove sUstt plavajo v daljavo — v Dundee.
V	duhu vidi ljubek dekliški obraz s košatimi temnimi lasmi, v mislili mu je prijateljica Beatrice. Saj poročnik ljubi lepo Konstanco, ljubi jo z vso iskrenostjo svojega zvestega srca. Vendar pa občutkov svojega srca nikdar z nobeno gesto ni pokazal deklici v1 zavesti, da je on le ubog častnik — Konstanca pa bogata dedinja — kar bi se moglo Jolmačiti, da jo ljubi pač le radi denarja.
Radi tega je raje molčal, dasi se je le težko upiral čustvom svojega srca. In če danes pade v dvoboju? No, potem bo pač kdo drug dobil Konstanco za, ženo, kak bogataš, — morda se njega nikdar ne bo niti spomnila. - Pa je to slednje tudi gotovo? Tega ne more nihče z gotovostjo trditi. Saj je bil poročnik Colwell čestokrat naravnost blažen, ko je videl, da upira mllada deklica vanj svoje oči z nekim tajinstvenim izrazom, vendar pa si nikdar ni upal izreči odločilne besede. In sedaj? Odločitev je v rokah usode. Ce ostane živ, bo Konstanca vsekakor kmalu zvedela o dvoboju; morda mu potem pove pogled njenih oči, kaj čuti zanj.
Iz teli misli se sedaj poročnik zbudi; kajti lordova kočija je že dospela do mesta, kjer se naj vrši usodepolna, borba. Trcno-tek, ko naj odloči orožje med življenjem in smrtjo dveh mož-poštenjakov, se je približal.
Oba sekundanta se pozdravita. Poskusa, da bi .dovedla nasprotnika do sprave, ne podvzameta sedaj nobenega več, ker sta se oba tako odločno izrekla proti poravnavi. Sekundanta se nekaj časa posvetujeta in razgovarjata o pripravah za dvoboj, poteinii pa pozoveta dvojico služabnikov, da naglo odstranita sneg na mestu, ki sta ga izbrala kot primernega za dvoboj.
Poročnik Cohvell kot lord Weston sta vsak prinesla s sabo nekaj mečev, katere sedaj sekundanta skrbno primerjata. Med njimi, najdeta dvoje ostro brušenih mečev, ki §ta si skoro docela enaka. Ko se nasprotnika izjavita, da sta zadovoljna z od-
biro orožja, vzame vsak sekundant enega izmed za dvoboj izbranih mečev.
Kočije so se medtem že odpeljale tako daleč, da jih ni bilo več videti. Tudi oba služabnika morata sedaj oditi tja. Na prostoru, določenemu za dvoboj, se nahaja sedaj še pet oseb: nasprotnika s sekundantoma ter zdravnik.
»Pripravljeno!« zakličeta sekundanta.
Takoj odložita lord in poročnik vrhnjo obleko. Sekundanta jiMa sedaj izročita meča, nato pa z nekaj koraki izmerita razdaljo ter jo označita z v zemljo zasajenimi palicami. Nasprotnika zavzameta sedaj svoji mesti. Levo pest krčevito stisnjeno, z na boj pripravljenimi meči, žareče oči neizprosno uprte eden na drugega, čakata le še povelja svojih sekundantov.
Nekaj sekund traja smrtna tišina.
»Naprej!« odmeva po tihem gozdu.
Meča se zabliskata v čistem zimskem zraku ter žvenketaje zarožljata.
K njemu!
V	gradu lorda Hudsona sedi še vsa družba pri bogato obloženih mizah. Vse se smeje, razgovarja, šali; skratka prav veselo razpoloženje vlada v družbi, ki nudi sliko lepe družabnosti kot je pač običajna na posestvih škotskih plemenitašev.
Tedaj pa se naenkrat Beatrica začudeno ozre okrog sebe. V dvorano je namreč prišla njena sobarica, ki s hitrimi koraki hiti: naravnost k njej.
»Kaj hočeš?« jo vpraša Beatrica.
»Oh, milostiva gospodična, zunaj stoji sluga lorda Westona, stari Patrik. Z povzdignjenima rokama me je prosil, da naj gospodična takoj pride — nekaj da se je pripetilo.«
Beatrica postane smrtno bleda.
»Za božjo voljo! Konstanca, pojdi z menoj, spremljaj me!« poprosi šepetaje svojo prijateljico, ki se je medtem že dvignila s sedeža, saj je sedeč poleg Beatrice ravnotako slišala neprijetno vest.
Družba je bila tako dobro razpoložena, da ni nihče razven lorda Hudsona opazil, da sta deklici' odšli iz dvorane.
Beatrica plane z vso naglico v predsobo, Konstanca ji sledi za petami'. V predsobi stoji stari, sivolasi Patrik. Trese se kot trepetlikovo listje, iz njegovega poštenega obraza pa je razbrati strašno pobitost.
V	desnici drži pismo.
»Kaj se je zgodilo,, Patrik? Govori!« vpraša Beatrica s strahom.
Postarnii imiož1 prvi hip ne more spraviti besede iz sebe. Tedaj pa mu je že odvzela Beatrica pismo iz roke in ga naglo odprla. Čudno, saj to ni nikako pismo, marveč je v zunanjem ovoju še ena kuverta, v kateri se nahaja nek trd1 predmet. Beatrica pretrda, kuverto — v desnici diržii predmet, zavit v svilen papir. S tresočo roko odstrani lepa deklica lahek ovoj. Tedaj pa na vso moč začudena glasno vzklikne, v roki drži zgubljeni nakit.
»Patrik, Patrik, kaj pomeni to?«
Stari sluga zmaje svojo belo glavo.
»Ne vem, milostiva gospodična. Milostni gospod mi je dal ta ovoj, ko sc je odpeljal, ter mi naročil, da naj ga odnesem semkaj. Ali — bože moj»— ta nesreča —
Beatrica je bleda kot smrt.
»Odpeljal, pravite, Patrik? Kaj naj to pomeni, — kam?«
»Vzel je s sabo meče ali samokrese, nisem natančno razumel. Miilostivi' gospod se hoče dvobojevati z gospodom poročnikom Coihvellom,« spravi poštami služabnik obupno iz sebe.
Obe deklici hkratu zakričita od strahu ter se skoro nezavestni zgrudita na tla. Patrik joče kot majhno dete.
»Hočem in moram k njemu,« zakriči Beatrica nenadoma'.
»Beatrica,« se tisti hip oglasi lord Hudson, ki je ravnokar vstopil v predsobo. »Otrok moj, kaj pa se je vendar pripetilo?«
»Papa, — Edgar — dvoboj s poročnikom Colvvell o m,« odvrne Beatrica plakajoč.
Lord Hudson stoji nepremično kot bi ga zadela strela.
»Dvoboj — zakaj? Govori vendar, Patrik, ali je kdo ranjen?«
»Ob štirih se ima pričeti, na gričku z jelšami, to sem še vjel,« zastoče služabnik. »Kot brez uma sem prijahal semkaj.«
Lord potegne uro iz že pit.
»O, še je čas, konji' morajo galopirati. Patrik, hitro, John naj napreže žrebca-bel-ca, hitro — gre za življenje in smrt!«
Patrik plane ven. Lord pozvoni', služabnik takoj pride.
»Klobuk, kožuh, — hitro, hitro! Beatrica, moje dete, pomiri se, dvoboj bom preprečil.«
»Papa, jaz grenu s teboj, hočem biti pri Edgarju, hočem z njim umreti!«
Tedaj pa že tudi Konstanca dvigne proseče svoji roki.
»Vzemite tudi mene s seboj,« prosi jokaje. »Poročnik Colvvell — ah — moj Bog!«
Preden še more osupnjeni lord odgovoriti, je Beatrica že odhitela iz sobe. Crez nekaj trenotkov pa se že zopet vrne z dvema kožuhoma v rokah; z enim ogrne svojo prijateljico, drugega pa sama obleče.
Medtem prinese sluga lordov klobuk in kožuh. Nameri svoje hčerke in njene prijateljice, da se odpeljeta z njim, nič ne ugovarja, kajti vsaka sekunda je dragocena.
Sedaj stoji že tudi kočija z iskrima belcema pred vrati. Obe deklici planeta k vratom ter hitita po stopnjicah k vozu. Lord hiti za njima. Hip nato sede že vsi trije v kočiji.
' »K griču z jelšami!« ukaže kočijažu. »Galop, — ne štedi s konjema — slišiš?«
In že odleti kočija z bliskavo naglico po cesti.
»Edgarja ne razumem,« reče sedaj lord, »da, popolnoma nepojmljivo mi je, kako se je dal tako resen mož zavesti k takemu nepremišljenemu činu. In vrhtega je poročnik Cohvell vendar njegov najboljši prijatelj; brez dvoma je malenkosten spor dal povod za dvoboj.«
Obe deklici jočeta in plakata.
»Beatrica1, ne jokaj! Gospodična, pomii-rite se, pridemo še o pravem času,« ju tolaži lord.
Voz leti z neverjetno naglico po cesti. Kočijaž priganja iskra belca kot bi, vedel, da gre za preprečitev usodepolne nesreče. Plemeniti živali dirjata v divjem galopu, da odletava voz sedaj na levo sedaj na desno stran ceste. Vedno bližje je videti s snegom pokriti vrli grička z jelšami, na čegar vznožju se ima zaključiti krvava drama.
Lord postaja vedno bolj nestrpen. Pri misli, da je morda usoda že odločila med nasprotnikoma, ga oblije mrzel pot.
»Poženi,« zavpije»kočijažu, »vozi hitreje!«
Kočijaž zavihti) bič nad iskrima belcema, da se preplašena vzpenjata ter še hitreje kot preje dirjata naprej. Sedaj zavije kočija iz ceste na gozdno pot, ki je pokrita z dokaj visokim snegom. Še enkrat udari kočijaž po konjih. Kočija zavije okrog ovinka v gozdu — glasen vzklik iz dvoje dekliških grl odmeva daleč na okrog. Kočijaž obstane. Beatrica z vso silo odpre vrata kočije ter plane iz nje. Znova odmeva dekliški krik — ne daleč odtod si: stojita nasproti lord Weston in poročnik Colvvell, bliščeča meča se zasvetita nad glavami, in žvenketaje udarita eden ob drugega.
Z bliskovito naglico hiti Beatrica k borečima se nasprotnikoma, Konstanca seveda ne zaostaja.
»Stojta, stojta!« zavpije Beatrica. »Stoj, stoj, zaklinjam te-----------«
Poročnik Cohvell je ravnokar napravil skok naprej, da odbije udarec svojega nasprotnika. Tedaj pa že oba sekundanta dasta z meči znamenje, da se ima dvoboj prekiniti. Nasprotnika se nehote umakneta nazaj, nepričakovan pojav obeh deklic ju je tako iznenadtl, da sta za hip na vse drugo pozabila.
Lord Weston se nehote obrne. Poleg sebe zagleda svojo nevesto, vso objokano, ki vsled razburjenja ne more Izustiti nobene besede, le z desnico ga ljubko prime za ramo. Mračno štrli lord VVeston v tla, pogleda teli ljubkih oči ne more prenesti.
Končno se Beatrica toliko uroiiri1, da more govoriti'.
»Edgar, ali tako malo pomenim zate, da hočeš umreti, ne da tudi le malo misliš name?« vpraša Beatrica očitajoče, a vendar brezmejno nežno.
Lord \Vcston Ima strašen boj sam s seboj, občutek ima, da mora vroče ljubljeno deklico stisniti na' svoje srce. In vendar, če se spomni njene domnevne nezvestobe, se le s silo še premiaguje, da njene majhne tresoče roke ne pahne iz ramen.
Konstanca stoji, za njima. Boječe gleda poročnika Cohvella, katerega skuša zdravnik pomiriti, tividevši, da je odločen na vsak način maščevati prizadejano mu žalitev.
Beatrico mučijo medtem grozne muke.
»Zakaj molčiš?« se obrne do svojega zaročenca. »Za božjo voljo, niti1 pogledaš me več. Ali me nič več ne ljubiš?«
(Dalje prihodnjič.)
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana. Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana.
Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij Hofler v Ljubljani,
KARO-ČEVLJI
garantirano priznano najboljša kvaliteta
MARIBOR, Koroška cesta št. 19
NaibolJSa kolesa in šivalni stroii
so edino v
PETELINCEVI
znamke GRITZNER, ADLER, PHONIX
za dom, obrt in industrijo.
Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija.
30SIP PETEUNC, Ljubljan
blizu Prešernovega spomenika za vo
Od dobrega najboljše je arski ustroj kd“
0®0®@e©QQ®Q00©©©©6660®©©©6668©66©©6@®
INSERIRAJTE V NOVI PRAVDI I
Lastna založba
SPLOŠNA KNJIŽNICA" štev. 1—61 znanstvena zbirka štev. I. —X.
Največja izbira slovenskih, francoskih, nemških, ruskih, angleških in drugih knjig.
Dobavlja vse revije, časopise in modne liste.
, Šolske knjige in šolske potrebščine, j ZAHTEVAJTE CENIK! j Muzikalije - Papir - Pisarniške potrebščine.
--   ! ------........ ........ ................ ........ ................ .».»»■»■»«*»»«*« »*“
S zuEzna mmm
j LJUBLJANA
i MARIJIN TRG ST. 8.
I
V
Priporočamo furdlso
1!
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najugodnejši nahup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, ši-fona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje in krojače, Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
aeBBBBseg