Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Uzunovič krpa sedanjo vlado. Ker sta ministra Mile~ tič in Simonovič odstopila, je bil Uzunovič zelo v zadregv Ce bi začel z novimi ljudmi mašiti te vrzeli v vladi, bi zopet nastajal spor glede oseb in nevarnost bi bila, da cel* vlada razpade. Kako se temu izogniti? Uzunovič je stori* vse, kar je bilo mogoce, da je pregovoril Miletiča in Simo '.loviča, da sta še dalje ministra. Ta zakrpana vlada, ki p* kaže še vdveh ministrstvih praznino, bo preživela pravoslavne ibožične praznike in bo počakala volitve dne 23. januarja. Dva dni nato, dne 25. januarja, pa bo stopila pred narodno skupsčino i-n takrat bo, kakor bo, najbrž bode st>danje vlade konec. Neprestan prepir med radikali in radičevci. Zadnje dni, ki so že itak bili precej nevarni sedanji vladi od radikalne strani, prinašajo zdaj nevarnost tudi od druge zave» nisk-e straaike, od radičevcev. V Dalmaciji se namreč bcrijo radikali in radi-čevci za volilce s pomočjo agrarnega zakona. Ta spor je buknil zdaj v javnost. Sedanji minister ugraroe refornie Pavle Radič in podpredsednLk narodne ¦ikupsčine dr. Subotič sta se javno v listih začela spopailati. Ta spor bo imel gotovo še 'precejanje politi&ne po--sledice. Naš državni proračun. Prvi osnutek državnega prora<'ima za leto 1927-28 je znašal 15 milijard 910 milijonov diiiarjev. Ker pa je kljub visokim dohodkom v državne blagajnt} ee vedno bi-Io primanjkljaja nad 4 milijarde dinarjev, ki bi se sicer morale dobiti le po novih davkih, je fifttročni odbor vzel v roke rdeč svinčnik in začel črtati. Dozdaj je črtal že tako, da znaša predlog finančnega odbora 11 milijard 690 milijonov dinarjev. Kako se je to črtanje izvršilo, se še ne ve. Gotovo pa je, da je pri tem ortanou prizadeta S'0-venija i» to v zahvalo, ko razraeroma dvakrat toliko plačuje kot državljani v ostalih pokrajinah. 0 proraeunu se bo sklepalo hitro in samo v narodai skupščini Rarzpravljalo se bo le 20 dni, ker se vladi mudi, ko se boji, da 8e ji poiem gotovo stolčki poderejo. V Beogradu mir, po državi borba. V Beogradu vlada wlaj tak mir, da po celi dan ni žive duse v narodno skupščino. Zgodilo se je ce!o, da še ministri niso prišli po cele dneve v svoje pisarne. In država se ni podrla. — A po državi se pa na širako razvija volilna borba za oblastne skHpščine. Dasi bi naj te volitve bile splošno le gospodarskega znača^a, so jih vendar vse stranke smatrale kot pofcrtične. Zato so se tudi voditelji vseh strank podali med volilce in prirejajo številne shode. Večinoma so ti shodi aiirni in stvarni le po Sloveniji. Od drugod prihajajo poročila, da se že zdaj vršijo spopadi. V S'oveniji se računa, da bo SLS v obeh oblastnih skupinah doseg^a najmanj dve tretjini vseh mandatov. Na Hrvaskem je Hrvaška ljudska stranka postavi!a vsepovs($l svoje liste in je upati, da dobi vsaj tisto število glasov in tem primerno število pos^ancev, kot je to biro v letu 1922. Te volitve, ki bodo veliko vplivale na politični položaj v Beogradu, bodo obenem že hidi merilo za prihodnje državnozborske volitve. V DRUGIH DRŽAVAH. Albanija — točka evropskega prepira? Ta mala, hribov-ita m beraška državiea je danes v središču m&ddržavne politične borbe. Kako je do tega prišlo? Sedanji vladar Beg Zogu je prišel do moči po zaslugi naše države. Zdaj pa ga je — kupila Italija na ta način, da se je zavezala, da ana brani Albanijo z orožjem, če bo treba, in da je dala Beg Zogu 15 milijonov lir in precej orožja. Vse evropske države so uvidele, da je bilo upravičeno ogorčenje v Jugoslaviji in v vseh ostalih državah na Balkarm. Temu ogorcenju se je pridružila tudi Franooska, ki bi tukaj rada imela vptiv. Na začudenje vseh pa se je Anglija postavila na srtren Italije. To poslodnje dejstvo je nanovo vznemirilo Ewopo. Zopet se ustvarjata dve fronti evropskih držav in aopet se pripravlja taka organizacija, ki bo preje služila vojni kot pa miru. In Albanija je bila tisti kamencek, <ki je to povzrocil. Da bi pac nikdar ne bila kamenček, ki bi — aprožila obe fronti v spopad. Italija menda res upa, da bo Jugoslavija pokleknila pred njo. Dogovor m&d bivšim zunanjim ministrom Ninci5em in Mussolinijem, nazvan Nettunske konvencije, še od narodne skuplčine ni potrjen. Italija tega do zdaj ni preveč silila, ker je hotela še z drugo nogo stopiti na Balkan — z eno nogo že stoji v Sloveniji in Dalmaciji. Zdaj pa je