KATOLJSK CKKKTEN LIST,
rDanica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 nI. 40 kr.. za cetert leta 1 gl. 30 kr Vtiskarniei sprejemana za eelo leto 4 gl.. za pol leta 2 gl.. za cetert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej*
Tečaj XXXX.
V Ljubljani, 18. svečana 1887.
List 7.
Salezijanski bratje in misijonski sodelavci
Boskovi.
(Dalje.)
b) Pripomočki bratovščine salezijauskih sodelavcev.
Salezijanski sodelavci, podpirajoč salezijansko kongregacijo, dosegajo ta svoj namen z naslednjimi sredstvi:
1.	Da napravliajo različne pobožnosti. devetdnev-nice, tridnevnice, duhovne vaje, zlasti po tacih krajih, kjer vera bolj in bolj peša in nikogar ni, da bi vernike budil in dramil.
2.	Da posebno skerbe za mladenče, ki bi hoteli stopiti v duhovski stan. V našem času duhovnov čedalje bolj primanjkuje; zato si naj salezijanski sodelavci prizadevajo odgojiti dečkov, ki imajo veselje do duhovskega stanu.
3.	Da podpirajo katoliško časnikarstvo. Časnikarstvo je velike pomembe in dobri časniki mnogo koristijo, — slabi časniki pa so kuga za vsako deželo. Salezijanski sodelavci pomagajo tukaj lahko pa tudi spisovaje dobre knjige in knjižice in skerbe za verske časopise, skerbe, da se katoliški časniki v resnici bero, in zmeraj bolj razširjajo med narodom.
4.	Da skerbe za kerščansko odgojo otrok. To store sli sami. ali pa s pomočjo druzih. kterim dajo na roko potrebnih sredstev, da vzgojajo zapuščeno in revno mladino.
5.	Vsakdo pomaga lahko tudi z molitvijo in miloščino.
c) Kdo more biti ud te bratovščine.
Vsak, ki je dopolnil 16. leto, bodisi možki ali ženska, in si upa spolnovati družbine dolžnosti.
Da se kdo sprejme med pobožne sodelavce salezi-janske. ali ako kaj bolj natanko o tem želi zvedeti, zadostuje, da se oberne do čast. g. Don- Bosko-ta samega: Al Reverendo D. Giovanni Bosco, sacerdote a Torino, via Cottolengo 32, Italia.
d) Posebne dolžnosti udov.
1. Vsak ud je dolžan delati za Čast Božjo in za blagor bližnjega. Zato naj podpira salezijansko kongregacijo, bodisi, da sam kaj daruje, bodisi da druge nagovarja, da bi dali kaj v ta namen.
2.	Znesek, koliko bi moral kedo dati, ni določen; vsak daruje, kolikor more in kolikor sam hoče. Denar se pošilja salezijanski kongregaciji.
3.	Za vsakdanje življenje nimajo salez. sodelavci nobenih pravil. Pač se opominjajo, da naj niso zbirčui ne v obleki, ne v jedi, ne v pijači in da sj skromni in ponižni v besedi in djanji. Vzlasti se njim naroča, da uaj vestno posvečujejo nedelje in prazniae.
4.	Svetuje se, da naj se vdeleže vsako leto. če mogoče, duhovnih vaj. Zadnji dan vsacega mesca naj gredo k spovedi in se dobro pripravijo za sv. obhajilo, kakor da bi bilo to zadnjo uro.
5.	Vsi udje molijo vsak dan »Očenaš..." in »Če-ščena si Marija" v čast sv. Frančišku Sales. na papežev namen. Duhovni in redovnice, ki molijo brevir. niso dolžni tega; dosti je, da opravijo duhovne ure v ta namen.
e) Razne koristi, kterih se vdeleže udje bratovščine salez. sodelavcev.
1.	Vsi dobrotniki in sodelavci salez. kongregacijo se vdeleže sadu vseh svetih maš. molitev, devetdnevoic, tridnevuic, pridig, kerščanskih naukov, in vseh telesnih del usmiljenja, ktere store udje salez. kongregacije.
2.	Vdeleže se sadu ss. maš in molitev, ki se opravljajo za vse dobrotoike in prijatelje salez. kongregacije v cerkvi »Marije pomočnice" v Torinu.
(Ta cerkev je namreč še s posebnimi odpustki obdarovana).
3.	V praznik sv. Franč. Sal. mašujejo vsi duhovni kongregacije za umerle ude salez. bratovščine; ravno tako duhovni, ki so salezijanski sodelavci. Drugi pa naj v ta namen prejmejo 88. zakramente.
4.	če kak ud zboli, naj se takoj sporoči predstojniku bratovščine in ta naroči, da drugi udje za njega molijo. Kedar kak ud umerje, se ga drugi v molitvi spominjajo.
Razun teh koristi, pa se dobivajo premnogoteri. popolni in nepopolni odpustki. Podelili so jih papež Pij IX ob času vstanovljenja te bratovščine.
O tem drugi pot kaj.
Pepeljenje.
(Konec.)
Prah si. in v prah se bos povernil.
I. Mojz. 3. 19.
Nezmotljiva cerkev ničesar ne zahteva od nas brez vzroka, tudi pepeljenja ne, ker
B) pepeljenje ne le, da pomeni pokoro, temveč tudi k pokori vabi. Da ae tega prepričamo, oglejmo si nekoliko ta pepel, in pomislimo, kako ga sv. cerkev potresa.
a) Iz čeaa je pepel? Iz palmovih ali oljkovih vejic, ki so bile prejšnje leto na cvetno nedeljo blag08l0V-Ijene in so se rabile pri slovesnem obhodu tega dne. Kako pomenljivo je to! Palmove in oljkove vejice so znamenje miru in zmage. Z njimi ao pozdravljali Jeruzalemljani Jezusa, ko je prihajal kot kralj miru v njih mesto. Palmove vejice dajejo slikarji in podobarji svetnikom in svetnicam v roke kot znamenje, da so zmagali v boji na zemlji. Cerkvi pomenijo tedaj te vejice večni, nebeški mir. Ako ae pa te mladike sežgo, spremene se v pepel, ki te ne spominja več nebeškega miru, ampak žalosti. Ta pepel nam priča, da ao po grehu zgubljena nebesa, nebeški mir, in da nebes sami po sebi ne moremo več pridobiti, kakor se pepčl sam ne more več poverniti v veje, ki so nekdaj zelenele in cvetle. Kako pomenljiva, kako pretresljiva resnica! Ako pa so vejice v pepel sežgane, vendar še niso uničene. Saj ostane od njih še pepel. To nam pa daje upanje in aerčnost. Če smo grešili, nebesa in milost Božjo zgubili, nismo še pogubljeni, kakor zaverženi angelji. Odrešenik je prišel na svet, da bi nas zveličal. V njega smemo še zaupati, on nam daje pogum, da se ponižno ozremo v nebo in upamo rešenja. Saj z vejicami, ki ao zdaj pepfcl, smo slovesno pozdravljali cvetno nedeljo Jezusa ; njega ne gledamo več od daleč, kakor so ga gledali v starem zakonu. Prišel je na svet, doveršil je odrešenje in sdaj prebiva med nami kot dobri oče, da nam deli milosti in uslišuje naše prošnje.
Ko vemo iz česa je ta pepel, vemo pa tudi, kaj je prav za prav. Nič druzega ne kakor ostauek onih blagoslovljenih vejic. Kako živa podoba minljivosti! Pred kratkim časom so poveličevale te vejice slovesni sprevod, zdaj pa so se spremenile v peščico pepela. Tako se bo zgodilo z vsim. kar je vidnega na svetu. Ta pepel glasno pravi na uho vsacemu izmed nas one besede Sodnikove, ki jih je v kazen izgovoril našim pervim starišem v raji: prah si in v prah ae boš povernil. Mogočni k na prestolu in revež v raatergani obleki, star in mlad — vsak mora prebiti to kazen. Predno pa se bo to zgodilo, zginilo bo zanj še vae veselje in premoženje na svetu. Ker vse je minljivo. Zadosti mogočen je bil Salomon, in nihče ne more reči, da je česa pogrešal; — pa spoznal je, da je V8e na svetu nečimerno. Kedar nam tedaj siplje sv. cerkev ta pepel na glavo, nas spominja na smert in zaterjuje, da je vse svetno minljivo, da je treba radi tega skerbeti za bogastvo, ki ne mine — za večni blagor neumerljive duše.
b) Poglejmo pa še, kako cerkev pepeli. Pepel se trosi na glavo. V glavi pa kraljuje navadno prevzetnost, napuh. Kolikrat tožijo ljudje, da ta ali oni »previsoko glavo nosi.- Nič pa bolj ne ovira pokore, kakor napuh in prevzetnost. Farizej v tempeljnu je sam djal, da moli, se posti, daje desetino, pa prevzetnost je
zakrila V8a ta dobra dela. da je greh brez ovire se razprostiral v ijegovem serci. da jih farizej še videl ni. Ponižnemu ceHtninarju pa je bilo lahko spoznati svoje grehe in prositi odpuščenja in milosti. S pepeljenjem hoče sv. cerkev odstraniti v nas to veliko oviro prave pokore: prevzetnoat in napuh. Zato nas spominja, da nimamo vzroka se povzdigovati, glave visoko nositi, ker se že modri Sirab čudi: „Zakaj se li povišuje perst in pepel?" (Sir. X, 19).
Pepel se trosi v podobi križa. To nas spominja Jezusa Križanega in važne resnice, da se moremo le z njegovo pomočjo spokoriti in rešiti pogubljenja. Posebno pa nas ta križ spodbuja k pokori. Ako je Kristus umeri na križi, da bi zadostil za grehe naše, komu naj bi se zdelo težko nositi in nalagati si križe in težave v pokoro za svoje grehe?
Najglasneje pa nas kliče pepel k pokori, ako pomislimo, kdaj se pepeli in s kterimi besedami. V sv. pismu (Dan. 5) beremo, da je kralj Baltazar povabil avoje velikaše k veliki gostiji. Dobro so jedli in pili iz svetih posod, ki jih je bil Nabuhodonozar priropal v jeruzalemskem tempeljnu. Ko so bili pa najbolje volje, prikaže se na steni roka in zapiše: Mane, tekel, fares, — in kakor bi trenil, bilo je veselje pri kraji. Kakor pri oni gostiji, tako se godi tudi pri nas pred pepelnico. Ljudje jedo, pijo, pačijo in šemijo si obraze, plešejo, in tudi Božje reči vpletajo vmes. Pepelnični dan pa se prikaže roka mašnikova, seže s persti v siv pepel in zapiše vernikom na glavo resne besede: Memento homo: q u i a pulvis es, et in pulverem rever-teris, t. j., pomni človek, ti si prah in se v prah po-verneš, — besede, ki so naš „mane, tekel/ Kaj more človeka prej zdramiti iz posvetnega veselja in ga nagniti, da spozna svoje napačno ravnanje, kakor te besede? Kje je kdo, ki bi mislil na smert in pogubljenje, pa bi še grešil, ali vsaj v grehih ostal? Ni ga, — ker vest bi mu ne dala miru, dokler bi oe odložil težkega grešnega bremena in se začel pokoriti. Sv. pismo terdi: Pri vseh svojih delih misli na poslednje reči, in vekomaj ne boš grešil. Če te ni ganil pepelnični obred, ne pepel sam na sebi, ki je podoba spo-kornosti, ganiti te morajo besede: pomni človek, da si prah io se v prah poverneš. Tega je bil sv. Ambrož tako prepričan, da je priporočal prah, v kterega se človek spremeni, za pripomoček, ki te pripelje v nebesa. „Stopi večkrat z duhom v grob, kjer bo počival tvoj prah, da odverneš svoje oči od nečimernosti in se varuješ Boga žaliti. S tem pripro8tim in lahkim pripomočkom pripravljal si boš vsak dan nevenljiv veuec za nebesa."
Zdaj, predragi! vemo, kaj pomeni pepeljenje in kaj od nas hoče; zdaj umevamo cerkveno opravilo pe-pelničnega dne. Primerno je, pomenljivo in apodbudno: pokoro pomeni in k nji vabi. Zdaj ničesar druzega več ne rečem kakor: ker nam je ljubi Bog pamet dal, da nas v življenji vodi; ravnajmo se po tem, kar smo zdaj spoznali. Poslušajmo, kaj nam oznanuje pepelnični pepel, zapomnimo si, česa nas uči sv. cerkev. Posnemajmo spokornike starega in novega zakona, ki so s pepeljenjem ktzali veliko svojo notranjo žalost zavoljo Božjega raz-žaljenja. Zapustimo v začetku štiridesetdanskega posta greh, nastopimo pot pokore in živimo bogaboječe, da se spolni nad uami, kar govori večna Modrost po preroku (Eceh. 18, 21): »Če pa krivični za vse svoje storjene grehe pokoro dela, in vse moje zapovedi dopolnuje, in prav in po pravici ravna: naj živi in ne umerje!u
A.
Nova maša.
(Pridiga nekdanjega Teržaškega škofa Mat. Ravnikarja. *)
Kako zhudni fo vunder bili io fo ludje? Danafhna evangelfka sbena je bila brumna in bogabojezha. in fhel ji je v' ferze Jesufov navuk; na glaf je savpila: Blagor telefu, ki te je nofilo, in perfim, ki fo te doiile! Ne tako drugi. Nizh jim ni biio vfhezh nad Jesufam, zelo dobre dšla, ki jih je fkasuval, fo gerdili in »hernfli. Po Belzebubi. vojvodu hudizhov. isganja hudizhe. mu pravio. Sovrashniki refnize fo bili. sa to so tudi Jesufa vuzhenika refnize zhertili: krivizhno. pregrefhno fo shiveli, sa to pa jih boleli Jesufovi navuki in lepe dela njegove.
Lubesnivi priatli! kakor fe je godilo Jesufu, tako fe godi tudi njegovim nameftnikam. Veliko fe vaf je daoaf fofhlo tukaj, in vefeli vaf. de je Bog noviga d&avza sa fvoj nograd poklizal; in ktir kriftian bi fe ne vefelil zhes dve leti, de fo fpet eni na dubovfko pofvezheni? kdo bi fe ne vefelil, Ue je boshja zerkuv faj fedem de-lavzov fpet dobila, po tim. ki jih je farno na Kranjskim sgubila v' treh letih fro in petuajft? Majhina nameftva je to. pa Bog hotel, lubesnivi priatli, de bi faj duhovne, ki jih fhe ima, poflufbali io vbogali svefto. Ali sanizhvan je smiraj bol med nami dubovfki ftan. Ni zhudo; tudi danafhni evangelfsi farisejzi fo Jesufa sanizhvali, in per ludeb obrekvali. Kdor pregrefhno sbivi. ne more biti priatel navuku, ki ga je Jesuf vuzhil; sakaj Jesufov navuk ga pogubi. Iu kdor Jesufov navuk fovrashi, fo-vrashi tudi osnanvavze njegove. Vi pa, ki fhe marate sa Jesufov navuk. in osnanvavze njegove, poflufhajte, kaj fo duhovni? Vuzhili fe bote is mojiga danufhniga govorjenja fpofhtvati duhovne. Rasloshiti vam hozhem 1. kaj fo duhovni sa vaf. 2. kaj morete vi biti sa duhovne. Preden govorim dalej, vaf profim sa navadno poterplenje.
Kaj fo duhovni? S. Pavi da odgovor na to vpra-fhanje, ker pravi: Sa flushabnike Kriftufove in delivze boshjih fkrivnoft naf imej vfak zhlovek. Kriftufovi flusbabniki, dellvzi boshjih fkrivnoft fo tedaj duhovni, nameftniki bozhji, nameftniki Kriftufovi fo. Dela, opravila in tiolshnofti duhovnov fo dela in opravila Jesufa Kriftufa. Skosi duhovne dela in fturi Jesuf Kriftuf, kar dela in fturi sa nalhe pcfvezhenje. Satorej jim pravi Jesuf Kriftuf fam: Kdor vafsani-zhuje, mene sanizhuje, kdor pa mene sanizhuje, sanizhuje Ozheta mojiga, ki me je po Hal. Gorje nam, lubesnivi priatli, ko bi duhovnov ne bilo. Skosi duhovne dela in fturi Kriftuf, kar dela in fturi sa nafhe pcfvezhenje, rezhem fhe enkrat.
Kaj fo tedaj duhovni sa naf?
Duhovni so 1. nafhi vuzheniki, od Jesrfa Kriftufa poftavleni in od njega poflani. Pojtepovfimu fvetu, osnanujte evangelj vfim ftvarem, pojtein vuzhite vfe narode, vuz hite jih dershati vfe, kar fim vam kol sapovedal. in h' vami fim vfe dni noter do k on z a fveta To je povelje, ki ga je Jesuf fvojim nameftnikam dal, to je povelje, ki ga \fak mafhnik, kadar ga fhkof pofvezhuje, dobi. Vzheniki v' imenu Jesufa so tedaj duhovni. Luzh fveta ste vi, jim je djal Jesuf fam. f o 1 ftenasemli; zhe luzh vgafne, kdo bo fhe svetil, zhe fe fol fkasi, vse je fkasheno. Io kako refnizhne fo Kriftufove befede! gorje nam, ko bi duhovnov ne imeli. Kmalo bi vgafnila luzh
Op. Ta spis, iz rokopisa tlovečega škofa Ravnikaija, je stavljen čisto po rokopisa, da čast. čitatelji vidijo, kako so pisali v oni dobi. Ravnikar je bil škof od 1831—45; pa to pisanje je gotovo še stareje, ko R. še ni bil škof. Vr.
vere in refnize med nami, fposnanje praviga Boga, in njegoviga Sina Jesufa Kriftufa bi sginilo, tarna nejevere bi naf pokrila, in pogubfli bi fe nasaj v' fmertino fenzo, v' ktiri fo nafhi nekdanji fpredniki tizhali. Vera pride is poflufhanja, pravi S. Pavi, poflu-fhanje pa po Kriftufovi befedi: kako bodo pa fli/bali bres osnanvavza? Sdaj, lub. priatli, ki imamo dobre, svefte in skerbne vuzhenike in paftirje, fe najde tolkanj nevumnofti, tolkaj nevednofti, tolsaj gerdiga in pregrefbniga shivlenja med kriftiani; sdaj vgasnuje luzh vere per nektirih in fhe komaj beril: kaj bi fhe le bilo, ko bi vuzhenikov in pridgarjov ue bilo. ktiri jo perahi-gajo? Godilo bi fe. kakor fe je godilo io fe godi po kra|ih in deshelah, ker fo fe duhovni fpazhili ali pa po pregnani in satarti od hudobnih ludi. godilo bi fe kakor fe je godilo, pršden je Kriftus duhovne poftavil. Strafhna tma je svunaj Judovfke deshele tarla zel fvet malikvav-ftvo, hudobia in flejota je bila povfot, le fposnanja boshjiga ni bilo nikir. Vidite. 1. poflufhavzi, kaj fo duhovni sa naf? roka boshja fo, s' ktiro Bog fvojo vero med nami hrani in varje, luzh Kriftufova fo, ktira nam fveti. in tamoto njevere odganja. Sgnbfmo duhovne, in sgubili fmo tudi Jesufov navuk.
2. Duhovni fo drugi z h nafhi sdravniki. ne fzer sd:avniiti trupla, temuzh dufhe; mozhf zhuaesha delati, ktiro je oo imel kakor Bog in zhlovek. jim fzer ni dal; flepih, gluhih, krulovib, mutaftib, ne morejo osdravlati, kakor on; pa mozh imajo osdravlati flepe, gluhe, terdo-vratne in bolne dufhe. Prejmite f. Duha, jim je rekel. Ktirim bote grčhe odpuftfli, fo jim odpufheni. in ktirim jih bote sadershali, fo jimsadershani. In to rezhe fhe dan danafhen med pofvezhvaniam n fakirau novimu mafhniku po fhkofu: Prejmi fvetiga Duha, mu rezhe fhkof, kterim bofh grehe odpuftil, so jim odpufheni, in kterim jih bofh sadert-hal, so jim sadershani. Ktira bolesen je pa^h ftrafhnejfhi kakor dufhna bolesen? vfe druge bolezhine. rane in teshave minejo s' zbafam, dufhe bolesen, zhe fe ji o pravimu zhafu ne pomaga, ne neha, temuzh pezhe na vfe vezbne zbafe. Tukaj, lub. priatli, pride en flep. ktir bresna fvojiga pogublenja n vidi, in tezhe v' fvojih pregrehah na ravnaft va-nj. Kdo mu odpre ozhi, kdo mu pokashe sapelivo pot, ki je na-nji? nameftnik Kriftuf v, ktir mu navuke Kriftufove, shugauje boshje, pri-hodne boshje kasni ali fhtrafinge, nefpamet in hudobio greha pred ozhi' ftavi. Tam je en gluh, ktir ne flilhi ne fvarjšnja fvojih frarifhov, ne opominvanja fvojih priatlov, ne sdihvanja od njega sapelanih; ktir shivf po fvoji nevkretni termi in nakopava nefrezho febi in drugim. Kdo mu odpre vufhefa? Mafhnik, oamčftnik Kriftufov, mu jih odpre: volje priasniga boshjiga vablenja mu sazhne perlfvati v' njegove vufhefa, ali pa mu s' ojstrimi refnizami terkati na-nje tako dolgo, de fe odpro. Tukaj je en mutaft ozhe, ena mutafta mati, tamkaj eu mutaft gofpodar, ena mutafta gofponinja, ktiri k' pregreham in rasvujsdauju fvojih otrok ali poflov molzhe. in fe vderajo s' njimi vred v' pogublenje. Kdo jim fpodreshe jesik. kdo omaja vufta? Mafhnik, nameftnik Kriftufov. jim fkashe to dobroto; fvari jih in pove jim 1'erzhno. de pregreha otrok in poflov je perfhteta tudi njim v? ne-befih, de na njih veft otrozi greh delajo in pofli. 1 ukaj sdihuie in jezhi en drugi vtf krulov in polomlen v' pregrehah; rad bi fe fklooil, nakvifhko fi pomaga, pa v' pregrehi oflablen, fpet žepne in fe Mede na kup. Kdo mu perpomore na r.oge, kdo podpira njegovo flaboft? Mafhnik, nameftnik Kriftufov. mu (turi to dobroto; fpira mu rane s' jefiham, pervliva mu volje boshje mi-lofti, obesuje ga, dokler ne osdravi; in fveftejfhi in fkerbnejfhi, ki fe grefhnik prime fredkov ali mittelnov, ki mu jih mafhnik perporoiha, bol perhaja mozhen in
terden. Tamkaj leshi' kaki drugi raertuv oa dufhi io v" gerdih hudubiali saknoan. f nerad gre slie od njega, vidi fe mu, de she trohni. Oh kdo ga bo obudil k' shiv-leujuV kdo poklizal is groba lete ftrafhne fmerti? Kdo drugi, 1. p., kakor kogar je Kriftuf poftavil sa to. Mufh-nik, mafhniK ga »azbne klinu, on tazhne vupiti nad njim: Grefbuik vf aui, rastergaj svčsi fvojih pregrefhuih navad, raskle ii prevosi pohujfhuih tovarfhijf, sapufti nagnufen grob vezhniga pogubleuja. 111 grefhnik oshiti fpet sa nebefa. Oh. 1. p , ktin fte tako nefrezhni bili sabrefti v' kaki fmertin greh, vi vefre. kako teshka butara je greh? Vn< firah in nepokoj dela zhloveku? kako leshi oa dufhi kakor kamen in fkala? Sposnaimo tedaj dobroto b<nh|o, de naui duhovue pnfhila naf k' pravimu fpreobernenju napelvati. de jim je mo'.h dal, zhe fe saref fpreoberuemo. t:rehe odpufhati. Pa bolimo hvaleshui tudi duhovoaui; zele ure sinfrai fedeti. poflufhtti le gerde rezhi, vfakimu prav fvetvati. nobeuiga ne odvesati po nevrednim, ampak \faziga po njegovi vrednofti ob-ravnati, in sa vfe to eukrat Bogu dajati odgovor, de to ni nizh iohkiga, vidite fami.	(Konec nasl.j
Kdo je pravi rodoljub?
Rodoljubje, narodnost — to je geslo naše dobe, to jih navdušuje brez števila veliko za vse njihovo delovanje; narodna ideja vse prevlada pri posameznih osebah in pri celih narodih. Vse prav in lepo, ako je to rodoljubje pravično in kerščansko. to je. da ni nikakor zoper pravico in ljubezen, ktero smo slehernemu dolžni, in tora) ni višim dolžnostim uasprotno; sicer bi bilo rodoljubje krivieuo in pregrešno. Zato je treba dobro ločiti pravo iu napčno rodoljubje: kajti kakor je pravo rodoljubje vse hvale vredno ter je veliko dobrega sadu rodilo, tako je napčno rodoljubje pregrešno ter je pod pretvezo narodnosti velike krivice storilo in grozne potoko kervi prelilo. Tako rodoljubje ni kerščansko temveč pogansko, ki vse žertvuje maliku narodnosti, pravico iu ljubezen. Glej n. pr. laške garibaldovce, kakih krivičnih sredstev so se poslužili pod krinko narodnosti, kako so s silo io očitno ropali, pa tudi skrivaj in hinavsko krivice delali ter vse te sleparije olepševali z lepim imenom rodoljubja. Ravno tako hinavsko in krivično so ravnali nemški bizmarkovci; od ene strani so z lažjo in hinav-ščino, oddruge s kervjo in železom kovali svojo narodno mogočnost in slavo. Tako rodoljubje je od očeta laži. ki ie morilec od začetka in se opiia na glasovito načelo: Sila je pred pravico! Tacih načel nas pa Bog obvari, ker bi bila pogin človeške družbe. Noben kristjan ue more zagovarjati tacega napčnega rodoljublja, ki izvira iz slepe strasti in gerde sebičnosti. —
Tudi pri nas je že od 48. ieta narodna ideja močno oživela in se visoko vspela; kajti veliko so storili rodoljubje za zanemarjeni in tlačeni naš narod, da bi ga prebudili in mu pridobili pravice, kakoršne mu gredo pred Bogom in svetom; v to sverho so snovali za veči vspeh narodna društva, vzdignili so svoj glas javno v deželnem in deržavnem zboru, izdajati so jeli primerne časnike in knjige, prosili in prosili za narodne šole in vrade. kakoršne ima vsak narod, ki se hoče vverstiti v versto narodov. Z vsimi temi sredstvi se je v narodnem oziru veliko doseglo, te- ponosno in zadovoljno se smejo ozirati rodoljubi na taao vgoden vspeh in tudi še nedoseženega svesto pričakovati.
A tudi pri nas se ne smemo pri delavnosti za narodnost pregrešiti zoper pravico in ljubezen in iz narodnostnih ozirov ne smemo zanemarjati viših dolžnost, ako hočemo biti pravi rodoljubi. Ko bi n. pr. pod pre-
tvego narodnosti žalili vero ali nravnost, zagovarjali krivico in pregreho; ali ko bi z izgovorom narodne koristi se ne menili za božje ali ceravene zapovedi, bi bilo tako rodoljubje uapčuo in pregrešno. Zato se narodnostni nameni nikdar ne smejo pospeševati s spotik-Ijivimi spisi, z nespodobnimi podobami ali predstavami, s skrunienjem Gospodovih praznikov, z žaljenjem iuo-strunsgih pravic ali z zago\arjeDjem do t ačih neredov. Kerščanska Ijubezeu je vesoljna in pri Bogu ni razločka med narodi.
Zato odločno terdimo: Le tisti je pravi rodoljub, kteri zanemarjeuega naroda ue budi le za narodno, temuč pred vsem iu še bolj sa katoliško zavest in življenje, ktero je neizmerno potrebuiše iu edino zveličavno. Le tisti je pravi rodoljub, ki ne gori le za narodne, ampak še bolj za kerščanske šole. ktere so podlaga in pogoja prave odgoje io omike. Le tisti je pravi rodoljub, ki se ne vdeležuje le narodnih družb, temveč tudi še bolj potrebuih katoliških družb ne prezira.
Ni še p^avi rodoljub, kdor sicer piše za svoj narod, pa se ne ogiba vsega, kar ie spotikljivo ali pohujšljivo, temuč le on, kteri s podučljivimi in spodbudljivimi spisi narodu bistri um in blaži serce, mu je luč, ki sveti in greje. Ni še dosti za pravega rodoljuba, kteri se ustavlja skritemu in očitnemu razširjanju neslanega ponemče-vanja. ki narodu nepotrebno jemlje naravne pravice, sicer pa ne vidi ali noče videti, ko nezmčrno veči zlo žuga narod pokvariti na duši in na telesu, mu žuga žalosten pogin za čas in za večnost Rodoljubi, zoper to pogubljivo zlo se združujte in vojskujte z združeno močjo. To grozno zlo, ktero vero in čednost podjeda, vsake verste nesreči pa vrata široko odpira, je huda in gerda pregreha pijanosti, zlasti strast strupenega žganjepitja, ki se kakor kužna bolezen širi med našim narodom, pri starih in mladih, pri moških in ženskih, pri poslih in delavcih, še celo pri neodraslih otrocih; jemlje premoženje in poštenje, podkopuie zdravje in vso srečo, žuga spriditi dušo in telo, polni ječe in bolnišnice; še ostali pa hirajo in žalostna znamnja svoje strastne navade nosijo na sebi, sužnji svoje poželjivosti io vdani sleherni hudobiji. Ako si pravi rodoljub, ali moreš ta žalostni propad in počasni pogin svojega naroda neobčutljivo gledati in vso mogočo pomoč odrekati ? Tukaj je treba združene pomoči; tukaj je treba vse sile nategniti, dokler je mogoče še kaj rešiti; tu se podperajte duhovski in svetni predniki, tu si podajte roke vsi modri kristjani zoper splošno nevarnost in preteči pogin; tukaj snujte družbe in podružnice po vsej deželi, tukaj rodoljubi, duhovni in neduhovni, nemudoma žertvujte čas in trud, dokler ni prepozno ter si tako nabirajte lepih zaslug za narod in zase, na svetu in pri Bogu.
V to sverho skušeni in modri rodoljubi kot nar boljši pomoček svetujejo kerščanske družbe treznosti. po kterih se bo zastarana navada nezmernosti premagovala in premagala z nasprotno čednostjo kerščanske treznosti; nesrečno ljudstvo se bo obernilo k Bogu z združeno prošnjo za pomoč, bo združeno dobre sklepe delalo in slabim navadam slovo dajalo. Kolika sreča bi bila to za posamezne kristjane, kteri se bodo spet na pravo pot vernili, za cele družine, kjer se bo spet vselil lepi mir in zadovoljnost, za cele soseske, v kterih bo spet gospodoval kerščanski duh in red.
Ako ste tedaj pravi rodoljubi, budite nesrečni narod za taka društva treznosti, otmite nežno mladež, zdravite bolne, varujte zdrave te kuge; kratko: naj pomaga slehern, kar je mogoče, Bog bo pa blagoslovil ves trud pod kerščansko zastavo in škitom sv. Družine: Jezusa, Marije in sv. Jožefa. Zbirajte novo krilarsko vojsko za božje kraljestvo, združeni hitite na pomoč ter se uami-
lite nesrečnega naroda, kakor usmiljeni Samarijan ranjenega popotnika; neizmerno dobroto mu bote skazali za dušo in za telo, za čas in za večnost. S tem plemenitim djanjem bodete pa tudi poterdili, da ste pravi rodoljubi.	—a—.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Bratovščina za treznost) Perva številka letošnjega škofijskega lista je posebno znamenita. Obsega 1) postni pastirski list, ki svari zlasti zoper pijančevanje in pojasnuje žalostne nasledke te pregrehe; 2) daje nektere opomine, kako naj bi se vstanovile družbe treznosti, ter kaže glavne vodila za tako družbo.
Višji pastir spominjajo, kako žalostna resnica je, da nezmšrno vživanje žganja napravlja grozne nesreče, ne le pri divjakih novega sveta, ampak tudi po katoliških ovropejsirih deželah, n. pr. na Irskem. Poljskem, v Šleziji itd. Zoper to hudo so vstanavljali družbe treznosti, da bi ljudstvo po zmožnosti oteli telesnega in dušnega pogina. Do čudenja veliki so bili veseli nasledki teh združevanj, pri kterih je očiten Božji blagoslov, zlasti odkar se je bil slavnoznani P. Matew posvetil temu prizadevanju in je cele dežele in rodove otčl propada. Kolike zasluge si je s tem pridobil, — nikoli ga ne bodo pozabili tisti, ki so bili oteti!
Ta nesrečna žganjska kuga se je v zadnjih desetletjih začela tudi pri našem ljudstvu in razširja se prestrašno; njeni nasledki so vedno bolj očitni in grozni za družbinstvo in za nravnost. Zadolževanje in uboštvo, domači razpori in prepiri, pogosti pretepi in uboji med moško mladino, prenapolnovanje ječ, vedoo bolj pogosti primerljeji neprevidene smerti vsled pijanosti — vse to z veliko silo kliče, resno vpije za pomoč, dokler je še kaj pomagati.
Pri teh žalostnih klicih na pomagaje čast. gg. duhovni nikakor ne morejo biti mertvi in brezdelavni, temveč treba je urno in resno segati po pomočkih.
Posebno dober duhovni pomoček — vsaj za zmanjšanje te pregrehe in njenih nasledkov, bile bi tudi pri nas treznostne družbe, za ktere bi se sprosili cerkveni odpustki, in ki naj bi se — kar je največ mogoče — napravile po celi škofiji.
Ker pa je vsak pričetek težaven in ker vsako dobro djanje zadeva na nasprotvanje, daje visokočastit-Ijivo škofijstvo nektere pripomine. kako bi se dal vspeh doseči.
1.	Naj gotovši in izdatniši bi bil začetek ravno pri kakem ljudskem misijonu, pri čemur bi se verniki premišljeno in naravnost k temu pripravljali, posredoma pa bi to budilo tudi prebivalstvo sosednje duhovnije.
2.	Ker pa se pričetek z misijonom le pri malo tluhovnijah da doseči, in bi se tako — poskušnja pri druzih fara h zakasnila, torej naj vsak g. dekan duhovne pastirje svojega okrožja prej ko moč zbere k sebi; ali naj po okoliščinah ravno tako stori tudi še na enem ali dveh druzih duhovnijskih krajih, in naj se z njimi natanko dogovori, če, kako in kje naj bi se družba dala "vstanoviti itd.
3.	Da se dalje tam, kjer so skleniU družbo vsta-noviti, dela z bolj zanesljivim vspehom, naj se sosednji duhovni dveh ali treh župnij zedinijo k nekakemu mi-sijonu v ta namen, in naj zdaj v eni, zdaj v drugi fari napravijo slovesno božjo službo ter naj s podučljivimi 4n budljivimi govori ljudf pripravljajo k vstanovljenju ^družbe treznosti.
4.	Začetek v vsakem okraju naj se stori v tisti fari, kjer se je najbolj nadjati dobrega vspeha.
5.	Kjer si farni duhovui upajo z lastnimi močmi namen doseči, utegnejo sami enako postopati in pričeti.
Pričetje naj se povsod godi, kolikor je moč, slovesno, in sicer:
1.	Primeren dan. ki naj se poprej oznani, naj se opravi slovesna sv. maša pred izpostavljenim presv. R. Telesom.
2.	K temu primeren nagovor, kako potrebna in važna je ta družba, in pa serčno spodbudenje k pristopu.
3 Branje in pojasnjenje pravil.
4.	Ker vse dobro prihaja iz blagoslova božjega, se za srečen začetek moli rožni venec in lavretanske litanije, ter se da nato blagoslov z Najsvetejšim.
5.	Poslednjič se novi" i sprejmejo v družbo, pri čimur se bero iz pravil dolžnosti (1—4) in praša se resnobno vsaki: Ali obljubiš, to zvesto sDolnovati? Odgovor: Obljubim.
Imena novincev se zapišejo v zapisnik. (Udje dobe pozneje družbeno podobo z natisnjenimi pravili in odpustki.)
K temu oi potreba še posebne prošnje do škofijstva za privoljenje družbe; poroči pa naj se o poskušenem začetku, in kakošen da je bil vspeh.
Iz Ljubljane. Katoliško društvo, v katero pristopajo vedno novi udje, je letošnjo zimo razun večernih govorov imelo tudi štiri tombole, vselej pri napolnjenih društvenih prostorih. K čistim dohodkom teh tombol pripomorejo tudi blagi dobrotniki, kateri sem ter tje kaki dobitek društvu podarijo, da jih je treba manj kupovati. Teh dobrotnikov se je hvaležno spominjalo pri občnem shodu kat. družbe. Prihodki pri tombolah društvu nekako domestujejo pa tudi letno plačo društvenikov, ki je le majhna, 1 gld. 20 kr. Pred začetkom tombole je bil vselej govor, in ti podučni in vedrilni govori so vabili društvenike k obilni vdeležbi.
Pri pervi tomboli so imeli posebno zanimiv govor o delovanji društva, o Marijanišču in o nGlasihu kat. društva milgosp. predsednik, prošt dr. Ant. Jarc. Pri drugi in tretji tomboli je gosp. katehet Ant. Keržič prav mično in podučljivo obdelaval tvarino: „uraM, katero je primerjal človeškemu sercu, ki pa mora biti vravnano po najsvetejšem Sercu Jezusovem, — in vedil je marsiktere prav osoljeno vmes vpletati.
Pri slednji tomboli 13. t. m. je g. katehet Janez Smrekar segel nekoliko v skrivno razodenje sv. Janeza evangelista, in govoril o Holzhauserjevih prerokovanjih, glede sedem dob, kako so se že spolnovale in se še bodo. Eno nedeljo bode še ena tombola v korist Marijanišču. ker se ima letos še tretina hiše dozidati.
Z dežele. Častiti duhovni bratje, pozor! — Dolžnost slehernega katoliškega kristjana, quanto magis sacerdotis, je: posvečevati se. Brez tega je vse zgubljeno. Ne prezirajmo lepih pomočkov, ki se nam ponujajo v ta namen. Naj opomnim le enega, ki je v resnici pozora vreden, to je:
nAssociatio perse verantiae sacerdo-talis" — to je prelepa bratovšina za duhovne!*)
Kedo Le ve, kako potrebna je duhovnu „perseve-rantia usque ad finem.u V tej bratovšini ravno pa naj bi si jo sprosili z združenimi močmi.*
Ta bratovšina ima svoj sedež na Dunaji. Dasiravno še mlada, šteje že nekaj tisoč udov — duhovnov. Pra-
*) „ Danica* je o svojem času že kaj omenila o tej družbi in tadi so nekteri iz naie škofije že družaiki, naslednje verstice pa utegnejo ie ktere pridobiti. Vr.
vila so jako lahka. Kakor je razvidno iz lanskega kazala, pristopajo prav goreče k njej duhovni iz druzih škofij: Trier, Mainz. Limburg, itd. Vendar, ko sem iakal naslov: ,Dioc. Laibach," ga nisem našel; le 2 gospoda naše škofije sta vverstena pod naslovom: Aus verschied. Diocesen. To pa zarad tega, ker jim ta bratovšina ni znana. *)
Bratovšina izdaja tudi svoj list, »Correspondenz" imenovan; izversten, poln lepih podukov za duhovne pastirje in ovčice. Stane za celo leto le borih 50 kr., ter izhaja vsak mesec. Kedor se zapiše v bratovšino, naj pristavi, da želi tudi list jemati; in naj pošlje 50 kr. »An die Redsction der Correspondenz, \Vien I. Bez. Stefansplatz 3." Vsak letoik, ker je ves tako izversten, hitro pograbijo, kar ga še ostane; letnik 1886 se dobiva še po omenjeni ceni.
Vodja bratovšine je dunajski stolni kanonik Rudolf Koller (i. Bez. Stefansplatz 3).
Bratovšina kaj lepo skerbi duhovnim za dušni blagor, sosebuo s svetimi mašami in sicer z molitvami za umerle ude. Kako dobro bo za nas to; saj vemo, da ravno na duhovna naj raji pozabijo, še posebni tisti, ki so mu dolžni naj več hvaležnosti.
Kedor se hoče še drugje zavarovati po smerti, se tudi lahko zapiše v: »Messbund" im Franciskanerkloster zu Ingolstadt, Baiern. ali tudi v: »Priesterverein," Be-nediktinerkloster zu Lambacb, Oberoestereich.**) Sprejme se pri obeh poljubno število sv. maš: 1, 2, 3, etc. vsako leto.
Toraj. častiti duhovni bratje, če drugim pomagamo, zakaj bi sebi ne. Ce mi sumi za-se ne skerbimo. kedo pa bo? rDie lachenden Erben" gotovo ne.
Sacerdos rusticus.
Čedad. (Kako je tam prottstantom spodermilo.) Protestanti s svojim luteranstvom — to so ti žive mftre. Une dni. kakor piše ^Cittadino Italiaoo." neko nedeljo
—	večer so hotli obhajati nekak evangeliški shod (»seduta evangelica") in imeli so k temu tudi že politično privoljenje; ali treba je bilo še kake sobane, izbe, kacega podstrešja ali vgrajenega kraja, od koder bi imeli razsvetljevali uboge mračne Čevdalce, kteri po misli teh Lutrovih »jogrov* sede v mraku in smertni senci. Toda
—	joh, prejoh! nihče in po nobeni ceni jim ni hotel prepustiti nikake sobice za njihove nadležne zmote. Tako je prav, verli Čevdalci! le stanovitni bodite y svoji veri! Ako bi povsod bili tako terdni v veri, marsikje bi ne bilo krivoverskega tempeljna in ne krivoverske šole.
Iz Bosne, (šolska skušnja.) V opatiji oo. Trapistov je bila 3. svečana v oudotni sirotišnici polletna šolska poskušnja. Predsednika bila sta: visokočastiti g. Banja-luški škof. in od c. kr. okrajne vradniie grof Rumers-kirchen. Poskušnja se je obnesla verlo oobro. v polno zadovoljnost slavnih predsednikov io vsih druzih pričujočih. Po doveršeni skušnji je milostni gospod škof spregovoril nektere prav serčoe besede in med drugim povdarjal, kolika sreča za otroke je ta naprava in opo-
*) rDuhovni Pastir4 je v lanskem letniku, II. zvezek, str. 128 prinesel slovenski prevod dotienih pravil.
**) Posebno dobra je bratovšina „S v. Križa'' (Con-gregatio sacerdotum S. Crucisl v Teržaški škofiji. Plača se enkrat za vselej 5 gld. in za vsakim umerliin družnikom vsak opravi eno sv. mitso in ves oficium; tako v mnlo tednih po svoji smerti vsak dobi zraven druzih cerkvenih opravil kacih poldrugi sto ss. maš za-se od svojih sobratov, kar je gotovo silno velika dobrota. Milgsp. stoljni prošt dr. Jan. Šust je sedaj predstojnik. Pri tej molitveni družbi je precej duhovnov tudi iz naše škofije. Vr.
minjal jih je, da naj bodo pridni in pa hvaležni do svojih dobrotnikov. Zahvalil se je višji pastir tudi preč. gospodu opatu za toliko ljubezen, s ktero odgoja toliko število sirotiških otročičev. Obžalovati je le to, da se oo. Trspistom pogrešajo pomočki, da bi mogli svojo napravo bolj razširiti.	Šolski prijatelj.
Sv. Jožef.
Zdaj svetega Jožefa bomo častili, Io čednosti njega prav verno slavili. Se njemu zročimo in priporočimo, Naj prosi svet' Jožef v nebesih za nas.
Veselo obračamo grešne ovčice Se k tebi, svet' Jožef, ki mož si pravice; Je lilija bela ti v sercu cvetela, Dišavo nebeško razširjala je.
Zaročena s taboj Marija Devica Življenja pobožnega je tovaršica, Ki mati premila je Jezusu bila, In ti si izvoljeni njega rednik.
Odpeljal si Jezusa v ptujo deželo, Zato ga pregrozno zlo ni doletelo. Po smerti Heroda pripeljal Gospoda Si v sveto deželo sam zopet domu.
Na romarsko stezo ga vzameš v svetišče, Tam mati Marija zgubljenega išče; Si ti se pridružil, pa zvesto ji služil, In v bridki nadlogi tolažil vselej.
Da Jezušček stradal še nebi v nadlogi, Si delal, si terpel še trud si premnogi; Terpljenje in delo ti b'lo je veselo, Ker ljubljeni Jezus je delal s taboj.
Ko tebe napadla je smertna težava, In zginila sleherna je polaišava: Ti Jezus, Marija sta * 'la tovaršija, Sta dušo poslala v izvoljeni raj.
Za dušne dobrote te prosimo milo: Od cerkve katoljške odverni vso silo; Nedolžnost žarečo, ljubezen gorečo, Veselo ločitev ob smerti uam oaj.
Simon Gaberc*
Ne hodi na ples!
»Ne hodi mi hčerka na ples, Poslušaj svarilni glas mame; Glej, solze lijo mi z očes, — Ne hodi, tam brezno je zraame."
„Glej, bolna sem, dolgo ne bom, Me skoraj bo krila gomila; Ne puščaj me samo, in dom, Kedo bo dajal mi zdravila?"
»Ne hodi! oh tam je pokop Nedolžnosti, rožice bele; Tam vzame lizunov ti trop Mir serčni, vse ure vesele!*
„„Ne pravite vedno mi to,uu Hči odgovori ji robato; „„Ni res, da bi bilo tako, Tam vlada veselje le zlato."*
„„Ne skerbite mati za-me, Se hudega ne bo zgodilo; Pošteno in redno se vse Bo rajalo, se veselilo."u
Prežaljena mati molči.
Do serca odgovor jo zbode;
Brez čutja odide pa hči
Na ples — kot si misli — brez škode.
Tam pleše, nehati ne zna. In raja v prepozni še noči; Ko žalostna mati doma Zdihuje brez vtčhe, pomoči.
O hči, ti ne rečni otrok! Da matere nisi slušala; Nesreče si sama si vzrok, Katera te bo pokopala!...
In pozno se verne nazaj, Ko skriva že zvezdic se čeda; Kje v sercu je angeljski raj ? — Nemirna je, tužna in bleda.
Minil komaj osmi je dan, Ko mati je smertno zaspala, Od žalosti serčne in ran; Se bridko zdaj hči je jokala.
Pomagal pa jok zdaj ni več, Zakaj ni slušala svarjenja; O ples. kervolok ti moreč! Si vničil ji radost življenja.
Še preden ko leto mini, Smert žalni ji oder pripravi; A kinčana s cvetkami ni — In venčeka nima na glavi. —
Radodav.
Razgled po svetu.
Laško. Mladolahi, ki doma in na tujem išejo kaj pripleniti, so jo hudo skupili na tujem. Večina izmed 480 mož je pokončana; vsi topovi so zgubljeni, in umaknili so se iz zunanjih staj v terdnjavo Masavo; Abisinci so napadli tudi terdnjavo samo in kmalo imeli v oblasti zunanja vterjenja.
Nemško. Ravno da je posijala zarija nekoliko malo miru za katuličanstvo na Nemškem, že je zapihal nov modras hudobnosti v tej deželi. Tako imenovani lute-ranski „Evaogeiiscber Bund" je bersnil med Nemce nekak klic z imenom „An unsere Grlaubensbruder in ganz Deutschland," ki obsega celo povodenj obrekovanj in teži na zatiranje katoličanstva po Nemškem. In kaj je vnelo to divjo jezo, praša „Mi8sionsblatt" ter odgovori: „Gola nevošljivost in jeza zoper katoliško vero. Vlada kaže, da hoče zopet dopustiti katoličanom, kar jim po pravici gre; od todi tolika jeza."
Francosko. Komisija burovžev je z večino 11 glasov coper njih 9 izrekla, da je primerno ločiti deržavo od
Cerkve. — Pač bode ^primerno* ali neprimerno Božja pomoč v novo zapustila ubogo Francijo, ktero so obsedli in v železje djali rudečkarji in framasoni. — Bismark je tudi hotel Nemčijo ločiti od Rima, in je prevzetno se zagrozil: „V Kanoso pa oe pojdemo!" Zdaj pa že rad hodi „v Kanoso" in celo republikanski časoiki v sedanjih razmerah Bismarkovih spoznavajo veliko moč in veljavo papeževo, čigar prijaznost je prisijen snubiti celo naj mogočniši deržavni* evropejski. Koliko se je Bismark prizadeval te dni, da bi dokazal, v kako prijaznih razmerah, da je s papežem! — In ako Bismark Cerkvi njene pravice povrača, francoski njakobinarji* pa jih tarejo in celo francosko deržavo od Cerkve hočejo ločiti, je pač očitno, s kom bodo katoličani imeli sočutje in s kom protičutje. Vse to pa tudi priča, kako butasti in pataglavi so brezbožni francoski rudečkarji.
Bratovske zadeve. V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. HermagorainFortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Družinski oče, da bi zapustil pijančevanje in slabe drušine. — Neki ljudje za poboljšanje, da bi prišli v keršanski red. — Bolna oseba. — Neka družina v domačih zadevah. — Bolehen dijak za zdravje, da bi ne bil zaderževan v naukih, priporočen v priprošnje Naše lj. Gospe in šolskega zavetnika sv. Tomaža Akvinskega.
—	Žena goreče priporoča svojega bclehnega moža udom družbe N. lj. Gospe v molitev, da bi ga Bog še ohranil.
—	Bolna v gerlu in želodcu da bi ji Bog na priprošnjo N. lj. G. presv. S., lurške M. B. in sv. Blaža dodelil zdravje v gerlu in želodcu. Zahvala po uslišanji se naznani. (Op. Dar za N. lj. G. oddan. Vr.)
Zahvale in prošnje.
Ker mi je po bratovski molitvi že velikokrat došlo uslišanje mojih prošenj, se zopet v molitev priporočam, ako bi bila Božja volja meni zaželjenega zdravja podeliti. Prikladek za bratovščino Naše ljube Gospe. (1 gld. Bog plačaj!)	jm x.
Mater je že celo leto noga nadlegala, slednjič jih pa je proti koncu avgusta tako bolela, da niso mogli nič več iz postelje in 3 mesce so terpeli hude bolečine in nobeno zdravilo ni nič pomagalo. V tej žalosti in skerbi kaj mi je storiti? Spomnim se, da se Marija imenuje „Zdravje bolnikov' in Tolažnica žalostnih, s preserčnim zaupanjem začneva devetdnevnico. v kteri prosim Našo ljubo Gospo presv. Serca, sv. Jožefa in sv. Autona Padvanskega za pomoč, in obljubim, če se jim zboljša, po »Danici" razglasiti, rabili so tudi lurško vodo; precej pervo noč se je prav veliko zboljšalo io v kratkem času so že šli v cerkev s hvaležnim sercem, ter so spoved opravili in sv. obhajilo, in tudi cerkve za sveto leto obiskali. Zato izrekam priserčno zahvalo Naši lj. Gospej presvetega Serca, sv. Jožefu in sv. Antonu Padvanskemu. Priporočim pa še mater v molitev, če je volja Božja, da bi se noga popolnoma ozdravila; če pa ne. sa) pa za voljno poterpljenje.	Marija Vider.
Zahvale.
Večkrat sem bila uslišana v mnogih domač.li zadevah na priprošnje N. lj. Gospe in sv. Jožefa, za kar večna hvala Bogu, Mariji in sv. Jožefu!
Na Primorskem, 9. sušca 1887.	J.
Delj časa sem imela prav hudo bolezen na očeh in nobeoe zdravila mi niso pomagale; obljubila pa sem se v Velesovo k Mariji Dev. in priporočila sem se sv. Frančišku Seraf. in sv. Antonu P., tudi sem obljubila, da bom doseženo pomoč po ^Danici" razglasila. Kmali potlej so se mi oči tako zacelile, da sem zdaj popolnoma zdrava. Torej bodi z vso priserčnostjo zahvaljena M. D. Velesovska, sv. Frančišk in sv. Anton P. M. R.
Listek za raznoterosti.
V	Beli cerkvi pričel se je 12. t. m. sv. misijon, kterega vodijo trije čč. oo. lazaristi iz Ljubljane. Bog da) obilnega blagoslova io naj boljšega sadu.
Zgodbe sv. katol. Cerkve. Spisal Ant. Lesar, bivši katehet in prof. na c. kr. višji realki v Ljubljani. Izdala družba »v. Mohora. Tretji popravljeni natis. Prav lična knjižica obsega na 110 straneh v 4 dobe razdeljeno zgodovino sv. Cerkve; na koncu ima versto vsih papežev od sv. Petra do Leona XIII. Cena 40 kr.
Iz Mocakovega se romarska družba 19. aprila poda na »iOdnevno popotvanje (od 19. apr. do 17. jun. 1887) v Jeruzalem in Rim. Naslednje so mesta in kraji (z okolicami itd.), koder bojo potovali: Monakovo, Verona, Terst. Brindisi, Aleksandrija, Kahira. Port-Said. Jaffa, Ramleh. Jeruzalem (3—7. majnika), Betlehem, mertvo morje. Jordan. Jeriho, Elizejev studenec, Betanija, zopet Jeruzalem il2—13. maj.), Bete), Sihem. Betulija, Djeuin, Nazaret, Tabor. Tiberija (20—21. maj.), zopet Nazaret (vnebohod). Karmel, Kajfa. Jaffa (nazaj), Srednje morje, Aleksandrija (binkošti), Nespel, samostan Cassino. Rim, Folinjo, Assisi (12. junija), Florencija, Bolonja, Milan, Belinzona. Zunh, Einsiedeln. Monakovo. — Stroški za II. razred so 1500. za III. pa 1300 mark. Vsi potniki se zavežejo ss zakramente prejeti v Loreti, v Jeruzalemu 'o Rimu. in k vsakdanji molitvi sv. rožuega venca. V so vavuavo ima v rokah Herman Geiger, častni kanonik Božj. groba, v Monakovem.
Iz Solnograda, 7. sveč. 1887. (Poterjenje.) Iz Ljubljane od čast. vredništva „Zgod. Danice" sem prejel 222 gld. zbirk za razširjanje sv vere, kar hvaležno po-terjujem. Pn. g. pošiljavcu in darovalcem priserčen „Bog plačaj!" naznanujoč.	P. Edmund Hager 1. r.
O. S. B.
Verhbosanskega lista smo dobili 3. številke. „Vrliho s na" je časnik, na lepem, čverstem papirji z ličnim tiskom, pa še verlišem obsegom. Naslov „Vrhbosna" stoj i v polkrogu nad podobo Sarajevske stoljnice, ki se zdaj zida in iz ktere stolpov imajo v n predolgem času doneti Ijuoljanski zvonovi, za ktere je v škofiji nabranih že med 5—ti tisuč gld. Drugo kinčanje naslova so orien-talcem priljubljene arabeske.
Obseg 1. št. je: Pozdrav „Vrhbosne." (Od vr. Juraj Pušek-a.) — Važnost i dužnosti katoličke štampe. (Dr. A. Jagatič.) — Diete pred tabernakulom. (Iv. Goszl.) — Psalam 94. (Dr. A. Jeglič.) — Na pragu nove godine. (Dr. Iv. Koščak.) — Gradnja stolne crkve u Sarajevu. — Nasledujejo drobnejši spiski in novice na zadnjih dveh straneh.
V	drugi štev. sta dva pastirska lista nadbosan-skega prevzviš. nadškofa, pervi do ljudstva (prav čversti nauKi zoper laž), in drugi do duhovstva (kako naj laž zatira pri ljudstvu). — Sv. Franjo Šaleški o molitvi. (Koščak.) — Krunica (rožni venec) od 15 otajstva bi. djev. Marije sa 15 osoba. (O. Ign. Strukič.) — Dopisi in manjši spiski. — V 3. štev.: Zrnce k socialnomu pitanju. (Pušek.) — Psalam 109. (Jeglič.) — Obilježje učenika
Kristusovih. (Koščak.) — f Sestra Edita Gudič:n — Viestnik manjših stvaric na dveh listih.
Prašaš: Kako piše Vrhbosna?"... Nimam časa, da bi ti to obširno pojasnoval, predragi čitatelj; zato le rečem, naroči si ga za 3 gld. 50 kr.; prepričal se boš, da je vreden branja.
Ljubljansko gledališče je 17. t. po 1 po polnoči začelo goreti in je popolnoma pogorelo.
Teržaški močno spodbudni postni pastirski list obdelava tvarino: »David grešnik in Daud spokornik."
Iz dijaške kuhinje. V pervem šolskem semestru smo imeli dosti dobro letino. Izmed podpiranih se jih je iz srednjih šol do zdaj s spričali oglasilo 9(5; med temi je (5 odličnih, drugi so tudi izdelali razun njih 6, ki jim je spodletelo (utegue pa vsih padlih biti blezo kacih 14 taki; namreč radi odlašajo skazati se s spričali, — pa to jim nič ne pomaga). Sploh smemo biti zadovoljni: hvala Bogu in dobrotnikom!
Novil^škof v Kerški škofiji ie postal preč. gosp. ali n, kanonjji in šem^niški vodja sekovske
škofije.
i -1
Duhovske spremembe.
V Ljubljanski škofiji: Razpisana je do 16. sušca čast stoljuega prošta v Ljubljaui, ki je cesarske vstanove in jo podele sv. oče papež. Prihodnji stoljni prošt se bode pred svojim vmeščenjem moral zavezati, da se bode nepogojno podvergel sklepom o razmerah iu pravicah med njim in med Radoliško faro. kar je zdaj še v obravnavi. Prošnje pa se ravnajo do Njih veličanstva presvitl. cesarja.
Na c. kr. gimnaziji v Kranju je do 15. sušca razpisana služba veroznanskega učenika.
Č. g. Fr. Zbašnik, administrat. v Topli Rebri, je postal ondi župnik. Čast. g. Jan. Mervec, metni kapi. v Kranju, je postal župnik v Stopičah. č. g. Turk pa župnik na Jančem.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: F. 2 gld. — Prečastiti g. zlatomašnik K. T. 5 gld. — Neimenovan prijatelj 10 gld.
—	Čast. g. župnik Matija Videmšek 3 gld. — Čast. g. kapi. A. Kalan 2 gld. — Več dobrih duš 1 gld. — Gospa J. v K. 2 gld. — M. V. 40 kr. — Nekdo izmed prijateljev 5 gld.
Za sv. Detinstvo: Neimenovana 1 gld. — F. 3 gld.
—	Č. g. J. Šega. duh. pomočnik v Kostanjevici, 9 gld. 91 kr. — Č. g. Matija Erzar, duh. pomočnik in katehet v Škoiji Loki, 11 gld. — Č. g. Anton Nemec, duh. pomočnik v Trebnjem. 39 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Iz Šmartnega pri Kranji 30 gld. — Marija Stražičar 20 kr. — Gospa Marija Hauser 1 gld. — Po čč. gg. Uršulinarcah 23 gld. 6 kr. — Iz Mengša po prečast. gosp. župniku 33 gld.
—	S Harij 3 gld. — Marija Birčič 50 kr. — Mica Šilar 20 kr. — Iz Doba po preč. gosp. župniku 42 gld. — Gospodičina Viktorija Melcer 1 gld. — S Polšnika 15 gld. 72 kr.
Za sv. Očeta: Zbirka župnije v Beli ceravi po č. g. župniku M. Videmšku 17 gld. 50 kr.
Za misijon v Macedoniji: Neimen. prijatelj 5 gld. (Drugi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. A. v Z.: Lepa hvala in pozdrav. Pa Se drugi pot ksj tacega.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani