številka
LIST ZA TELESNO KULTURO
POIET
Ljubljana, torek, 11. maja 1965 - Cena 50 din
19
Leto XX.
MEDNARODNE
VESTI
•	BELFAST — Nogometna reprezentanca Severne Irske je premagala Albanijo s 4:1 (2:0) v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo.
•	MEXICO — Nogometna reprezentanca Meiksike je v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo premagala Jamaico z 8:0.
•	GLASGOW - Nogometni reprezentanci Škotske in Španije sta se razšli z neodločenim rezultatom 0:0.
•	BRUSELJ - V kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo je nogometna reprezentanca Belgije premagala Izrael z 1:0.
•	TRNAVA — Nogometaši Spartaka iz Trnove so premagali enajsterico Rijeke z 2:0.
•	SOFIJA — Nogometna reprezentanca Bolgarije je v prijateljski tekmi premagala Turčijo s 4:1 (2:0).
•	SOFIJA - V prvi finalni tekmi za pokal evropskih prvakov v odbojki, je bolgarski prvak Miner premagal romunsko ekipo Rapid iz Bukarešte s 3:1.
•	SOFIJA — Na mednarod-
nem košarkarskem turnirju v Sofiji so bili doseženi naslednji rezultati: Kijev : Beograd 81:76	(£7:25), Sofija : Beograd
83:73 (42:32), Budimpešta : Varšava 72:70 (38:27), Kijev : Praga 83:59 (48:15), Kijev : Sofija 64:58, Beograd : Budimpešta 74:68, Praga : Varšava 74:70. Vrstni red: 1. Kijev, 2. Sofija, 3. Praga. 4. Beograd, 5. Budimpešta, 6. Varšava.
Abebe Bikila spet ~ . v Tokiu
TOKIO, 10. maja — Etiopski atlet in olimpijski zmagovalec v maratonu iz Tokia Abebe Bikile je dosegel ponoven triumf na olimpijski maratonski progi. Zmagal je na tradicionalnem tekmovanju v maratonu, ki se ga je udeležilo 45 tekmovalcev iz raznih držav. Dosegel pa je znatno slabši čas od onega, ko je osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah. Za progo je namreč potreboval 2,22:55.8. Drugo in tretje mesto sta osvojila japonska maratonca Okava in Masanobu. Ob prihodu v Tokio je Abebe Bikila dejal, da bo poskušal doseči nov svetovni rekord, vendar je bil njegov rezultat slabši kar za 10 minut. Maratonski tek je gledalo okoli 200.000 gledalcev.
IX. POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
27 000 ljudi po poteh spominov
Veličastna proslava 20. obletnice osvoboditve Ljubljane — Pohod po teh zgodovinskih poteh okoli Ljubljane je edinstvena manifestacija na svetu — Največ udeležencev je bilo v kategoriji srednješolcev — Prihod čete partizanskih kurirjev so sprejeli s fanfarami — Med mestnimi štafetami je zmagala ekipa Celja — Pri ženskah štafetah je bila najboljša ekipa Zagreba — V tekmovalnem pohodu na 25 km je zmagala ekipa AK Ljubljana — Franjo Mihalič dobil posebno priznanje
in tovarištva
LJUBLJANA, 10. maja. Ljubljana je slovesno, tako kot še nikdar, proslavila svoj najlepši dan — dan osvoboditve, dan, ko je zadnji tuji vojak vrgel svojo puško na kup starega železa.
Ljubljana je bila včeraj popolnoma drugačna kot pred 20 leti. In vendar je bila tudi podobna tisti razigrani, veseli in radostni Ljubljani, ki je pred 20 leti z velikanskim navdušenjem sprejela svoje vojake, osvoboditelje, partizane ...
Bil je lep sončni dan. Bila je praznična podoba. Odmevali so zvoki koračnic, zvoki veselega petja. Vse je bilo v čistem, spomladanskem zelenju.
Bila je praznična Ljubljana, ki je slavila svojih 20 let svobode, svojih 20 let rasti, razvoja. Tiste Ljubljane, ki je bila pred 20 leti, se skoraj ne spominjamo več. To je bilo, nasproti sedanji, majhno mesto. Danes ima Ljubljana skoraj še enkrat toliko prebivalcev. Zrasle so nove palače, lepe ceste, podvozi, parki, stanovanjska naselja, tovarne. To je nova Ljubljana, ki se je v zadnjih 20 letih popolnoma spremenila.
Pa vendar se jo radi spominjamo — tiste stare Ljubljane. Bila je gnezdo ilegalnega dela, političnega vodstva vstaje, bila je nepremagljiva, čeprav je bilo na njenih ulicah desettisoče tujih vojakov, nacistov in fašistov. Bila je trdnjava Osvobodilne fronte, bila je partizanska.
rdeča Ljubljana, ki je dan za dnem vzbujala jezo in srd v fašističnih prestolnicah ter generalštabih.
Ta Ljubljana, partizanska in nepremagljiva, ki ni upognila hrbta niti v najtežjih dneh svoje zgodovine, je včeraj praznovala svoj praznik. Na predvečer o goreli po
okoliških hribih kresovi, na ulicah je bilo veselo razpoloženje, mesto se je kopalo v raznobarvnih lučeh.
Svoj delež k tej proslavi so prispevali tudi športniki. Pa ne samo športniki. To so bili člani Zveze borcev, člani množičnih organizacij, člani JLA, partizanski kurirji, dija-
ki in študentje, delavci in uslužbenci. Vsi ti so nastopali na prireditvi, ki nosi slavnostno ime in ki ima namen spomniti se na trpko zgodovino pred 20 leti, to je »Pohod po poteh partizanske Ljubljane«.
Brez premišljanja lahko zapišemo, da take prireditve v Ljubljani še ni bilo. 27.000 udeležencev na tem pohodu pomeni rekord in prav ta številka, skupaj s pomenom in namenom prireditve, uvr-
šča »Pohod po poteh partizanske Ljubljane« med edinstvene prireditve na svetu sploh.
že navsezgodaj so ljubljanske ulice oživele. Ljubljana se je' spremenila v pravo mravljišče mladih in starih, ki so s številkami na prsih čakali na svoj startni znak, da bi sodelovali v manifesta-tivnem pohodu okoli partizanske Ljubljane. Na drugem
Nadaljevanje na 12. strani
m wm
Med srednješolci je bilo okoli 20.000 nastopajočih, na
naši sliki so dekleta VI. gimnazije iz Ljubljane
MEDDRŽAVNA NOGOMETNA TEKMA JUGOSLAVIJA : ANGLIJA
MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA BERLIN-PRAGA-VARŠAVA
DOBER ZAČETEK IN SLAB KONEC Favorita NDR in sz
Jugoslavija : Anglija 1:1 (1:1) — Strelec gola za Jugoslavijo je bil Kovačevič -- Najboljši igralec v našem moštvu je bil vratar škorič — Tik pred koncem je Zambata streljal v vratnico — Splošna ocena prikazanega nogometa je »komaj zadostno«
BEOGRAD, 9. maja. V tej eri slabega nogometa je bilo srečanje med reprezentanca-rha Jugoslavije in Anglije Prava poslastica. Kljub slabim igram obeh moštev v Zadnjem času, sta obe drža-vi še vedno nogometni velesili in še vedno mnogo pocenita na svetovni nogometni borzi. Pa ne samo to! vedeti moramo, da ta bili reprezentanci Anglije in Jugoslavije vedno trda nasprotnika, vedno so bile igre raz-Pbrljive, po navadi zelo lepe C so se končale s presenet-urvimi rezultati.
Jugoslovanski nogometaši o imeli v dosedanjih srečanj* več uspeha. Kljub temu,
da Anglija velja za domovino nogometa so naši reprezentanti nekajkrat že spravili na kolena slavno enajsterico z Otoka.
Prvič sta se enajsterici Jugoslavije in Anglije srečali leta 1939 v Beogradu in Jugoslovani so slavili tudi prvo zmago. Rezultat je bil 1:0 v korist Jugoslavije. Angleži so gostovali v Beogradu spet leta 1954, ko so izgubili z 1:0 in zadnjič leta 1958, ko so doživeli pravo katastrofo — izgubili so namreč kar s 5:0! Mimogrede povedano, to je bila tudi ena najboljših iger jugoslovanske nogometne reprezentance v vsej njeni zgodovini. Jugoslovani so
trikrat igrali proti reprezentanci Anglije na njihovih tleh. 1950. leta so dosegli neodločen rezultat 2:2, deset let pozneje, leta 1960, pa je bil rezultat 3:3. Le enkrat so Angleži slavili zmago, to je bilo v letu 1956, ko so zmagali v Londonu s 3:0.
Kronisti omenjajo kot zanimivost, da so Jugoslovani vse svoje zmage nad Anglijo izvojevali v rriaju mesecu in zato ni čudno, če je bilo tudi včerajšnje srečanje v Beogradu v znamenju upa na zmago.
ŽE V 14. MINUTI JUGOSLAVIJA VODI Z 1:0
Kapetana moštva Jusufi in Moore sta izmenjala pozdrave
in že se je pričela tekma, v kateri so imeli prvo žogo Jugoslovani. Naši nogometaši so dokaj živahno pričeli to srečanje in kazalo je, da je kmalu se je izkazalo, da bil optimizem upravičen. Kaj »plavi« popolnoma obvladajo sredino igrišča, izkazalo pa se je tudi, da je strelov proti vratom Anglije zelo malo. Minilo je dobrih 10 minut, da smo videli prvi udarec proti vratom gostov, streljal je Kovačevič, z glavo čez vrata v out.
Tudi Angleži niso počivali. Igrali so hitro, precej ostro in si skušali z »moškimi« starti priboriti čimveč uporabnih žog. Ena izmed teh njihovih namer bi se kmalu neprijetno končala. Vasovič je namreč vrnil žogo svojemu vratarju Škoridu, Bali pa je posegel vmes in Škorič je
Nadaljevanje na 3. strani
Kotbus, 10. maja. — V soboto, 8. maja, se je začela največja amaterska kolesarska dirka, ki jo tudi imenujejo »Dirka miru«, tokrat na relaciji Berlin—Praga— Varšava. Letos sodeluje 17 moštev s 101 tekmovalcem. Mimo ostalih najboljših evropskih amaterjev sodeluje tudi Jugoslavija v sestavi: španinger, Boltežar, šan-tavec, Škerlj, čubrič in Pavlik. Letošnja dirka je kvalitetna in bo terjala veliko naporov do cilja. Proga je dolga 2304 km, imela bo 15 etap, zaključila pa se bo 23. maja v Varšavi.
Prva etapa je vodila kolesarje po ulicah Vzhodnega Berlina v v dolžini 110 km. Hitrost je bila precej velika, 42 km na uro in to v deževnem vremenu. Najboljši je bil sovjetski kolesar Petrov pred dvema tekmovalcema iz NDR Peschlom in Mikajnom. čas teh treh najboljših tekmovalcev je bil 2;30:24. Naši kolesarji so privozih na cilj z glavno skupino samo nekaj sekund za zmagovalci, To velja za vse, razen za čubriča in Pavlika, ki sta zaradi okvare zakasnila 15 minut. Vodja jugoslovanske ekipe Ješid je izjavil, da so Jugoslovani v prvi etapi vozili precej dobro.
Druga etapa od Berlina do Kot-busa v dolžini 185 km je veljala kot ekipna dirka. Vsako minuto je startala ena izmed 17 ekip.
Etapa je bila zelo naporna. Ves čas je močno deževalo, veter pa je nanosil na avtomobilsko cesto travo in drugo navlako. Skoraj vse do cilja je bila jugoslovanska ekipa popolna, zatem pa sta najprej zaostala šantavec in španinger, 8 km pred ciljem pa še Škerlj. Na cilj so privozih skupno čubrič, Pavlik in Boltežar. Prvo mesto je osvojilo moštvo NDR v času 2:13.13, na drugem mestu je SZ 2:13.41, sledijo Romunija 2:15.46, CSSR 2:15.51, in Francija 2:16.33. Jugoslovani so dosegli čas 2:30.44, ni pa vesti, na katero mesto se je uvrstila naša reprezentanca. Danes, v ponedeljek, je bila na vrsti III. etapa Kotbus—Zitau v dolžini 190 km. V času' našega poročanja rezultati še niso znani.
Spet nov svetovni rekord v metu krogle
TEKSAS, 10. maja — Mladi ameriški atlet Randy Mat-son je včeraj spet dosegel nov svetovni rekord v metu krogle. Komaj pred nekaj dnevi ze Matson vrgel kroglo 21.05 m, včeraj pa jo je vrgel 21.51 m dalečl
DOBER ZAČETEK IN SLAB KONEC
Nadaljevanje s 1. strani
moral hrabro skočiti pod noge, da je rešil svoja vrata.
Galič je bil tisti, ki je imel prvo takoimenovano stoodstotno priložnost. Kovačevič mu je podal žogo, »kot na krožniku«, toda Galič je streljal sicer močno, vendar naravnost v roke dobremu angleškemu vratarju.
Videti je bilo, da bodo jugoslovanski napadi kmalu rodili uspeh in res ni bilo treba dolgo čakati. Ura na semaforu je kazala komaj 14. minuto igre, ko je bil ves stadion na nogah. Po pravici! Gledalci, ki so bili včeraj na stadionu Crvene zvezde v Beogradu, so videli izredno lep gol, kakršnih je v našem nogometu, posebno v zadnjem času, zares malo. Popo-
zares brez moči, Jugoslavija vodi z 1:0.
Vsi na stadionu so bili mnenja, da gre jugoslovanska enajsterica spet tradicionalni zmagi nasproti...
6 MINUT POZNEJE ŽE 1:1
Veselje v taboru Jugoslavije ni bilo dolgo. V 20. minuti so nogometaši Anglije izsilili kot, ki ga je streljal Paine. Naša obramba je bil slabo postavljena in je »pozabila« na prostega Bridgesa. Paine je idealno izvedel kot, žoga je padla Bridgesu takorekoč na glavo in se odbila v vrata, škorič takega razvoja dogodkov ni pričakoval in je bil s svojo intervencijo seveda prepozen — rezultat je bil 1:1.
Ta gol je zelo slabo vplival na naše reprezentante, ki so precej popustili, ker so men-
©
JUGOSLAVIJA : ANGLUA 1:1 (1:1) STADION: Civene zvezde v Beogradu GLEDALCEV: 60.000 SODNIK: Gyula Gore (Madžarska) JUGOSLAVIJA: Škorič, Durkovič, Jusufi, Beče-jac, Vasovič, Popovič, Lukarič (Takač), Zam-bata, Kovačevič, Galič, Djajič ANGLIJA: Banks, Cohen, Wiison, Stiles, Charl-ton, Moore, Paine, Greaves, Bridges, Bali, Connely
STRELCA: Kovačevič v 13. min. za Jugoslavijo in Bridges v 20. min. za Anglijo
vič je podal visoko žogo na levo stran, kjer jo je pričakal Kovačevič. Ta ni prav nič premišljeval, marveč je z ostrim volley udarcem usmeril žogo v mrežo Anglije. Vratar Banks je bil tokrat
da ugotovili, da pot do zmage ni ravno lahka. Igra je postala nezanimiva. Do konca polčasa je bil angleški vratar takorekoč brez dela, medtem ko je Škorič interveniral samo enkrat.
ANGLEŽI BOLJŠI V DRUGEM DELU
Gostje z Otoka so najbrž spoznali, da je volja po zmagi na jugoslovanski strani minimalna in zato so kmalu vzeli bič in vajeti v svoje roke ter pričeli vedno bolj nevarno oblegati vrata Jugoslavije. Nekajkrat je moral Jusufi odbiti žogo v kot, nekajkrat je delal prave parade srednji krilec Vasovič in z glado odbijal žoge, ki so že letele proti mreži. Kadar je bilo najhuje, je stopil na sceno še vratar Škorič, ki ima največ zaslug, da je mreža Jugoslavije v drugem polčasu ostala nedotaknjena.
Najlepšo priložnost, da bi porinil žogo v jugoslovanska vrata, so imeli Angleži v 60. minuti. To je bil takoimeno-van mat položaj pred našimi vrati. Conelly, Paine in Bridges so preigrali vso našo obrambo. Bridges je streljal iz neposredne bližine, vendar je bila tokrat sreča na naši strani. Škorič ni dvignil rok, marveč je skušal rešiti nemogoče. In uspemo mu je! Strel Bridgesa je bolj po naključju odbil — z nogami!
Jugoslovani so bili v tem času razbita četa in niso poslali niti enega strela na vrata Anglije.
PRILOŽNOST ZA ZMAGO V ZADNJIH MINUTAH
Prvi strel v drugem polčasu je poslal Kovačevič v 73. minuti, vendar je šla žoga visoko čez vrata. Kljub temu pa je strel najavil, da se jugoslovanska enajsterica konsolidira in res smo bili kmalu priče ponovnega ravnotež-
ja na igrišču. Igra je postala precej bolj živahna, v nekaj primerih pa tudi precej groba. Menjavali so se napadi na obeh straneh in obe moštvi sta v zadnjih desetih minutah zamudili lepe priložnosti za zmago. Najprej je Grives iz dokaj ugodnega položaja streljal, na našo srečo, čez vrata, na to pa smo onemeli, ko smo videli dogodek na nasprotni strani. Takač je lepo prodrl po levi strani in podal ostro žogo pred vrata Anglije. To namero je dobro razumel Zamba-ta, ki se je vrgel, silovito z glavo zadel žogo, ki pa je zadela samo vratnico in se odbila v polje. Vratar Banks je bil brez moči in dobesedno je manjkal le kak centimeter, da bi Jugoslavija včeraj slavila zmago nad Anglijo. Zatem so Jugoslovani streljali še prosti strel s 16 m, vendar je šla tudi ta Kovačevi-čeva žoga mimo vrat.
REZULTAT JE REALEN
Rezultat te tekme, ki je bila le na trenutke zanimiva, je dokaj pravičen. Zadovoljni so Angleži, ker so prvič odnesli celo kožo iz Beograda in seveda naši, ker Angleži niso realizirali nekaj odličnih priložnosti. Predvsem smo lahko zadovoljni, da je škorič tako solidno opravil svoj posel in ga lahko ocenimo za najboljšega igralca v reprezentanci Jugoslavije. Zelo dobro je igrala tudi krilska vrsta Bečejac, Vasovič in Popovič, medtem ko se je v napadu močno poznalo predvsem to, da ni bilo odličnega Sko-blarja.
•	FAHRUDIN JUSUFI: Rezultat je realen, čeprav bi lahko zmagali mi ali Angleži. Naši nogometaši so fizično slabši od nasprotnika. Angleži so dobro uigran kolektiv.
•	VELIBOR VASOVIČ: Mislim, da so bili angleški nogometaši najmočnejši nasprotnik letošnjega leta. Angleška reprezentanca je v stalnem vzponu in je rezultat 1:1 za nas uspeh. Najboljši pri Angležih je bil Greves v napadu in Charlton v obrambi.
•	VLADIMIR KOVAČEVIČ: Nismo imeli sreče, saj bi lahko zmagali. Rezultat je kljub temu realen. V našem moštvu je bil najboljši Vasovič.
O ALEKSANDAR TIR-NANIč: Zadovoljen zem z igro našega moštva, ki bi si zaslužilo zmago. Naše moštvo je bilo oslabljeno, ker niso igrali trije stalni reprezentanti. Rezultat ni realen, ker so imeli jugoslovanski nogometaši več priložnosti. Kljub vsemu
sem zadovoljen z igro, ker so pač Angleži zelo dobro moštvo. To so močni in ostri nogometaši in našim je zmanjkalo moči za zmago.
•	GYULA GERE (sodnik): Tekma je bila fair in nisem imel težkega dela. Rezultat je realen, vendar moram poudariti, da sta imeli obe ekepi še eno stoodstotno priložnost. Pri Angležih je bil najboljši Charlton pri Jugoslovanih pa Vasovič in Škorič.
•	GREVES:	Vsekakor
bi Anglija zaslužila zmago!
•	CHARLTON: S takim načinom igre kot ga ima Jugoslavija danes, ne more pričakovati kakih večjih uspehov v mednarodnih srečanjih, še posebno pa na svetovnem prvenstvu. Vsekakor bi morali zmagati nogometaši iz Anglije.
•	MOORE:	Neodločen
rezultat je realen, vendar bi ne bilo presenečenje, če bi Anglija slavila zmago.
Odmevi v londonskem tisku
LONDON 10. maja. Anglija je prvič odnesla celo kožo na jugoslovanskem terenu — to je osnova vseh člankov, ki jih danes objavljajo londonski listi v svojih poročilih iz Beograda. Novinarji, ki so spremljali tekmo v Beogradu trdijo, da pomeni ta uspeh ohrahritev za britanski nogomet, ki veliko obeta. V člankih tudi zasledimo, da je imela angleška enajsterica dokaj dobre možnosti, da bi v vče-
S
N
L
VISOKA ZMAGA MURE
Mladinci SNL
Svoboda:Aluminij 6:0 (3:0) Mura:Delamaris 4:0 (3:0) Železničar:Ljubljana 1:0 (0:0) Maribor:Mura 2:2
SCNL - VZHOD
Drava:Maribor B 1:1 (1:0)
SCNL - ZAHOD
Kopenškofja Loka 5:1 (4:1) Litija:Kamnik 1:4 (0:0)
Strelci SNL:
20 golov: Kmjič (A), Maučec (Mu)
14 golov: Oblak (Sl), Pajer (Ru)
12 golov: Frič (Lj), Muhič (žel)
LESTVICA SNL
Železničar
Aluminij
Slovan
Ljubljana
Branik
N. Gorica
Triglav
Rudar
Mura
Ilirija
Celje
Svoboda
Hrastnik
Delamaris
20 12 5 20 12 3 20 10 6 20 9 6 20 11 20 8 20 8 7
2 7
5
6
6 ,6 8
5	7 8 7 3 10
6	3 11 6 3 11 1 2 17
45:24 29 48:35 27 47:25 26 44:31 24 33:21 24 38:33 23 34:32 21 35:34 20 45:42 18 25:31 17 40:53 17 44:46 15 35:58 15 15:63 4
PEIJATELJSKI NOGOMET Kladivor : Celje 5:1 (2:1)
Mura : Delamaris 8:0 (3:0)
MURSKA SOBOTA, 10. maj — Danes je Mura z visokim rezultatom premagala zadnje moštvo na lestvici — Delamaris. Rezultat bi bil lahko še višji, če bi imeli domači napadalci več sreče in če ne bi igrali preveč lagodno. Igra je bila zanimiva le do 25. minute prvega polčasa, ko je Mura dosegla svoj prvi zadetek. Nato so gostje popustili in domačini so bili ves čas v izraziti terenski premoči. Najboljši strelec pri domačinih je bil Maučec, ki je dosegel štiri gole.
MURA: Vrdjulca, Rantaša, (Martinuzi), Horvat I, Drvarič, Zver, Dimič, Tkalčec, Lazar, Sarotar, Horvat II, Maučec.
DELAMARIS:	Dujmovič,
Černe, Zorič, Gabrijelčič, Šenk, Filip, Grbec I, Marche-san (Čop), Gregorič, Kovačič, Grbec II.
STRELCI: Maučec v 25., 62., 77. in 87. minuti, Tkalčec v 27., Sarotar v 45. in Horvat II v 50. in 88. minuti.
SODNIK: Pave iz Maribora.
Maučec
Ilirija : Celje 4:0 (2:0)
LJUBLJANA, 10. maj — Danes si je kakih 200 gledalcev na igrišču Ilirije v šiški ogledalo po slabem vremenu, slabo tekmo, ki so jo vodili slabi sodniki. Prvi polčas je sicer potekel v normalnih okoliščinah. Ilirija je že v drugi minuti povedla preko Sipčiča. Nato so bili domačini ves čas v premoči in so v 28. minuti z golom Deželaka povišali rezultat na 2:0. že v tem delu igre je bil poškodovan vratar domačih Popovič in čim bolj se je igra bližala odmoru, bolj groba je postajala. V drugem pol-
času je moral sodnik zaradi hudega naliva igro za nekaj časa prekiniti. Po prekinitvi pa se je igra popolnoma izrodila v grobosti, tako da so se igralci obeh moštev zvijali po tleh. Sodnik je sicer izključil dva igralca gostov (Le-tnerja in Dvornika), vendar bi moral to storiti že mnogo prej. Sploh je bilo sojenje sodnika Bertoka iz Kopra in njegovih pomočnikov poglavje zase. Igralci obeh moštev so se prerekali na igrišču, kot, da so na treningu. Ko pa je sodnik izključil Letner, ja, je le-ta hotel s stranskim sodnikom, fizično obračunati. Lahko rečemo, da je bila to tekma, ki ne sodi v okvir slovenske nogometne lige.
Ilirija: Popovič, Makovec, Kocjančič, Toni, Vrhove, Rupar, Deželak, Koršič (Marič). Sipčič, Dermastia, Tomše.
Celje: Kranjc, Marjanovič, Reberšak, Letner, Reberšak II., Marcius, Ubovič, Dvornik, Artelj, Žauski, Tomič.
Strelci: Sipčič v 2. in 54. minuti, Deželak v 28. minuti in Marič v 87. minuti.
— Le —
Železničar : Ljubljana 2:1 (1:1)
MARIBOR, 10. maja. V nedeljo dopoldne je bila v Mariboru prvenstvena tekma med Železničarjem in Ljubljano, ki se je končala z zmago domačih. Čeprav domačini tokrat niso pokazali najboljše igre, so vendar z zrelejšimi potezami v drugem polčasu nadigrali slabše goste. Ljubljana je v prvem polčasu uprizorila le nekaj nevarnih napadov, ki so tudi prinesli zadetek za goste. Na dolg predložek v kazenskem prostoru domačinov, sta startala istočasno Pivk in domači vratar Šoštarič, ki je Pivka nepravilno zaustavil. Sod-
nik Dole je takoj pokazal na belo točko, čeprav je bila ta kazen morda nekoliko prehuda. Najboljši napadalec gostov Frič je bil zanesljiv realizator. V nadaljevanju so domačini povsem prevzeli pobudo v svoje roke in že v 41. minuti izenačili. Tudi ta gol je padel iz enajstmetrovke, medtem ko je obramba gostov v kazenskem prostoru zrušila domačega napadalca Mušica. Tokrat je bil zanesljiv strelec Valter Breznik.
ŽELEZNIČAR: Šoštarič, Perše, Degen, Pšunder, (Breznik), Podbrščak, Gobec, Lopoglavšek, Flakus, Munič, Breznik, Polner.
LJUBLJANA:	Zupančič,
Balantič, šoštar, Daneu, Kristič, Skušek, Milivoje-vič Pivk, Djaferovič, Prič, Gosar.
SODNIK: Gole iz Celja.
Svoboda : Aluminij 1:2 (0:0)
LJUBLJANA, 10. maja. Svoboda je tudi danes razočarala svoje pristaše, saj je po vodstvu z 1:0 prepoceni oddala obe točki gostom iz Kidričevega. Za oba gola, ki ju je prejela, gre pripisati krivdo predvsem ožji obrambi, ki je dopustila, da so gostje v zadnjih minutah zmagali. Sicer je bila igra vse do nepredvidene prekinitve — ko je začelo močno deževati — nezanimiva in medla, čeprav smo pričakovali, da bosta moštvi prikazali kaj več, saj Aluminij, ki je eden resnih kandidatov za osvojitev naslova slovenskega prvaka. Domači so verjetno igrali na neodločen rezultat, saj drugače si ne znamo razlagati nepričakovanih sprememb na posameznih mestih v moštvu.
SVOBODA: Škerjanc, Zabukovec, Mestek, Rešeta, Pirc, Potočnik, Brajevič (Ferbe-
žar), Hribar, Bukovec, Tomovič Strmecky.
ALUMINIJ: Božank, Gereč-nik, Mesarič, Loboda, Bušec, Markovič, Vodušek, Milosavljevič, Kmjič, Mikic, Kneže-vič.
STRELCI: Tomovič v 62. min. za Svobodo, ter Mikic v 73. in 89. min. za goste.
SODNIK: Blekač iz Šoštanja pred 300 gledalci.
Branik : Triglav 0:0
MARIBOR, 10. maj — Po mnenju nekaterih simpatizerjev čmobele enajsterice nogometaši Branika že dalj časa niso zaigrali tako slabo kot tokrat. Pravzaprav je bil to nogomet, kakršnega si ne moremo želeti; napadalci tako enega kot drugega moštva takorekoč niso znali ustvarjati priložnosti za gol, krilski vrsti pa sta zatajili in precej indolentno zapravljali lepe žoge. Med taktičnimi napakami tehničnega vodstva Branika (bilo jih je precej), bi poudarili predvsem tisto, ki je bila do neke mere usodna za popolno neučinkovitost. Leva stran napada je bila namreč v prvem polčasu, ko je igral še Novkovič pravzaprav še kolikor toliko živahna, znala je tu in tam presenetiti obrambo Triglava s Perkovičem na čelu, v drugem delu pa — ko je stopil v igro Kamenski — je bil položaj že znatno slabši. Le delček resnice se skriva morda v tem, da je imel Novkovič nekoliko boljšo kondicijo kot kamenski, ki je že po 17 minutah popolnoma odpovedal. Sicer pa morda tudi v primeru, da tehnično vodstvo ne bi zamenjalo Novkoviča, ne bi dočakali kdove kaj.
F. J.
Hrastnik : Ruciar 2:0
N. Gorica : Slovan 0:1 (0:1)
rajšnjem srečanju celo zmagala.
^ »Guardian« piše, da je jugoslovanska enajsterica igrala dosti boljše kot v kvalifikacijskem srečanju proti Franciji. Kljub temu je enaj-storica Anglije po oceni tega lista, zamudila vrsto priložnosti za gol. Največ očitkov gre na račun angleškega nogometaša Paina, ki bi po prepričanju dopisnika »Guardian« lahko prinesel zmago Angliji.
9 »Daily Thelegraph« piše, da je bila včeraj jugoslovanska obramba podpovprečna in da angleški nogometaši niso izkoristili te prednosti, če bi bili bolj borbeni in požrtvovalni, bi brez dvoma lahko zmagali. Jugoslovani so zelo redko prišli v angleški kazenski prostor, kar daje pozitivno oceno obrambi angleške reprezentance. Ta list posveča največjo pozornost dejstvu, da pomeni neodločen rezultat 1:1 konec serije jugoslovanskih zmag nad Anglijo na jugoslovanskih igriščih.
• »Daiiy Express« trdi, da so Angleži lahko ponosni na svojo igro v Beogradu, kjer so dosegli vse, razen zmage. V vseh elementih nogometne igre so bili Angleži boljši, trdi dopisnik Daily Expressa« in tekma je bila podobna nedokončanemu stadionu Crvene zvezde. Z drugimi besedami — Angleži so dosegli vse, razen zmagovitega gola. V polju so bili Angleži mojstri nogometne žoge in nesreča angleške reprezentance je bila v tem, da napad ni bil tako sijajen kot obramba. Kljub temu so Angleži uspeli v zadnjih 20 minutah potisniti vso jugoslovansko enajsterico v obrambo.
9 List »Sunday« je objavil članek z nadnaslovom »Pozdrav angleškemu triumfu« in z naslovom »Maščevalci« članek, kjer piše, da je rezultat iz Beograda pravi triumf angleškega nogometa. To je bilo prvič, da so Angleži lahko učili nogometa tako napredno nogometno velesilo, kot je Jugoslavija. List zaključuje, da so bili Jugoslovani boljši od Madžarov in da neodločen rezultat na tujem igrišču pomeni večji uspeh kot zmaga doma.
naslednjem kolu bodo igrali:
Split : Famos Šibenik Borac : Čelik Slavonija : Maribor
Borovo Varteks Kladivar Sloboda : BSK
Lokomotiva
Olimpija
Istra : Rudar
| spari sourenir - spari sauvenir - spari
K O 00 ŠI' ORTMIH ZNAMK IN DVE AKTOVKI ZNAČK
V našem listu odslej stalna rubrika »Šport souvenir« — Za uvod smo obiskali dva znana zbiralca športnih souvenirjev — Tomaž Zajc, absolvent iz Ljubljane ima okoli 6000 športnih znamk, Slavko Tiran, urednik pri RTV Ljubljana pa ima veliko zbirko športnih značk — Nekatere serije športnik znamk so vredne do tristo tisoč dinarjev — Oba zbiralca imata vrsto zanimivih spominov v svoji karieri zbiranja športnih souvenirjev
Poznamo športne souvenirje najrazličnejših vrst. Zbiranje teh souvenirjev je postalo pravi hobby, ki se je močno razširil po vsem svetu in v zadnjem času tudi pri nas. Nekateri zbirajo športne. značke z raznih prireditev, drugi zbirajo znamke s športnimi motivi, nekateri športne fotografije, plakate z raznih prvenstev, najrazličnejše knjige, brošure, startne liste — z drugo besedo povedano, vse tisto, kar ostane v športni dokumentaciji te ali one velike mednarodne prireditve. Ta hobby ima svojo vrednost v tem, da pomeni na drugi strani tudi zbiranje zgodovinskega materiala o športnih prireditvah in o velikih dogodkih na tem področju v bližnji in daljni preteklosti. Zbiralci športnih značk, znamk ali katerihkoli drugih posebnosti iz tega področja seveda radi zamenjujejo značke, znamke ali kaj drugega in si na tak način izpopolnju-
jejo svoj arhiv. Da bi tem zbiralcem omogočili čim tesnejši stik, da bi morda mnoge še navdušili za ta hobby in da bi športno javnost seznanjali z zanimivostmi s tega področja, smo se odločili, da bomo v našem listu osnovali posebno rubriko in ji dali naslov »ŠPORT SOUVENIR«.
V rubriki »Šport souvenir« lahko sodeluje vsakdo, ki nam pošlje svoj prispevek in na ta način seznani širšo javnost z neko športno posebnostjo, ki jo ima v svojem arhivu. V tej rubriki bomo objavljali tudi naslove z željami tistih, ki bi hoteli izmenjavati nasvete, korespondenco in seveda tudi športne souvenirje. Edini pogoj za sodelovanje v rubriki »Šport souvenir« bo ta, da ho moral vsak priložiti v pismu poseben kupon, ki bo objavljen v vsaki številki našega lista.
SLAVKO TIRAN:
Vso zbirko bom odstopil bodočemu športnemu muzeju
Najbolj dragocena je popolna serija značk s planiških prireditev od leta 1934 dalje
V naše uredinštvo smo povabili znanega športnega novinarja RTV Ljubljana SLAVKA TIRANA, ki Je znan tudi kot vnet zbiratelj najrazličnejših značk s športnega področja. Povedal nam je, da je hjegova zbirka za sedaj še neurejena, ker v obilici novinarskega tfela enostavno ni našel toliko časa, da bi uredil veliko število športnih značk. Njegov namen je, «a bi popolno zbirko odstopil športnemu muzeju v Ljubljani, ga bodo morda osnovali pri visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Na naša vprašanja je takole odgovarjal:
Kdaj ste začeli športnih značk?
z zbiranjem
— Pravzaprav se ne spominjam hatančno. Vsekakor je bilo to J prvih letih mojega športnega novinarstva, ko sem se začel ude-jszevati raznih velikih tekmovanj Najprej so bile športne značke sa-po spomini na dogodke, ki sem JJh sam obiskal, pozneje pa so JJ11 začeli športne značke nositi prijatelji in tako se je zbir-Ka iz dneva v dan večala.
Koliko značk imate v svoji zbir-ki?
— Tudi na to vprašanje ne vem natančnega odgovora. Vem le to, da sem odnesel dve polni aktovki značk iz pisarne domov, vendar jih do sedaj še nisem natančno preštel.
Kako boste uredili svoj arhiv?
— Ko sem začel zbirati športnč značke, je bil to izključno le hob-by. Ko se je zbirka povečala in je postala nekako znana v Ljubljani, sem dobil nekaj ponudb in bi jo lahko že prodal. Seveda mi to ne pride na misel in kot sem že omenil, je moj sklep, da bi to zbirko pozneje podaril športnemu muzeju. Naj omenim še to, da sem svojo zbirko izpopolnil tudi z zapuščino znanega odbojkarja in odbojkarskega sodnika Eda Slanine. Po njegovi smrti mi je njegova soproga poslala vso njegovo zbirko z željo, da bi te značke prišle v prave roke in da bi služile nekemu koristnemu namenu.
Kako ste uspeli zbrati tako veliko število športnih značk?
kupon
— Popolnoma nemogoče bi bilo, da bi sam zbral dve polni aktovki športnih značk. To je vsekakor popolna resnica. Moram poudariti, da so mi veliko pomagali moji poklicni kolegi, predvsem Marko Rožman, Stane Urek in Tomaž Terček iz RTV Ljubljana ter Mladen Delič iz Zagreba.
Ali se ukvarjate tudi z zamenjavo športnih značk?
— Nekoč je bila na televiziji kratka oddaja o športnih značkah in od takrat sem dobil mnogo pisem iz vse Jugoslavije z željami, da bi zamenjaval športne značke, vendar, ker zbirka ni urejena, za sedaj to ni mogoče. Priporočam pa vašemu listu, da v tej novi rubriki »Šport souvenir« posredujete tudi zamenjavo športnih značk.
Ali ^ mislite, da je vaša zbirka največja v Sloveniji?
— Mislim, da ne! Znano je, da se z zbiranjem športnih značk ukvarjajo tudi košarkarji in kot vem, imata zelo lepe zbirke inž. Boris Kristančič in znani košarkar Ivo Daneu.
Kakšne značke imate v svoji zbirki?
— To so značke posameznih športnih klubov ter značke z velikih prireditev kot so svetovna prvenstva, olimpijske igre, evropska prvenstva in podobno. V moji zbirki so značke iz vseh petih celin.
šport souvenir
Katere značke iz vaše zbirke najbolj cenite?
— V zbirki so vse značke prireditev v Planici od leta 1934 dalje. Poleg tega je tu tudi značka starega Smučarskega saveza in
stara značka jugoslovanskih smučarskih sodnikov. Med redke značke gre vsekakor prišteti tisto z berlinske olimpiade leta 1936.
Ali vas na kakšno značko vežejo prijetni spomini?
— Spominov je dovolj. Naj vam povem samo eno anekdoto: Bilo je leta 1951, ko sem z Reke prenašal nogometno tekmo Kvarner : Odred. Takrat sem dobil značko nogometnega kluba Kvarner. Med mojim prenosom je odpovedal oddajnik v Domžalah, vendar mi tehnik v Ljubljani tega ni povedal. Krepko sem se potil ves drugi polčas, čeprav moj prenos ni šel v oddajo. Prenašal sem oseb-' no za tehnika v Ljubljani, ki je prenos z velikim zanimanjem poslušal in mi je šele na koncu povedal, da zaradi okvare oddajnika prenos ni bil mogoč.
Ali ste v času SPENT kaj zbirali športne značke?
— Naj povem le to, da imam popolno serijo značk SPENT, vendar smo ravnokar ugotovili, da manjka ena značka, tako da serija ni popolna. Mislim pa, da jo bom lahko še dobil. Ker smo ravno pred prireditvijo »Pohod po poteh partizanske Ljubljane« naj povem še to, da imam v svoji zbirki tudi popoln komplet vseh značk s teh prireditev s kolajnami vred.
In za zaključek še vaša želja.
— Mnogo ljudi me je že povpraševalo in me prosilo za posredovanje, kako bi prišli do te ali one športne značke. Moja želja je, da bi to vlogo prevzel vaš list in mislim, da bo ta rubrika, ki jo zdaj uvajate, dobro uspela.
TOMAŽ ZAJC:
Najlepše znamke s športnimi motivi so iz Južne Amerike
Prva znamka s športnim motivom je izšla leta 1896. Ob prvi moderni olimpiadi v Grčiji
Pri nas v uredništvu se je oglasil tudi absolvent ljubljanske univerze Tomaž Zajc, ki že polnih dvanajst let zbira znamke s športnimi motivi. Tomaž Zajc je najprej zbiral najrazličnejše znamke in se šele pozneje odločil za selekcioniranje — in tako je nastal-njegov največji hobby — zbiranje športnih znamk. Na naša vprašanja je takole odgovarjal:
Kakšna je vaša zbirka?
— Imam okoli 6000 znamk s športnimi motivi in so urejene po državah, tam pa seveda po kronološkem vrstnem redu. Z drugimi besedami — od leta 1896, ko je izšla prva športna znamka ob prvih modemih olimpijskih igrah v Grčiji.
Ali imate to serijo?
— Da, to je tudi na j dragocenejša serija, kar jih imam. Takrat je izšlo dvanajst znamk, ki so sedaj vredne okoli 200.000 dinarjev. Serijo sem zbiral več let, ker sem enkrat našel eno znamko, drugič spet drugo, toliko časa, da sem serijo izpopolnil.
Ali je to najdražja serija športnih znamk?
— V Kolumbiji je leta 1936 izšla serija šestnajstih znamk, ko so bile tam vseameriške športne igre. Ta serija je vredna 300.000 dinarjev, vendar imam v svoji zbirki samo polovico te serije.
Kje izdajajo največ športnih znamk?
— V moji zbirki so znamke iz vseh petih celin, vendar pride največ športnih znamk vsekakor iz evropskih držav. Zanimivo je, da je takoj za Evropo Južna Amerika, potem pa Azija, Avstralija in skoraj na zadnjem mestu so ZDA.
Znano je, da nekatere države, ki v športu nič ne pomenijo izdajajo zelo lepe športne znamke?
— Takih primerov je več. Brez dvoma pa je posebnost v tej smeri mala državica Lichtenstein, ki se odlikuje z zares lepimi šport nimi motivi v svojih znamkah. Podoben primer je tudi Domini-kana v Južni Ameriki, kjer so izdali portrete vseh zmagovalcev zadnjih treh olimpiad — zimskih in letnih. V zadnjih letih so začele izdajati športne znamke tudi tako imenovane žepne državice. To velja predvsem za šejkate
okoli Perzijskega zaliva. Te znamke so likovno in motivno zelo lepe, so pa tudi zelo drage, ker izhajajo v zelo majhnih nakladah.
Kaj je največja dragocenost ▼ vaši zbirki?
— V svoji zbirateljski karieri sem bil najbolj zadovoljen, ko sem našel 30 let staro libanonsko znamko z motivom smučanja. Vredna je 20.000 din, je pa iz serije, ki sicer ni športna. Take znamke je najtežje dobiti.
Naštejte nam nekaj najbolj zanimivih športnih znamk?
— Poleg grške serije, o kateri smo že prej govorili, je to brez dvoma belgijski blok iz leta 1950, ki je izšel ob evropskem prvenstvu v atletiki. To je znamka z dvema atletoma, na katero sta se podpisala lastnoročno velika tekača Zatopek in Reiff. Poleg tega je v moji zbirki tudi znamka s prve FIS prireditve v Avstriji, znamka iz Peruja iz leta 1907 pa je zanimiva zaradi tega, ker je na njej hipodrom — to je obenem prvi športni objekt, ki je upodobljen na znamki. Seveda je v moji zbirki tudi dolga vrsta znamk z nenavadnimi motivi, na primer ribolov na suhem, svetovno prvenstvo v smučanju na vodi, svetovno prvenstvo v golfu, boj s sulicami na čolnih itd.
Kaj sodite o jugoslovanskih športnih znamkah?
— Jugoslavija je izdala doslej dokaj veliko število športnih znamk, vendar je velika večina teh znamk z zelo slabimi športnimi motivi in v slabi izdelavi. Prav gotovo je doslej najlepša jugoslovanska športna znamka iz leta 1938, ki so jo izdali ob velikih avto-moto dirkah v Beogradu. Prva jugoslovanska Športna znamka pa je iz leta 1932, ko je bilo v Beogradu evropsko prvenstvo v veslanju. Kljub temu, da je bilo evropsko prvenstvo v Beogradu, pa je na znamki upodobljen čoln z Bledom v ozadju.
Kaj mislite o naši novi rubriki »Šport souvenir«?
—- Mislim, da bi ta rubrika lahko zelo dobro uspela in razširila krog zbirateljev športnih znamk ali katerihkoli drugih športnih souvenirjev ali dokumentov.
Tole je le majhen izvleček iz bogate zbirke športnih značk, ki jo ima Slavko Tiran. Zgoraj sta stari znački, prva iz Wengna in druga z olimpijskih iger v Berlinu. V sredi je značka starega Smučarskega saveza Jugoslavije, spodaj pa znački PEA in svetovnega prvenstva v kolesarstvu
roiET
11. maja 1965
4
kosti i-kursBiu punoratnu - k os a rk u rsk a punoriinut - košarkarsko

. 'h, ■
I
PoljskaJugoslavija v številkah
Upoštevane so vse tekme od prijateljskih srečanj do odločilnih tekem na evropskih prvenstvih (1956, 1957, 1961, 1963), olimpijskih kvalifikacij (Bologna 1960), olimpijskih Iger (Rim 1960) in končno še tekma za evropski pokal narodov, ki je bila odigrana 17. decembra 1964. v Kar kovu. Prva tekma med košarkarji Poljske in Jugoslavije je bila odigrana v okviru tekmovanja za srednjeevropski — balkanski pokal v Sofiji leta 1948.
1948: Sofija — Jugoslavija : Poljska 44:35 (23:20)
1955: Budimpešta — Poljska Jugoslavija 69:64 (39:26) Budimpešta — Poljska : Jugoslavija 67:59 (31:29)
1956: Gdansk — Poljska : Jugoslavija 71:56 (34:25) Gdansk — Poljska : Jugoslavija 54:51 (27:28)
1957: Beograd -— Jugoslavija : Poljska 61:53
Zrenjanin —- Poljska : Jugoslavija 66:48 (33:19) Sofija — Jugoslavija : Poljska 69:68 (31:39)
1959: Ljubljana — Jugoslavija : Poljska 73:71 (40:43)
1960: Bologna — Jugoslavija : Poljska 71:64
Rim — Jugoslavija : Poljska 95:81 (55:44)
1961. Beograd — Jugoslavija : Poljska 72:67 (38:34)
1963: Vroclav — Poljska : Jugoslavija 83:72 (47:40)
1964: Krakov — Poljska : Jugoslavija 87:78 (45:35)
Skupaj je bilo torej odigranih štirinajst tekem. Količnik medsebojnih srečanj je 7:7, saj sta obe reprezentanci zabeležili po sedem zmag. Razmerje v doseženih in prejetih koših pa je 936:913 v korist Poljakov.
REPUBLIŠKEMU TEKMOVANJU VEČ POZORNOSTI
Časomerilec ni znal gledati
na
Po odigranih treh kolih v republiški košarkarski ligi članov so nas ugodno presenetili predvsem novinci, moštva Jesenic in Maribora. V zgodovini republiške lige se namreč še ni pripetilo, da bi novinca tako uspešno opravila start. Še več. Obe moštvi sta prikazali najboljšo košarko izmed deseterice prve moške republiške lige. Košarkarji Maribora so po dveh zmagah na tujem in izredni igri proti AŠK Tivoli v Mariboru tudi eden izmed favoritov za najboljše mesto. Sicer smo lahko opazili, da je letošnje leto oziroma letošnje prvenstvo " znamenju menjave generacije. Povsod namreč lahko zasledimo v moštvih nova imena in mlajše moči, kar se seveda odraža tudi v igri posameznih moštev. To je vsekakor razveseljivo, čeprav želijo ponekod rešiti svojo krizo z vključitvijo starejših le trenutna rešitev brez prave perspektive.
Nasprotno pa ne moremo biti zadovoljni z organizacijo posameznih tekem republiške lige. Skoraj vse tekme so bile slabo pripravljene, brez ustrezne reklame in potrebnega reda na igriščih. Tako je morala Tekmovalna komisija KZS, ki vodi tekmovanje izreči tudi že nekaj denarnih kazni zaradi prepozne prijave tekem, predvsem pa slabe organizacije prireditev. Bilo je že več ugovorov in Pripomb. Vložena pa sta tudi dva protesta in sicer na registracijo tekme Branik: Svoboda zaradi slabega dela ča-somerilca in še načelna pritožba Elektre na registracijo
uro
tekme z Branikom zaradi dozdevne nepravilne registracije igralca Rostaherja.
Tudi v ženski ligi, kjer letos tekmuje devet moštev, še ni vse tako, kot bi moralo biti. Ne moremo se namreč znebiti vtisa, da klubi očitno podcenjujejo tekmovanje članic, kar vsekakor ni prav. Še slabša je podoba v obeh drugih republiških ligah, ki najbolj šepajo prav pri organizaciji samih prireditev medtem, ko so za propagando še kar dobro poskrbeli. Tako je v teku postopek dveh pritožb na registracijo tekem Vrhnika : Triglav in Nanos : Vrhnika zaradi materijalnega kršenja pravil iger ob slabem delu sodnikov. Najbolj izrazit primer slabe organizacije tekme pa je bil na srečanju Zelena jama: MTT, ko časomerilec enostavno ni vedel in ni znal štopati, da se je tekma igrala takorekoč non-stop. Srečanje bo ponovljeno, kar pa je seveda zvezano z izdatki, ki si tako sledijo zaradi malomarnosti ob slabi organizaciji prireditev.
Ni naš namen le grajati tekmovanja košarkarjev, ki so že zelo popularna. Nasprotno. želimo namreč, da bi ta potekala tako, kot to zahteva najvišje tekmovanje v republiki, da bo v čast slovenskim košarkarjem, ki imajo vedno več ljubiteljev med gledalci. Upajmo, da so bile to le slabosti ob startu, ki je sicer vedno bolj ali manj negotov. Vsem prizadetim pa naj bo naš prispevek v opomin za boljše delo v prihodnje, saj so že dokazali, da z malo več volje lahko odp/avi vse spodrsljaje.
PRED POMEMBNIM SREČANJEM KOŠARKARJEV V ŠPORTNI DVOBBMI y TIVOLIJU
Negativna bilanca s Poljaki
T torek, 18. maja bo v športni dvorani v Tivoliju pomembno srečanje košarkarjev Poljske in Jugoslavije v okviru tekmovanja za evropski pokal narodov — Poljaki so nevaren in neprijeten tekmec — Gostje bodo dopotovali v Ljubljano s peterko iz Vroclava, kjer so osvojili leta 1963 drago mesto v Evropi — V zadnjih treh letih nismo bili kos Poljakom, ki so z dvemi zaporednimi uspehi izenačili razmerje zmag medsebojnih srečanj
Mednarodna pokalna tekmovanja so vedno bolj popularna. Po velikem uspehu vsakoletnega tekmovanja za evropski pokal prvakov, ki ga vodi mednarodna košarkarska organizacija — FIBA, (pričelo se je leta 1957) je temu zgledu sledilo v preteklem letu tudi pet evropskih držav v okviru prvega tekmovanja za evropski pokal narodov. Pobudnik in organizator tega tekmovanja je fran coska košarkarska zveza, ki v pri hodnje pričakuje še večjo udelež bo v tekmovanju. Prvi start je po vsem uspel in peterica reprezen tanc bo v mesecu maju zaključila prvo tekmovanje za evropski pokal narodov.
V finišu tega tekmovanja je v središču pozornosti prav borba med Italijo, Poljsko in Jugoslavijo, Id se borijo za najboljše mesto in seveda pokal. Največ možnosti ima teoretično prav jugoslovanska reprezentanca, ki obe zadnji tekmi z Poljsko in Italijo igra na domačem igrišču, in sicer v Ljubljani. Nasprotno pa Italijani trikrat gostujejo: v ČSSR, Poljski in v Ljubljani, Poljaki pa poleg tekme v Ljubljani tekmujejo še dvakrat na domačem igrišču, in sicer s ČSSR in Italijo.
Zanimivo je, da je jugoslovanska reprezentanca v prvem kolu izgubila prav tekmi z Italijo in Poljsko. _ V povratnem srečanju v Ljubljani imajo naši košarkarji ugodno priložnost, da se obema tekmecama oddolžijo in za ta poraz oziroma, da si priborijo potrebne točke za najboljše mesto. Kakor bo srečanje z Italijani 25. maja zanimivo po svoji atraktivnosti in znani sproščeni igri Italijanov, tako bo srečanje z Po-Ijaki^ 18. maja izredno težka preizkušnja za našo reprezentanco. Poljake v zadnjih treh letih nismo uspeli premagati. Se več! Prav Poljaki so bili tisti, ki so naše košarkarje v obdobju največjih uspehov jugoslovanske reprezentance (po drugem mestu na svetovnem prvenstvu v Braziliji) še isto leto v odločilnem srečanju na evropskem prvenstvu v Vroclavu premagali v polfinalu kar z 11. točkami razlike. Na ta način so nas izrinili iz drugega mesta, ki smo si ga priborili na evropskem prvenstvu dve leti preje (leta 1961) v Beogradu. Poljska in Italija sta bili na zadnjih olimpijskih igrah v Tokiu na petem oziroma šestem mestu, se pravi pred našimi košarkarji, ki so se uvrstili na sedmo mesto.
Srečanje s Poljaki je torej tudi prestižnega pomena. Trenutno sta namreč obe reprezentanci v dosedanjih srečanjih dosegli vsaka po sedem zmag. Obe reprezentanci bosta nastopih predvidoma s standardnim moštvom. Po prijavi reprezentance so Poljaki najavili 15 igralcev, med njimi tudi peterk iz Vroclava. Iz prijave smo lahko tudi spoznali več igralcev ki so leta 1959 sodelovali na mednarodnem turnirju v Ljubljani, ki je bil pod kupolo GR, kjer je drugo mesto. Ponovni nastop Poljakov v Ljubljani, tokrat v športni dvorani v Tivoliju, bo vsekakor privlačen in predvsem pomemben za naše reprezentante v borbi za prvi pokal narodov. Končno pa bomo prav po srečanju s Pojsko
in nato še z Italijo lahko tudi ocenili, kako so naši košarkarji pripravljeni na start na bližnjem evropskem prvenstvu, ki bo od 30. maja do 10. junija v Sovjetski zvezi. Tudi tu jim bodo Poljaki neposreden tekmec za najboljše mesto, saj tekmujejo v isti skupini.
Radivoje Korač na prvi tekmi za pokal narodov v Krakovu ni nastopU za barve našega izbranega moštva v srečanju s Poljaki. Naš posnetek je iz velike športne dvorane v Beogradu, kjer smo leta 1961 v okviru evropskega prvenstva premagali poljske košarkarje s 72:67. Visoki center Poljakov Jerzy Piskun (199) je dobro čuval Korača, tako, da naš center ni imel lahkega dela. Izkušeni center poljske reprezentance bo nastopU tudi v športni dvorani v Tivoliju. Do sedaj je sodeloval že na treh evropskih prvenstvih ter je odigral za reprezentanco 122 tekem in dosegel 644 košev oziroma točk. Prav on je največ doprinesel k zmagi Poljakov na zadnjem evropskem prvenstvu v Vroclavu. Ponoven dvoboj s Koračem v Ljubljani bo prav gotovo zelo zanimiv.
Inž. BORIS KRISTANČIČ
Šanc” sramota za človeško dostojanstvo
Menda že petič ali šestič poskušamo spraviti na papir dogodke v takoimenovanem Karlovškem kotlu, na košarkarskem igrišču v »šancu«. Vselej smo morali precej ostro kritizirati dogodke v Karlovcu in ob tem poudarjali, da je v takšnih okoliščinah kratkomalo potek igre nemogoč in vseskozi nepravi-len že večkrat se je izkazalo, da je »prednost« domačega igrišča v Karlovcu več kot očitna in na najbolj drastičen način ilustrira okolje, v katerem se znajde gostujoče moštvo.
Olimpija je prejšnji teden nastopila v Karlovcu in z eno točko razlike poražena zapustila Karlovac. Nič posebnega, boste rekli, železničar je bil boljši in je zma-
gal. Toda, če ne bi bilo spet nekaj takšnih obrobnih dogodkov, ki postavijo vse trditve o premoči zmagovalca na glavo, potem bi pač obveljala ugotovitev kot po vsaki tekmi o zmagovalcu in premagancu.
— Vedel sem, da bo borba v Karlovcu težka, česar pa sem se najbolj bal, to se je zgodilo. Podivjano občinstvo, zlasti nekateri mladi »ljubitelji« košarke, so med tekmo zlasti pa po njej upri-zorili ne samo torcide, temveč še mnogo več. Obdelali so nas s kamenjem, palicami, po vrhu vsega pa še opljuvali. Kaj takšnega si ne bom dovolil več! Kakor mi je košarka zelo blizu, raje takoj preneham z vsako aktivnostjo in pustim košarko ta-
ko kot vsi tisti, ki je niso nikdar poznali!
Na vprašanje, kaj misli o sodnikih, ki imajo ob takšnih priložnostih izredno težko nalogo in kako so na tej tekmi ocenjevali dogodke, nam je inž. Boris Kristančič pojasnil:
— Po tekmi se je znašel ob meni sodnik Petrovič in mi pokazal kamen, ki ga je zadel v nogo. S kretnjo ramen in vprašujočim pogledom mi je povedal vse, kar me je zanimalo in česar sploh nisem nameraval spraševati. Kljub temu, pa je ta sodnik posebej poudaril, da v takšnih okoliščinah res ni varno življenje in zato ne more ukrepati tako kot zahtevajo pravila.
Po vsem tem, kar nam je
povedal inž. Boris Kristančič, se sprašujemo, kaj so pri vsem tem počeli varnostni organi v Karlovcu? če je temu res tako, potem se nam vsiljuje misel, da hoče občinstvo v Karlovcu na najbolj sramoten način priigrati potrebne točke domačemu Železničarju. Boris Kristančič nam je tudi povedal, da se Olimpija ne bo pritožila pač pa, da bo ob prihodnjem takšnem primeru ukrepal tako, kot zahteva človeško dostojanstvo in iskal pravice tam, kjer je bo gotovo našel. In kaj na to pravi KZJ? Čas je, da nemudoma ukrepa, in na ta ali oni način izloči zloglasno igrišče v Šancu, saj mora biti smoter vsakršnega tekmovanja plemenita borba* tovarištvo in spoštovanje
Po Zagrebu in pred Puljem
Prvi šahovski turnir miru stopa v zgodovino. Priredili so ga Zagrebčani, v počastitev 20-letnice naše osvoboditve in enake obletnice zmage nad temnimi silami vojne. In ker je idejo sprejela tudi mednarodna šahovska federacija, vključila turnir s tako plemenitim naslovom v svoj prireditveni koledar (sicer vsakih pet let in vselej v drugem mestu in drugi državi), gredo Zagrebčanom še toliko večje čestitke, tembolj, ker je vodilo šahistov, da »smo en rod«, dobilo s tem turnirjem samo še večjo in globljo vrednost.
Kaj nam je prinesel zagrebški velemojstrski ren-dez-vous po rezultatski strani? Na eni strani uspeh Ivko-va, Parme in, glede na osvojitev višjega, mednarodnega naslova, uspeh Maroviča, na drugi pa neuspeh šesterice Gligorič, Matanovič, Udovčič, Damjanovič, Bertok in Minic (Matanovič se je v zadnjih
ŠAH
kolih še nekako izvlekel in vsaj delno rehabilitiral), tako da se tehtnica kljub vsemu nagiba najbrž bolj na to drugo, slabšo stran.
Razumljivo, da nam je vsem bolj pri srcu veseli del, da pa onega drugega vselej radi poskušamo čim prej pozabiti, z obveznim upanjem seveda, da bo drugič že bolje. Bodi tudi tokrat tako! Najprej trikrat hura za Ivko-va. Tisti trenutek, ko je ta komentar nastajal, še konec ni bil znan, manjkale so še prekinjene partije predzadnjega kola in kompletna zadnja, odločilna runda. Vendar je bilo že tedaj jasno, da
Kompas
PRIREJA AVTOBUSNE IZLETE PO JUGOSLAVIJI
IN INOZEMSTVU
je le še za seženj oddaljen od velikega triumfa, pa čeprav morda samo fifty-fifty z Uhlmannom (NDR). Torej odlična predigra za njegov četrtfinalni dvoboj z Larsenom (DK) na Bledu v okviru tekmovanja za svetovno šahovsko prvenstvo, napoved, da bo Ivkov kmalu naš prvi šahist, če že sploh ni.
Samo malo manj velja to tudi za Parmo, ki je v tako elitni velemojstrski družbi ponovno izpričal svoj velik talent, potem ko je dajal vtis, da stagnira. Ostati neporažen do zadnjega kola, ni kar tako, vrh vsega pa še dobra, in kar je najvažnejše, podjetna igra. Nekoliko je ob vsem drugem k temu prav gotovo prispeval tudi natančno izdelan igralni načrt za vsako partijo posebej. Poraz ni bil planiran (kdo bi ga tudi planiral!) pač pa zmaga s tem, remi z onim. In tega plana se je zelo točno tudi držal. Cez vse pa je vredno Parmovo spoznanje, da remiji niso vse, da k vrhunskim uspehom ne peljejo, ampak da je treba tudi zmagovati. Zato uspeh skoraj ni mogel izostati, zato se je enakopravno boril z elito domačih in tujih velemojstrov, na čelu s svetovnim prvakom Petrosja-nom ter tremi uradnimi kandidati za svetovnega prvaka.
Kolona, domača seveda, se seli zdaj v Pulj, na državno moštveno prvenstvo in na finale za pokal maršala Tita. To bo parada najboljših iz vseh republik, pa tudi parada množice navdušenih šahistov iz najrazličnejših delovnih kolektivov. Tudi Slovenija bo zastopana, tako v raznih festivalnih podskupinah, kakor v obeh velikih jugoslovanskih finalih. Njena uradna predstavnika bosta Maribor in Novinar. Oba imata lepe možnosti za visoko uvrstitev v obeh konkurencah, če bosta količkaj kompletna in za igro razpoložena. Toda za Novinarja vem, da je nekaj dni pred odhodom še vedno brez sredstev. Če bo hotel v boje kot predstavnik naše republike, tako v ekipni kot pokalni konkurenci, si bo moral v tej situaciji pač denar izposoditi — ali ostati doma. To pa nikakor ne bi bilo v čast in slavo našega mesta, to bi pomenilo ne priznati toliko in toliko lepih uspehov tega kvalitetnega šahovskega kolektiva.
Franček BRGLEZ
NOVJt ATLETSKA SEZONA V ZNAMENJU MNOŽIČNOSTI
V prihodnje za atletski
pokal Slovenije
Vsa pozornost množičnosti in zato tudi nova oblika tekmovanja v okviru SRS - Hitra hoja prvič vključena v program prvenstva SRS - Višek atletske sezone v Sloveniji bo v mesecu maju in juniju, ko bodo na sporedu vsa finalna tekmovanja
Slovenski atleti in atletinje so v zadnjem obdobju zabeležili številne kvalitetne dosežke. Da bi dosegli še večji izbor tekmovalcev in tekmovalk za posamezne panoge, se je AZS odločila, da bo v prihodnje posvetila vso pozornost množični aktivnosti. Temu primerno so tudi spremenili ustrezne oblike tekmovanja v okviru SRS. Tako se bo v prihodnje republiško prvenstvo odvijalo v okviru tekmovanja za Atletski pokal Slovenije. To bo hkrati združeno ekipno in posamično prvenstvo. Ta oblika tekmovanja dopušča možnost, da na finalnem tekmovanju za
Atletski pokal Slovenije lahko sodelujejo vsi tisti, ki so dosegli ustrezne rezultate in uvrstitev na področnih oziroma pokrajinskih kvalifikacijskih tekmovanjih. Tako je zagotovljena množična udeležba kar v prejšnjih letih ni bil primer, saj so ekipe morale na prvenstvu SRS postaviti v vsaki disciplini po dva tekmovalca. Sedaj pa je možno, da se v finale uvrstijo s svojimi tekmovalci tudi sekcije TVD Partizan, člani ŠŠD in drugih aktivov.
Tekmovanje za Atletski pokal Slovenije je kvalifikacijsko za nastop za Atletski pokal Jugoslavije. Ta nova oblika tekmovanja združuje vse discipline olimpijskega sporeda. V okviru SRS pa je prvič vnešena v program tudi hitra hoja na 5000 m, ki se bo tudi točkovala za ekipno uvrstitev. Zahtevni progi na 10.000 m in 3000 m zapreke pa sta skrajšani na 3000 m oziroma 1500
metrov zapreke. Ta sklep so sprejeli zato, da bi bili ti dve disciplini dostopni večjemu številu tekmovalcev. Samo tekmovanje pa zajeme vse kategorije tekmovalcev in tekmovalk, razen pionirjev. Fi-
ATLETIKA
nalno tekmovanje članov in članic bo 29. in 30. maja, za starejše mladinke in mladince 12. in 13. junija, za mlajše mladinke in mladince pa 5. in 6. junija. Mesta finalnih tekmovanj bodo določena na podlagi konkurza. Pokrajinska prvenstva bodo izvedena 15 in 16. maja, za mladince pa 22. in 23. maja. Mimo tega bo letos prvič tudi tekmo-
vanje za Atletski pokal za šole (septembra in finale oktobra) in republiško prvenstvo srednjih šol 27. maja v Celju. Pravtako pa bo na sporedu množično tekmovanje za atletski pokal AZS in sicer sekcij TVD Partizan in končno je predviden še 1. avgusta republiški miting v Kranju.
Sicer pa bodo v mesecu maju 1965. na sporedu še naslednje atletske prireditve: 15.—16. maj — prvenstvo področij (pokrajin) za člane in članice, 23. maj — prvenstvo področij za st. mladince in mladinke, 23. maj — mednarodni ženski miting v Merami z udeležbo slovenskih atletinj, 23. maj — tradicionalni maraton v Kumrovcu, 25. maja — Tekmovanja v okviru Dneva mladosti, 29. — 30. maja — finale kvalitetnega pokala Slovenije za člane in članice v okviru atletskega pokala Jugoslavije.
PRED DIRKO Zfl »NAGRADO LOKE«
,Nagrada Loke* 200000 dinarjev
Organizatorji letošnje dirke za »Nagrado Loke« so pripravili vrsto presenečenj — Najboljši vozač, ki bo zrušil rekord proge bo preje? 200.000 dinarjev — Ostra borba posebno v kategoriji motorjev do 50 ccm — Nagrade za gledalce letošnjih dirk so privlačne
Moto dirke v Škofji Loki so si v mednarodnem merilu že priborile svoje mesto, še posebej pa so se organizatorji letošnje dirke trudili, da bi zbrali na tekmovalni progi najboljše med najboljšimi. To jim je tudi do neke mere uspelo. Do neke mere zato, ker ne bomo imeli priložnosti opazovati vožnjo najboljših tudi iz vzhodnih držav. Zato pa bo na dirki zastopanih kar 14 držav: Švedska, Nizozemska, Švica, Irska, Italija, Anglija, Avstralija, Avstrija, ZR Nemčija, Južna Afrika, Francija, Kanada, Nova Zelandija, Jugoslavija. Dirkači iz teh držav, ki so potrdili svojo udeležbo sodijo med svetovno elito, njihovi stroji pa med najboljše na svetu.
že v prvi kategoriji dirke, v vožnji motorjev do 50 ccm
se bo brez dvoma razvila ogorčena borba za prvo mesto med vozači naših domačih Tomos-special ter med tujimi vozači na Hondi in Sukuzi. Lanskoletni rekordi (do 50 ccm — 97,3 km na uro, do 125 — 122,5, do 250 — 125,2, do 350 — 125,9, do 500 — 133, prikolice do 500
AVT0M0T0
ccm — 121 km na uro) bodo, če bo le vreme naklonjeno dirkačem, prav gotovo ogroženi. Z ene strani zato, ker bodo nastopali dirkači na izboljšanih strojih, z druge strani zato, ker je tudi tekmovalna proga izboljšana in
tako dopušča večje hitrosti. Za najboljšega dirkača, ki bo izboljšal absolutni rekord proge (dosedanji 133 km na uro) so organizatorji »Nagrade Loke« namenili nagrado z 200.000 dinarjev. To je privlačna vsota, ki jo bo marsikdo skušal spraviti v svoj žep.
Med zanimivosti dirke v Škofji Loki moramo uvrstiti tudi dirko prikoličarjev. V tej zahtevni kategoriji bodo nastopali kar štirje najboljši na svetu. Med njimi tudi Max Deubel!
Jugoslavijo bodo poleg drugih zastopali na dirki tudi naši znani asi štefe, Pintar, šneider itd. štefe je lani v kategoriji motorjev do 50 ccm osvojil prvo mesto z novim rekordom proge za to disciplino — 97,3 km na uro. Tudi letos ima enake možno-
sti, čeprav še hujšo konkurenco. V drugih kategorijah naši predstavniki nimajo izrazitih možnosti za osvojitev prvih mest, prav zato pa bo borba za častna mesta toliko hujša in zanimiva.
Glavna dirka se bo pričela v nedeljo 23. t. m. ob 15. uri. V soboto 22. t. m. bodo imeli dirkači neuradni trening že dopoldan, popoldan od 15. —19. ure pa bodo vozili na uradnem treningu. Lani je prav na uradnem treningu Morrie Low iz Nove Zelandije na Nortonu 500 ccm dosegel najboljše povprečje in rekord proge 133 km na uro. To omenjamo zato, ker si velja ogledati dirko tudi v soboto, ker dirkači tudi na uradnih treningih vozijo s polnim plinom, »
Za gledalce pa so organizatorji letošnje dirke za »Nagrado Loke« pripravili še eno presenečenje. Vse vstopnice bodo izžrebane. Srečni izžrebanci pa bodo dobili lepa darila: pralni stroj, televizor, radio aparat itd.
Francoski baron Pierre de Coubertin (1863— 1937) ima največ zaslug za pričetek in uveljavitev največje športne prireditve sodobnega sveta — olimpijskih iger

68 UT OLIMPIJSKIH KSER
_____ .............. _ . .. ' '
PREDEN JE ZAGOREL OLIMPIJSKI OGENJ
Prve ideje o oživitvi olimpijskih iger so precej starejše kot francoski baron Pierre de Coubertin, ki ga večinoma imenujemo za očeta modemih olimpijskih iger. Med tistimi, ki so propagirali obnovitev klasičnih tradicij, bi morali omeniti predvsem Guts-Muthsa in pa Curtiusa.
Posebej pa velja povedati, da so po zaslugi majorja Zappasa izvedli v Grčiji kar petkrat »pan-helenske igre«, ki so se jih udeležili le grški tek-
movalci (1859, 1870, 1875, 1888 in 1889). Zadnje štiri izvedbe so celo imenovali olimpijske igre in so kljub majhni športni vrednosti pomembno prispevale k razvoju oz. razširitvi olimpijske ideje,
Leta 1889 je dobil baron de Coubertin od francoske vlade nalogo naj študira vprašanja telesne vzgoje. Po svetu je razposlal anketne liste in se zanimal predvsem za telesno vzgojo na srednjih šolah in univerzah. Iz odgovorov in lastnih zapažanj je ugo-
tovil hude nevarnosti za šport, ki je bil razdvojen in panoge so si bile med seboj v laseh. Tudi profesionalizem je pričel kazati zobe. Zato je baron menil, da bi lahko pomenila korak naprej tekmovanja v vseh športih na katerih bi sodelovale vse države sveta. Tako je prišel na Idejo o obnovitvi klasičnih olimpijskih iger.
1892 se je s svojo idejo prvič javno predstavil v predavanju na pariški uni-verezi Sorbonne. Že leto dni pozneje je bilo stanje
tako zrelo, da je sklical za leto 1894 mednarodno konferenco v Parizu. Na Sorbonni so se 16. junija 1894 zbrali zastopniki 13 držav, medtem ko jih je nadaljnjih 21 izrazilo pripravljenost pristopiti k ustrezni mednarodni organizaciji. Na Coubertinov predlog so sklenili »v interesu prijateljskih vezi med narodi, ustrezno helenskim olimpiadam, pripraviti vsaka štiri leta igre in na te igre povabiti vse narode«.
Coubertinova misel je bila, da bi prve igre pripravili 1900 ali 1901 v Parizu, vendar so na grški predlog potem sklenili, da bodo prve modeme igre že 1896 v Atenah. Na baronov predlog so izvolili tudi 12-članski mednarodni olimpijski komite. Za predsednika prvih iger so izbrali grškega pesnika Bikelasa Dimitriosa, barona de Cobertina pa za generalnega sekretarja.
poletov nogometni predal
Mariborski nogometni navijači so bili zadnje tedne opeharjeni za siceršnjo nogometno dinamičnost, za tisto značilno pričako-nje iz tedna v teden in za dramatične devetdesetminutne obračune pod impozantno tribuno v ljudskem vrtu. Bera minule jeseni je storila svoje in vijoličasti so precej ne-pretenziono startali v letošnji spomladi. Kako tudi ne: magična razlika od vodečih je bila nedosegljiva in zanimanje za ta šport je v mestu ob Dravi iz tedna v teden bolj plahnelo. Ravno v teh trenutkih pa se je pojavil na krmilu Pepo Kirbiš in krivulja uspehov se je pričela skokovito vzpenjati. S tem seveda ne moremo podkrepiti tudi najmanjšega optimizma o morebitni »dirki« za vrh, pristavimo pa lahko, da je vnesel Pepo Kirbiš s svojim
konvalescenta. S Pirčevim gležnjem (nekaj časa ga je nosil v mavcu) bo morda do nedelje že vse v redu, medtem ko to skoraj le bi mogli trditi za šobro-vo koleno. V najhujšem primeru bi namesto Pirca zaigral na mestu prvega srednjega napadalca spet Prosen, s tem da bi vlogo zveznega igralca prevzel kapetan Čeh.
Enake ali pa še večje skrbi zadaja trenerju seveda tudi levo krilo, kajti v zadnjih srečanjih se je izkazalo, da županov ni dorasel tej odgovorni nalogi.
KAJ PA REČNIK?
To je vsekakor tema zadnjih dni pred derbijem. Začelo se je pred tekmo z zagrebško Lokomotivo, ko so funkcionarji Maribora na shodišču pred Slavijo zaman pričakovali borbenega levega
PRED DERBIJEM V MARIBORU
Olimpijo čaka 'Strupeni pik“
delom v vijoličasto barvo nov ton borbenega rdečila.
»Prav slednje bo prišlo do izraza na nedeljskem slovenskem derbiju z Olimpijo,« pravijo najvne-tejši navijači Maribora in živahno koketirajo s prognozami. »Treba bo dokazati, da so bili jesenski spodrsljaji predvsem in edino posledica nesoglasij v klubu in da je vsa stvar s pojavo Pepota in z vrnitvijo bivšega (in sedanjega) tehničnega vodje prvega moštva dr. Kurta Welleja dobila novo podobo.«
In res: želja za rehabilitacijo se je polegla pravzaprav že po prvih zmagah lanske jeseni in še bolj po dokaj ugodnem dosedanjem spomladanskem delu. Zdaj je na vrsti slovenski prestiž in (na žalost?) se tega zaveda tako rekoč sleherni mariborski ljubitelj okroglega usnja. Pomenkovali smo se tudi z nekaterimi igralci, govorili smo s trenerjem Pepom Kirbišem in ugotovili, da so si prav vsi edini v spoznanju, da bo treba zaigrati z vso močjo, z vsemi razpoložljivimi močmi. To bo de-viza, s katero bo pritekla v nedeljo popoldne izpod tribune pred razgreto navijaško areno vijoličasta enajsterica.
KAKO JE S PIRCEM?
Tehnično vodstvo ima zadnje čase precej preglavic s kadrom prvega moštva in po tej logiki ne bo prav nobeno presenečenje, če bo NK Maribor nastopil v nedeljo kar s tremi (na videz) nepreizkušenimi, mladimi in bolj ali manj perspektivnimi nogometaši. Dejstvo je, da sta Pirc in Šober, čeprav že trenirata, še vedno re-
branilca. K sreči je oblekel dres žilavi Munda in zaigral v skoraj sijajnem slogu. Dva ali tri dni zatem smo srečali Rečnika, ki nam je povedal dobesedno takole:
»Zavedam se, da bom kaznovan zaradi tega prestopka, zdi pa se mi tudi, da bom kaj kmalu zahteval izpisnico. NK Maribor ni moštvo zame o tem ni dvoma.«
Izjava ne b i bila čudna, če ne bi le pol ure zatem slišali izjave tehničnega direktorja Milana Miščevi-ča:
— Drago Rečnik je poslal klubu pismo, v katerem se oprošča za svoje prestopništvo in prosi odpuščanja.
SAMO ZMAGA VODI V PRVO LIGO
Pri Olimpiji so mnenja, da sta jim točki v Mariboru več kot potrebni, čeprav imata Olimpija in Sloboda že zdaj rekordno število točk — moštvo Zagreba se je lani z 41 točkami, kolikor jih imata zdaj oba vodeča na lestvici, uvrstilo v prvo zvezno ligo — kaže, da jih bosta zbrala do konca prvenstva približno 50. V dosedanjih prvenstvih je navadno 75 odstotkov zadoščalo za osvojitev prvega mesta, tokrat pa kaže, da jih bo treba zbrati več kot 80 odstotkov.
V dosedanjih srečanjih | med Mariborom in Olimpijo so se tri tekme kon- i čale z neodločenimi rezul- ! tati 1:1, enkrat v Maribo- ! ru je zmagal Maribor 3:2, ; v Ljubljani pa Olimpija : 3:1. Za zdaj torej gol pred- ! nosti za Olimpijo. Nedelj- i sko srečanje pa bo najbrž prineslo drugačno odloči-tov.
(DOPISNI) RAZGOVOR Z JOŽETOM HAUPTMANOM, EVROPSKIM PRVAKOM V JUDU
UŽITEK OB NASTOPIH JA ČRNO”
Nekaj mesecev je od tega, odkar je Judo klub Branik iz Maribora suspendiral s triletno prepovedjo nastopanja 19-letnega Jožeta Hauptmana, edinega jugoslovanskega judoista, ki mu je kdajkoli uspelo poseči po naslovu evropskega šampiona v tej vabljivi japonski spretnosti. Ljubiteljem tega športa so oni dnevi, ko je Jože svojevoljno zapustil svojo ekipo na turneji po Zah. Nemčiji, še v svežem spominu, niso pa še pozabili vsega tistega, kar je sledilo
temu prestopku. Najprej so prestopnika doživljenjsko diskvalificirali, po njegovi vrnitvi pa so to kazen zmanjšali na tri leta. Zdaj je Hauptman odšel v JLA V Pulj, od tam pa v Split.
In danes? če bi njegovo pisanje svojcem in prijateljem (med njimi je tudi pisec teh vrstic) skonstruirali v nekakšen razgovor, bi dobili kaj jasno podobo. Sicer pa poskusimo:
V začetku, ko sem bil v Pulju, je dejal Jože Haupt-
Začela se je kolesarska sezona.
v7, !U)<
poletov nogometni predal
man, in ko sem bil še pod mladostnim vtisom, da se mi je zgodila s tako visokim suspenzom neodpustljiva krivica, sem govoril; da ne bom nikoli več stopil na blazine. Mislil sem tudi, da je tako edino prav zame in da te odločitve ne bom nikoli spremenil. Pa se je s časom vse obrnilo. V Pulju sem »na črno« nastopal za garnizon proti manjšim klubom in — če verjamete ali ne — spreobrnile so me nove zmage pa čeprav sem jih dosegel proti dokaj nespretnim tekmovalcem v belih kimonih.«
In zdaj, ko ste bili premeščeni v Split?
Zdaj, ko so me, prekoman-dirali v splitsko športno četo, se je stvar v tem še poslabšala. Iz dneva v dan čutim večjo željo po aktivnem nastopanju in dobro vem, da bom v kratkem napisal svojemu klubu skesano prošnjo za zmanjšanje visoke kazni. Judo je s časom zrasel z menoj in vedno bolj opažam, da brez njega vsaj še nekaj časa ne bi mogel...«
Kaj pomeni tako odkrito kesanje in še bolj: kakšna bo reakcija JK Branik na odprto prošnjo Jožeta Hauptmana? — to bi bilo vsekakor zanimivo izvedeti.
Ililll!jfllj|||llll!![[||[l!lllllllllllllllilllll|j|||j|||l!llllljlilllllll|lt!l!j|||jj||||||j|||l||
SKOK
ZMAGE
Poglejte, koko se ujemata oba posnetka. Konj, ki je preskočil oviro je z repom močno zamahnil po zraku, s čimer je tudi na zunaj pokazal svoje zmagovite odlike. Precej prispodobna pa je fotografija na drugi strani, kjer je deklica v svojem uspelem skoku čez kozo, tudi doživela svojevrstno zmagoslavje. Njena kita las je podobno kot konjski rep zava-lovila po zraku, kar je spet nekakšen zunanji dokaz dekletove zmage in zadovoljstva.
llllllllllllllllllliilllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllll
:ill!llllll!lllll!ll!lllllltl!!llllll!!llllllilil!!ll!lll!llllill]|||||llflllll!lllllll!lflllllllll|||||j|||!|(|||||||(|!l|||i||j|||||||||||||||||||||||||}|||||||jj|[||||||j|)j||jj|tjj|||)f|j|||||||)j||j|||||Kjp
KOZMONAVTI
NAVDUŠENI
ŠPORTNIKI
V življenjepisih vesoljskih potnikov je med drugim zapisano tudi to, da se ukvarjajo s športom, ki jim omogoča dobro telesno vzdržljivost in tudi druge lastnosti, ki so tako nujno potrebne današnjim kozmonavtom. O prvem vesoljskem potniku Gagarinu so pisali številni komentatorji, da je bil svoje dni aktiven košarkar, smučar in nogometaš. No, tudi ostali, ki so sledili njegovim stopinjam, niso pozabili na športno udejstvovanje, na zdravo rekreacijo in na sproščeno gibanje v naravi.
Tokrat posredujemo našim bralcem nekaj originalnih posnetkov dveh znanih sovjetskih kozmonavtov Beliaieva in Leonova. Fotoreporter, ki je imel nalogo posneti na filmski trak nekaj sličic z zasebnega življenja obeh kozmonavtov, je objavil v eni izmed francoskih znanih športnih revij naslednjih šest posnetkov:
1	Pavel Beliaiev
2	Aleksei Leonov
3	Belaiev na košarkarskem igrišču
4	Oba kozmonavta na Krimu, kjer sta v osvežujoči vodi iskala potrebne psihične sprostitve
5	Pavel Beliaiev z malo hčerkico na počitnicah ob Črnem morju
6	Aleksei Leonov je strastni pilot — lovec.
:^jl!lllllllll!lllllll!ll!illlllll!llj!ll!!lllllllllllilllll!l!ll|j||||lill!l|l!||||||illl!l|j|||||||||||j||||||j|||j|||j||||||j|||||i|j|||j;||{||||||t!|||j|||j||jj|||||||j||||||j;||]j|||||||l|j||||||i;i|j|||j|||||ij
Aklimatizacija ni potrebna
SEfJNjm SMUČARSKIH UČITELJEV IN TRENERJEV NA VOGLU
Zanimive so ugotovitve profesorja fiziologije in predsednika odbora za športno medicino v ZDA dr. Bruna Bal-keja, ki raziskuje pogoje v katerih se bodo znašli tekmovalci ZDA na olimpijskih igrah leta 1968. v Mehiki.
Strokovnjak trdi, da so odveč vse priprave za pridobivanje fizičnih sposobnosti, kamor sodijo izredna gimnastika, dietična hrana, najrazličnejša poživila in vitamini.
Njegov recept je naslednji: ski detelji in trenerji, je ven-kdor preteče vsak dan štiri dar nekaj takšnih obrobnih
Pepi Stiegler in njegov film
Orgffazacijci pomembnega smučarskega seminarja ni bila najboljša Nekateri udeleženci tečaja na Voglu premalo zavzeti — Prihodnji tečaj morda na Jahorini
čepiav je minilo nekaj časa od tefa: ko so zborovali na Vogld jugoslovanski smučar-
bo prišel na Vogel .trener za kaj gre, se je hitro »udo-avstrijskih smučarskih repre- mačil« in pokazal polno razu-zentantov Pepi Steigler. če mevanje in pravi tovariški ocenjujemo ta seminar kot odnos do naših smučarskih
milje, se mora prilagoditi vsakršnim pogojem življenja! Tak človek lahko pije po mili volji, pa tudi kajenju se mu ni treba odreči. Dr. Balke je star 58 let in je trdnega zdravja. Vsak dan preteče štiri milje in pravi, da bo začel igrati zdravju koristen golf šele ob sedemdesetletnici.
dogo$t°v, ki zaslužijo javno publU^^jo.
Na Puvabilo naših smučarskih ^iteljev so se odzvali strok°vnjaki sosedne Avstrije in spodili, da se bodo tega sermnfrja zelo radi udeležili, še povecjajj s0 tudi, da
pomemben smučarski dogodek, potem je prav, da vemo za vse njegove dobre in slabe strani.
Najprej bi bilo pošteno, če povemo, da seminar ni bil najbolje pripravljen. Zbora se je udeležilo 43 udeležencev, med njimi tudi učitelji iz vseh republik. Medtem, ko so bili učitelji in trenerji iz Hf Slovenije, Hrvatske in BiH zelo pozorni, z željo, pridobiti novih izkušenj in znanja, je bilo tudi nekaj takšnih, ki so očitno prišli na Vogel bolj ali manj na nekajdnevni počitek
Iz Avstrije je dopotoval, kot smo že omenili, trener Stiegler, ki pa ob prihodu ni vedel, kakšna je njegova naloga. No, kasneje, ko je videl
Ministrstvo za šport
delavcev, še več, da bi popestril enoličnost tega tečaja, je vrat na nos odpotoval domov v Avstrijo in čez nekaj ur že prinesel film, ki ga je posnel v Čilu. To ni strokovni
film, pač pa nekakšna propaganda za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah v tej državi. Za to svojo požrtvovalno in iznajdljivo domislico je požel obilo priznanja.
Naši učitelji in trenerji so se na Voglu precej dobro seznali z avstrijsko šolo smučanja, trener Stiegler pa je povedal, kako potekajo priprave njihovih reprezentantov. Po splošni sodbi, je bil ta seminar velikega pome-
na za vse naše učitelje in trenerje prav pa bi bilo, da bi prihodnji sestanek — ta bo morda na Jahorini — pokazal še lepše uspehe. Predvsem menimo, da merodajni smučarski forumi pozovejo na zbor samo takšne, ki so pripravljeni z veliko voljo, disciplino in požrtvovalnostjo izpopolnjevati svoje izkušnje, svoje pedagoške sposobnosti, ne samo v eni republiki, marveč po vsej naši državi.
Slovenski košarkarski derbi v južnoameriškem slogu
Derbi srečanje v prvi članski republiški košarkarski ligi v Mariboru med moštvom ŽKK Maribor in AŠK Tivoli iz Ljubljane, je potekalo povsem nehote v pravem južnoameriškem vzdušju. Tekma je bila sicer ena najlepših in dobro organiziranih, kar smo jih lahko zasledili v prvih treh kolih republiške lige. Vzpodbujanje in navijanje domačih gledalcev pa se je po-
vsem po naključju spremenilo v pravo temperamentno južnoameriško vzdušje, ki ga lahko zasledimo le na najbolj »vroči« južnoameriški nogometni tekmi. V okviru proslav 20. letnice osvoboditve so namreč v času najbolj razburljivih trenutkov tekme pričeli v Mariboru s pravim slavnostnim ognjemetom in streljanjem. Nebo je bilo pokrito z najrazličnejšimi izstrelki
raket, odmevali pa so tudi številni streli. Da je bil vrvež popoln so na sosednjem dvorišču pričeli streljati še z karbidom z velikimi praznimi kovinskimi škatlami. V takšnem vrvežu so bili košarkarji, gledalci in sodniki na trenutke tudi povsem zbegani in se prijemali za glave. Vsi so bili soglasni, da v takšnem vzdušju še ni bilo tekme na naših košarkarskih igriščih.
REZERVIRANO
,:j_'■ \t '	- ‘ J- < " •'•*.: vi' 4.' ; .Vj i • i . '■
•.	'v-	■
ZA BRALCE
REZERVIRANO ZA BRALCE
KJE JE BOŽO JEMC?
V vašem časopisu sem zasledoval vse zimskošportne dogodke, še prav posebno natančno pa sem prebral vsa poročila s tekmovanj v smučarskih skokih. Toda letos nisem nikjer več zasledil imena Boža Jemca. Zanima me, kje se nahaja bivši državni prvak, ali je res končal z aktivnim tekmovanjem?
C. B
V. P. 5590-VE-4 Sarajevo
Bivši državni prvak v smučarskih skokih Božo Jemc je še vedno doma na Bledu. Z aktivnim tekmovanjem pa je končal zato, ker se je posvetil svojemu poklicu.
POLET V ŠOLE
Že dolgo časa nismo v vašem tedniku zasledili rezultatov akcije »Polet v šole«. Naši pionirji, ki kupujejo Polet že 10 let, posebno pa še v zadnjem času, bi radi vedeli, kakšni so rezultati te akcije. Zato vas prosim, da nam v najkrajšem času odgovorite, ker nestrpno pričakujemo vašega odgovora.
Poverjenik H. B.
Osnovna šola Kojsko
Ko smo začeli z akcijo »Polet v šole«, smo tudi točno določili, kdaj se bo ta končala. Približno mesec dni še in objavili bomo vrstni red najboljših v tem tekmovanju. Kot vse kaže pa bo prav vaša šola najboljša. Za enkrat je še vedno brez vsake konkurence. Torej ob koncu šolskega leta, nasvidenje!
KOLIKO MOŠTEV BO IGRALO
V SNL?
Upam, da moje pismo ne bo romalo v koš, čeprav ni morda po svojih vprašanjih tako zanimivo. Zanima me, kako bodo v prihodnji sezoni izpopolnili drugo zvezno ligo. Posebno me zanima, kako bo s slovenskimi moštvi, ki igrajo v SNL. Mnogo se govori o tem, da bodo povečali tudi slovensko nogometno ligo. Koliko je resnice na teh govoricah? Upam, da vam s tem pismom nisem zadal preveč nadlog.
M. R.
Ljubljana
Dokončnega odgovora, kako bodo izpopolnili drugo zvezno ligo — zahod, vam še ne moremo posredovati. Rešitev tega vprašanja so prepustili nogometnim zvezam Hrvaške, BiH in Slovenije. O tem bodo sklepali v kratkem. Tudi vprašanje števila članov v SNL . še ni dokončno rešeno
Počitek na letvi! Takole je zapisal reporter pod fotograiijo po neki atletski prireditvi v Parizu. Lahko si mislimo, kakšna je bila spretnost tega fotoreporterja, da se je znašel v tisočinki sekunde in posnel na filmski trak atleta v trenutku, ko je preskakoval višino 205 cm. Uspeli posnetek je eden izmed nagrajenih na fotografski športni razstavi v glavnem mestu Franniip
New Vorku
Župan največjega mesta v ZDA se je odločil pred dnevi, da bo osnoval ministrstvo za šport. V ta namen je že imenoval ministra za telesno vzgojo in šport v mestu New York. Izbral je 65. letnega znanega reporterja Bena Finneyja. Župan želi namreč spremeniti Ncw York v glavno športno središče ZDA. Prva naloga novega ministrstva naj bi bila pripraviti vse potrebno, da bi čimprej prekrili veliki sladio za besaball s streho. Kljub izrednim stroškom — okoli šest milijonov dolarjev — so vsi navdušeni nad to akcijo. Pripomniti je treba, da je prav besaball v ZDA pravi ljudski šport in kaže, da je novopečeni minister ob startu svoje naloge udaril na prave strune. Zupan želi v parku ob Hudsonu urediti tudi prostor za igranje golfa, v perspektivi pa ima v načrtu, da bi se tudi v New Vorku sistematično lotili igranja evropskega nogometa. Akcijo naj bi začeli v šolah in univerzi, ki je bila vedno nositeljica vsake aktivnosti, tudi športne in njenega razvoja.
EVROPA - AZIJA - AVSTRALIJA - AMERIKA - AFRIKA



7 KRAT BRUNDAGE
Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brunda-ge je znan po svojih športnih izrekih. Naj vam predstavimo svetovnega olimpijskega voditelja s te strani.
»Skakanje oh palici s pomočjo palice iz steklenih vlaken je popolnoma nova športna panga, lahko bi rekli, da se toliko razlikuje od skakanja s klasično palico kot metuljčkov slog v plavanju od klasičnega prsnega sloga.«
»Nisem proti kontinentalnim Igram, nasprotujem pa neizenačenim tekmovanjem. Nasprotniki morajo biti izenačeni. Najboljša nogometna tekma, kar sem jih kdajkoli videl je bila po kakovosti zelo revna, zato pa tem bolj dramatična. Nasprotnika sta bila pač enakovredna.«
»Sem za patriotizem v športu, nasprotujem pa državnim himnami Za proglasitev olimpijskega zmagovalca bi zadostovale tudi fanfa-
»Prizorišča olimpijskih iger ne moremo izbirati po tem, če je idealno bivališče za športnike, če je suho, vlažno, visoko ali nizko ležeče, t^oplo ali hladno. To je moje mnenje v Mexiko Cityju «
»Japonci so potrošili za svoje olimpijske igre tri milijarde dolarjev, pravijo, komaj da si bo kako drugo mesto lahko to privoščilo. Toda Japonci so prišli s pomočjo olimpijskih iger do nove faze v izgradnji svojega glavnega mesta.«
»S skupno nemško reprezentanco na olimpijskih igrah smo dali svetu primer, toda svet nam ni sledil.«
»Menim, da je rokomet lepa igra, toda to ne zadostuje za ponovno vključitev tega športa v spored olimpijskih iger.«
Na sliki vidimo prototip dirkalnega avtomobila STP Ferguson, ki naj bi na tradicionalni dirki 500 milj lidiannapolisa 31. maja letos pregazil vse nasprotnike. Tehnični podatki postavljajo to vozilo vsekakor v vlogo superfavorita. Njegov motor Novi V-8 ima do 10.000 obratov v minuti in razvija okoli 740 konjskih moči. Pogon je na vsa štiri kolesa, kajti le tako se lahko izkoristi ogromno moč motorja in obenem doseže vsaj relativno stabilnost. Lani so poskusili s sličnim vozilom na isti dirki. Doseglo je povprečno hitrost na treningu okoli 250 km na uro, kar je bilo skoraj 10 km več kot pri ostalih najhitrejših, vendar je bil avtomobil zapleten že na pričetku dirke v velik karambol in ni mogel nadaljevati vožnje
INDEPENDIENTE GROZI!
Pokal nogometnih prvakov Južne Amerike, ki ga od leta 1960 igrajo analogno evropskemu tekmovanju, je zelo priljubljeno tekmovanje. Letos so pri 21 srečanjih beležili več kot 750 tisoč gledalcev, čeprav so igrali klubi, ki ne pomenijo kaj prida, na primer Deportivo Galicia iz Venezuele ali Guarneri iz Paragvaja. Slavni klubi kot Santos, Boca Juniors, Penarol in Independiete pa so seveda spravili na noge mnogo ljubiteljev nogometa in tekme so bile tudi primerno »vroče«, saj so zabeležili kar 16 izključitev.
Rezultati tekmovanja so znani, naj ponovimo le izide v polfinalu in finalu: polfinale — Indepen-diente : Boca Juniors 2:0, 0:1. in 1:0 ter Penarol : Santos 3:2, 4:5 in 2:1, finale — Independiente : Penarol 1:0, 1:3 in 4:1. Obveljalo je pravilo, da zmagovalec pokala naslednje leto obrani na-
slov. »Zlata knjiga« pokala je naslednja:
1960	Penarol Montevideo
1961	Penarol Montevideo
1962	Santos
1963	Santos
1964	Independiente Buenos Aires
1965	Independiente Buenos Aires Misli v vrstah zmagovalce iz
Buenos Airesa so usmerjene predvsem k svetovnemu finalu, ki bo na sporedu najbrž junija. Upajo, da bo evropski zmagovalec zopet Internazionale iz Milana, ker se mu hočejo oddolžiti za lanski poraz (1:0 v Buenos Airesu, 1:3 v Milanu in 0:1 v Madridu).
Južnoameriški zmagovalec še ni nikoli zgrešil svetovnega pokala, če mu ni uspelo prvič, potem pač drugič. Leta 1960 je Real iz Madrida odpravil Penarol z 0:0 in 5:1, naslednje leto pa je pokal ušel v Urugvaj z zmago nad istim nasprotnikom z 0:1, 5:0 in
2:1. Santos je leta 1962 odpravil Benfico iz Lisabone s 3:2 in 5:2, leto dni pozneje pa Milan z 2:4, 4:2 in 1:0. Sedaj je na vrsti Independiente, da obdrži tradicijo po lanskem porazu proti Internazionalu.
Moštvo Independiente, nestrpno čaka na rezultate iz Evrope. — Ljubljenci občinstva vratar San-toro, branilec in kapetan Navarro, krilec Acevado in napadalci Bemao, Mura in Rocha, so v središču pozornosti.
Na drugi strani pa čarovnik v dresu Internazionala, Helenio Her-rera, ni navdušen nad morebitnim finalnim nasprotnikom. Po zmagi Penarola nad Santosom je izjavil, da bo južnoameriški prvak zanesljivo Penarol, kar bi tudi njegovemu moštvu bolj ustrezalo. Mož pa se je prevaral in tako bi po dveh nadal njih uspehih Interja morali zopet stopiti na zmagoslavno pot »rdečim hudičem«, katere so že lani
Spanci na odločilni tekmi v Madridu^ pozdravili kot zmagovalce in izžvižgali Internacionale. »Rdeči hudiči« so se iz treh srečanj s prvakom Italije in Evrope nedvomno mnogo naučili, predvsem v taktičnem pogledu, kajti poraženi so bili kljub boljši igri. Independiente igra danes najbolj moderen, najbolj racionalen in najbolj inteligenten nogomet vseh južnoameriških klubov. Pri njih se povezuje jekleno trdna obramba s hitrimi protinapadi in znano južnoameriško nogometno arti-stiko.
Ne glede na to kdo bo zmagovalec evropskega nogometnega pokala prvakov — Internazionale, Benfica, Liverpool ali Vasas Gy6r — nanj čaka nevaren in prekaljen nasprotnik, ki hoče za vsako ceno prinesti v svoje klubske prostore v Avellanedi v Buenos Airesu dragoceno trofejo — pokal svetovnega pokalnega prvaka.
nit kratko -nit kratko - na kratko - tta kratko
Norvežan Borge Andersson si je kot pooblaščenec komiteja za alpsko smučanje mednarodne smučarske zveze ogledal proge za svetovno prvenstvo 1966 v Portillu. Andersson bo o svojih zapaža-njih poročal na kongresu zveze junija v Mamaiji v Romuniji.
•
Italijanski boksar Nino Benvenuti se je odpovedal naslovu evropskega prvaka srednje kategorije, da bi se pripravil na borbo za naslov svetovnega prvaka v srednji junior kategoriji. Njegov nasprotnik v tej borbi bo Italijan Sandro Mazzinghi, sedanji prvak.
•
Tradicionalno kolesarsko dirko »Valonska strela« je do-
bil v sprintu Italijan Poggiali pred svojim rojakom Gimon-dijem. To je po 12 letih prva italijanska zmaga in to celo dvojna na eni od klasičnih dirk izven Italije. Tudi drugo klasično valonsko dirko Lege-Bastogne-Liege sta dobila dva Italijana — Preziosi in Ador-ni. Ali pomeni to preporod italijanskega kolesarstva?
•
V	tretji, odločilni, tekmi polfinala pokala evropskih pokalnih prvakov je Miinchen 1860 v Ziirichu premagal nogometaše Torina z 2:0 in bo v finalu igral proti angleškemu klubu West Ham.
•
V	prvih polfinalnih tekmah za pokal evropskih nogometnih prvakov sta si Liverpool z zmago nad Internaziona-
lom s 3:1 na domačem igrišču in Benfica z zmago v gostem nad Vassascm GySr z 1:0 pridobila prednost pred povratnima dvobojema.
•
Avstrijska smučarska zveza je sklenila, da se bo s svojo ekipo udeležila mednarodnega prvenstva čila v Portillu avgusta 1966. Določili so že potnike in sicer Messnerja, Nenninga, Nindla, Schranza, Zimmermanna, Hecherjevo in Seiwaldovo. Določili so tudi sestav reprezentance za prihodnje treninge:	moški —
Burger, Nenning, Schranz, Messner, Leitner, Nindl, Di-gruber, Bleiner, Sodat, Zimmermann, Huber in Salz-mann, ženske — Hecher, Di-gruber, Brauer, Sehvald, E. Zimmermann, H. Zimmer-
mann Eder, Kainz, Haas, Jo-chum, Rohrbach in Ditfurth.
•
Sovjetska košarkarska reprezentanca je končala svojo turnejo po ZDA, kjer je igrala 7 tekem z raznimi kombiniranimi reprezentančnimi ekipami. Rezultati so bili naslednji: SZ:ZDA 61:67, 70:62, 53:72, 68:85, 73:78, 65:69 in 82:69.
•
Na osnovi tokijske uvrstitve in osebnih podatkov 20 najboljših telovadcev in telovadk so ugotovili, da je idealen tip telovadca, izračunan kot povpreček, visok le 165 cm, težak 62 kg in star 24 let in pol, pri telovadkah pa so isti podatki: višina 158 cm, teža 53 kg, starost 25 let.


I PRED EP ! V BOKSU I V BERLINU
Od 23. do 29. maja bo v Berlinu (NDR) amatersko boksarsko prvenstvo Evrope, ki se ga bo udeležilo rekordno število držav z rekordnim številom boksarjev. Tudi Jugoslavija bo zastopana s svojimi predstavniki v vseh kategorijah.
Pred prvenstvom je zanimivo pogledati razvrstitev najboljših evropskih boksarjev — amaterjev, ki je rezultat ankete med boksarskimi strokovnjaki iz 6 držav. Pri tej razvrstitvi so upoštevani rezultati v letih 1963 in 1964, posebej pa so mnogo veljali morebitni tokijski olimpijski uspehi.
Po posameznih kategorijah je vrstni red treh najboljših naslednji: mušja — 1. Atzori (Italija), 2. Olech (Poljska), 3. Sorokin (SZ), bantam — 1. Gri-gorjev (SZ), 2. Torbk (Madžarska) in Bendig (Poljska), peresna — 1. Stepaškin (SZ), 2. Schulz (NDR), 3. Gutman (Poljska), lahka — 1 Grudzien (Poljska), 2. Baranikov (SZ), 3. Kajdi (Madžarska), polvelter —
1.	Kulej (Poljska), 2. Frolov (SZ), 3. Mihalič (Romunija), velter — 1. Tamulis (SZ), 2. Kasprzvk (Poljska), 3. Guse (NDR), polsrednja — 1. Lagutin (SZ),
2.	Gonzales (Francija), 3. Grzesiak (Poljska), srednja — 1. Popečenko (SZ), 2. Schulz (ZRN), 3. Wa-lasek (Poljska), poltežka — 1. Pinto (Italija), 2. Kiseljev (SZ), 3. Pietrzsykowski (Poljska), težka — 1. Jemeljanov (SZ), 2. Huber (ZRN), 3. Ros (Italija).
Seveda vsi omenjeni boksarji v Berlinu ne bodo nastopili. Eni so medtem namreč že postali profesionalci, drugi pa si niso uspeli priboriti vstopa v reprezentanco svoje države. V obeh prihodnjih številkah našega lista bomo obširneje pisali o evropskem prvenstvu.
V Tokiu sta Lagutin (SZ) — levo in Gonzales (Francija) osvojila zlato in srebrno medaljo. Kaže, da niti enega niti drugega ne bo na evropskem prvenstvu v Berlinu. Gonzalesu bolj diši profesionalni boksarski kruh, Lagutin pa se na prvenstvu Sovjetske zveze ni uspel uvrstiti v ekipo
LESNA INDUSTRIJA
JELOVICA"
ŠKOFJA LOKA
Proizvaja:
— Montažne hiše, vrata,
—	okna, furnir, gradbene
—	plošče JUG0LIT
Kolektiv čestita ob prazniku zmage vsem športnikom in športnim delavcem.
SVETOVNA IN EVHOPSKA PBVENSTVA
- :	'	'	‘	'	.	,	•	,	. - ■ V;--
TRENER JOŠKO SENICA
Premajhna skrb
naših forumov
Trener naših orodnih telovadcev Joško Senica je kljub temu, da se mora vsak dan voziti z vlakom, vedno ob pravem času na svojem mestu. Pred odhodom na evrosko prvenstvo smo tudi njega poprosil! za kratek razgovor in na vprašanje, kaj meni o pripravah, nam je odgovoril:
— Čeprav so naši forumi že od vsega začetka vedeli, kdo so kandidati za evrosko prvenstvo, so ostali naši telovadci brez podpore za priprave za to tekmovanje. Mislim, da se je nekaterim tekmovalcem celo zgodila krivica. Petrovič, ki služi vojaški rok v Ljubljani, je v poljubnih vajah na državnem prvenstvu svojil drugo mesto m je bil, če že ne kandidat za evropsko prvenstvo, pa vsaj za nastop naše državne reprezentance v Kijevu. Na gimnastični zvezi Jugoslavije pa so vztrajno trdili, da njegov potni list še ni urejen V četrtek, 6. maja, pa je dobil potni list, v katerem je jasno pisalo, da so bile vize urejene že 30. aprila. Prejšnji dan, v sredo, 5. maja, pa so naši najboljši odpotovali v SZ na nastop v Kijevu. Namesto Petroviča je v SZ odpotoval Ga-gič .	.
Izgovor, da na Gimnastični zvezi Jugoslavije niso vedeli, da Petrovič trenira, je seveda iz trte izvit, saj je bil sekretar GZJ na republiškem prvenstvu v Ljubljani, kjer je videl, da je nastopil tudi Petrovič . ..
Kaj menite o samem evropskem prvenstvu v Antwerpnu?
— Mislim, da bo zelo naporno, ker bo trajalo samo en dan. V veljavi bo novo pravilo, da tekmovalci istih držav ne bodo nastopali v isti skupini, ampak bo o tem odločal žreb. Zaradi tega je seveda majhna verjetnost, da bosta Cerar in Brodnik tekmovala v isti skupini. Jako bom imel dva tekmovalca na različnih orodjih, česar seveda ne bo mogoče spraviti v sklad Prav zaradi tega nas ie še bolj prizadela odločitev, da z nami ne bo potoval rezervni tekmovalec, ki bi v tem primeru lahko zamenjal trenerja pri enem tekmovalcu. Tako pa res ne vem, kako bomo rešili ta problem. Sicer pa lahko kdo od obeh reprezen-
tantov zboli zadnji dan in ker z nami ne bo potoval rezervni tekmovalec, ga ne bo mogel nihče zamenjati.
Ali bo na letošnjem^ evropskem prvenstvu še kakšna novost?
— Doslej je bilo za ogrevanje na posameznih orodjih vedno na razpolago pet minut časa. Zdaj pa je ta čas omejen na tri minute in tako bo vsak tekmovalec lahko orodje le preizkusil, ne pa se tudi ogrel. Za ogrevanje bo v posebni dvorani na voljo posebno orodje. Seveda bo to povzročalo težave, saj vemo, da je težko najti orodje, ki je povsem enako.
Naša reprezentanca te dni nastopa v Kijevu?
— Da. Tam je na sporedu troboj SZ, Francija in Jugoslavija. V Kijev je odpotovalo sedem tekmovalcev: Šrot, Ktissel, Rafajlovic, Vidovič, Menčik, Gagič in Jovanovič. Naši seveda ne morejo računati na kaj posebnega, saj nastopajo brez treh najboljših (Cerar, Brodnik, Petrovič), odpotovala nista tudi Kemič in Anič, oba tekmovalca zveznega razreda, ki še nista stara 20 let in nastopata v Sofiji v dvoboju mladinskih reprezentanc Bolgarije in Jugoslavije.
Kako ocenjujete uvrstitev na državnem prvenstvu?
— Prišla je do izraza boljša pripravljenost tekmovalcev, ki so dalj časa redno delali. Po prvem dnevu so sicer imeli smolo, v dvanajste-roboju pa je le odločila kon: dicija in slovenski tekmovalci so zasedli prva štiri mesta. Miro je zbral zares veliko število točk in na olimpijskih igrah bi s takšnim rezultatom zasedel drugo mesto. Brodnik bi ' zaslužil vsaj točko več, vendar ga je motila poškodba na peti.
Kaj menite o uvrstitvi vaših varovancev na evropskem prvenstvu?
— Cerarju bodo nevarni nasprotniki italijanski in sovjetski tekmovalci. Za Brodnika pa bi bila uvrstitev pod petnajsto mesto lep uspeh. Mislim pa, da ima Brodnik na enem od treh orodij upanje za uvrstitev v finale. Trening je res naporen in sreča, da nimamo težav s poškodbami. Upajmo pa, da se bomo nasmejani vrnili iz Antwerpna.
PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM V GIMNASTIKI
Miro Cerar pred tretjim naslovom?
Teden dni nos še loči do šestega evropskega prvenstva v gimnastiki, ki bo tokrat v Belgiji v Antwerpnu. Za Jugoslavijo bo to tekmovanje še posebej zanimivo, saj se bo najboljši jugoslovanski športnik in olimpijski zmagovalec Miroslav Cerar že tretjič potegoval za naslov evropskega prvaka. Pred štirimi leti v Luksemburgu in pred dvema letoma v Beogradu mu je uspelo osvojiti naslov najboljšega telovadca v Evropi in je obenem prvi, ki je dvakrat osvojil to pomembno trofejo. Zdaj stoji pred tretjim poskusom in njegovi zadnji nastopi kažejo, da mu to lahko uspe. Sam sicer pravi, da je tudi drugo ali tretje mesto lep uspeh, kar je seveda res, vendar smo prepričani, da nas bo Miro tudi na tekmovanju v Antwerpnu razveselil in svoj rekord o osvojenih evropskih prvenstvih povišal na število tri.
Tako kot je Miro Cerar zbran na vsaki tekmi, je vesten in temeljit tudi na treningu. študijska telovadnica, je tako kot vedno, njegov drugi dom. Vestno se pripravlja za bližnje evropsko prvenstvo, saj se dobro zaveda, kako težko je obdržati naslov evropskega prvaka. Pri treningu pristopi k vsakemu orodju zelo skrbno in preden prične z vajo, ga temeljito pregleda, prav tako kot na vsaki veliki tekmi.
Ker se je že večkrat zgodilo, da je bil Miro prav pred važnejšimi tekmami tako ali drugače poškodovan in da se priprave zato niso odvijale tako kot bi sam želel, smo ga tudi tokrat najprej povprašali o njegovem počutju.
— Razen manjših bolečin, ki pa so pri nas telovadcih vedno na dnevnem redu, je vse v redu. Morda rečem lahko le to, da je trening naporen, saj je treba trenirati včasih tudi dvakrat na dan. V Antwerpnu bo evropsko prvenstvo trajalo le en dan in ne dva kot v Beogradu pred dvema letoma. To je seveda zelo naporno in se moramo na takšne težave že zdaj pripraviti. šesterohoj bo na sporedu dopoldne, popoldne pa bo na vrsti finalno tekmovanje za kolajne na posameznih orodjih. Prav zaradi tega večkrat treniramo tudi dopoldne, ker je v tem času trening napornejši in se moramo na takšne napore privaditi.
nu časa za počitek še manj.
Kaj menite o vašem nastopu na državnem prvenstvu v Slav. Brodu?
— Mislim, da sem lahko sam s seboj zadovoljen, čeprav sem v poljubnih vajah telovadil slabše kot na republiškem prvenstvu in v tekmi z Madžari. Zanimivo je, da sem bil razmeroma dober v obveznih vajah, čeprav sem imel malo časa za priprave. Seveda pa sem vesel, da sem že devetič zaporedoma osvojil naslov državnega prvaka, kar mi je v posebno zadovoljstvo.
Kako je s potovanjem na evropsko prvenstvo?
— Mislim, da naš osrednji forum — Gimnastična zveza Jugoslavije premalo skrbi za pravočasen prihod na tako pomembno prireditev kot je evropsko prvenstvo. Trdili so namreč, da je ugodna zveza samo v petek in še to iz Beograda z letalom do Pariza, od tam pa z vlakom v Antwer-pen. Šele, ko smo jih tekmovalci sami pokazali, da je tudi v četrtek letalska zveza s Parizom in to iz Zagreba, so nam odobrili, da bomo potovali v četrtek 13. maja ob osmih zjutraj iz Zagreba, še isti dan zvečer bomo v Ant-werpnu in bomo tako le imeli nekaj časa za aklimatizacijo.
Kaj pa menite o poskusu osvojitve evropskega prvaka?
— Mislim, da bo to težko in da sem pred
nehvaležno nalogo. Po mojem mnenju je velik uspeh tudi, če bi bil drugi ali tretji. Res pa je, da je evropski prvak' samo eden ...
JANEZ BRODNIK
POŠKODBA m NOGI ME ŠE MOTI
tretjem
naslova
zelo
zelo
Janez Brodnik zadnje čase vztrajno napreduje in zaradi tega nas njegova uvrstitev v reprezentanco za nastop na evropskem prvenstvu v Ant-werpnu prav nič ne preseneča. Brodnik, ki je prav te dni praznoval svoj 21. rojstni dan, je doslej trikrat nasto-p.l v državni reprezentanci: v dvoboju z Nemčijo, v Romuniji in na olimpijskih igrah v Tokiu. Na vprašanje, kako se počuti pred odhodom na zahtevno tekmo v Ant-vverpnu, nam je takole odgovoril:
— Moje počutje je v redu, čeprav me še vedno boli peta, ki sem si jo poškodoval v dvoboju z Madžari na GR. S poškodbo gre le počasi na bolje. Moral bi počivati, toda ...
Državno prvenstvo je bila zadnja večja preizkušnja. Kaj lahko rečete o njej?
— Le to, da sem se slabo
počutil in da so se drugi še bolj, tako da sem se vseeno dobro uvrstil. Seveda pa sem bil tudi nervozen, saj mi je dobra uvrstitev pomenila odhod na evropsko prvenstvo, kar pa mi seveda veliko pomeni.
Vaša želja o uvrstitvi na evropskem prvenstvu?
— Ce bo šlo brez večjih spodrsljajev, upam, da se bom uvrstil pod petnajsto mesto, kar bi bil seveda velik uspeh zame. Na uvrstitev v finale na posameznih orodjih pa seveda ne računam.
Kaj menite o uvrstitvi Cerarja?
— Mislim, da ga čaka težka borba z Menichellijem. Vendar če bo svoje vaje napravil brez napake, sem prepričan, da ni skrbi in da bo tudi tretjič evropski prvak. Razen Menichellija menim, da mu ni nihče nevaren nasprotnik, nik.
Tudi v Luksemburgu je evropsko tekmovanje trajalo samo en dan?
— Res je. Tekma je bila dopoldne od 10. do 13. ure, finale pa ob 17. uri. Po tem, ko sem pokosil mi je ostalo komaj pol ure časa za počitek, kar pa je očitno premalo. Kaže pa, da bo v Antwerp-
ŠE NEKAJ STATISTIKE
Pred šestim evropskim pir. venstvom v gimnastiki skušajmo še na kratko pregledati nekaj statističnih podatkov o dosedanjih tekmovanjih za naslov evropskih prvakov.
Vrstni red posameznikov po osvajenih medaljah 1. Titov (SZ) 14 (8 zlatih, 4 srebrne, 2 bronasti) 2. Cerar (Ju) 12 (8, 2, 3), 3, šahlin (SZ) 10 (6, 3, 1) 4. Menichelli (It) 6 (2,2,2), 5. Blume (Špa-
nija) 5 (4, 1, —), Thoresson (Šved) 5 (2, 1, 2), 6. Kerde-melidi (SZ) 5 (—, 3, 2) itd.
Po osvojenih medaljah pa je vrstni red držav naslednji: L SZ 40 (17, 17, 6), 2. Jugoslavija 14 (8, 1, 5), 3: Italija 12 (6, 2, 4), 4. Zah. Nemčija 10 (2, 3, 5), 5. Švedska 9 (2, 4, 3), 6. Švica 8 (3, 1, 4) itd.
Le en tekmovalec je, ki je
doslej nastopil na vseh petih
evropskih prvenstvih, to je Anglež Stuart, po štirikrat pa sta nastopila Stoffel (Luk-sem) in Kapsazov (Bolg).
Poglejmo še udeležbo: Leta 1955 v Frankfurtu je nastopilo 37 tekmovalcev iz 19 držav, 1957 v Parizu 38 tekmovalcev iz 21 držav, 1959 v Kobehhavnu 41 tekmovalcev iz 21 držav, 1961 v Lus-semburou 44 tekmovalcev iz 22 držav in 1963 v Beogradu 42 tekmovalcev iz 22 držav.
Menichelli (na desni) bo skupaj s Carminuccijem najnevarnejši nasprotnik
našemu Cerarju
Tovarna kemičnih izdelkov
BURMA
LJUBLJANA — Tržaška cesta 32

t J M I I J A N 4
IZOURKA
LJUBLJAnh-MOSTE
Proizvaja materiale:
—	za hidroizolacije
—	za gradnjo cest
—	za antikorozijo
—	za termo akustične izolacije in
—	za elektro izolacije
ELEKTRO
LJUBLJANA
POSLOVNA
ENOTA
KOČEVJE
SKUPŠČINA
OBČINE
TREBNJE
TOVARNA MOTVOZ IN PLATNO
GROSUPLJE
SKUPŠČINA
OBČINE
GROSUPLJE
SGP
GROSUPLJE
Izvajamo
vsa gradbena dela, kakovostno in solidno ter čestitamo vsem investitorjem in delovnim ljudem praznik zmage
E
L
E
K KRANJ T
R
O
INDUPLATI - JARŠE
DOMŽALE - SLOVENIJA
PMPOEGČA SVOJE IZDELKE:
Lanacril za ženske obleke, zavese in pregrinjala za notranjo opremo stanovanj. Prte in prti-
če ter posteljno perilo. Posebej opozarjamo na osem tipov šotorov.
Vse naše izdelke lahko kupite v trgovini »BALA« v središču Ljubljane.
tl elovni holeh tivi čestitaj & za praznih zmage
CONSKO SVETOVNO PRVENSTVO V SPEEDWimJ
Pričakovano: Genadij Kurilenko SZ
Včerajšnji nastop dirkačev speedweya v Ljubljani si je ogledalo okoli 10.000 gledalcev,
ki so videli nekaj zelo lepih dirk
ATLETSKI MITING V MARIBORU
GLLK SPET NA STARTU
LJUBLJANA, 9. maja. — Več ko 15.000 gledalcev na novem dirkališču AMD Ljubljane v Zg. šiški je na začetku in koncu tekmovanja dvakrat viharno zaploskalo istemu dirkaču — Genadiju Kurilenku (SZ). Prvi aplavz so bile dobre želje ljubljanskega občinstva za 20. rojstni dan tega simpatičnega mladeniča, drugi pa nagrada za njegove mojstrske vožnje in končno zmago nad izbranimi tekmeci iz Poljske, češkoslovaške, SZ in Jugoslavije.
Slavljenec je zbral 14 točk (od 15 možnih). Z drugimi besedami: v petih nastopih je zmagal štirikrat, enkrat — v 1. vožnji med dvajsetimi v celoti — pa je zasedel II. mesto za Poljakom J. Mucho. Poraz absolutnega favorita Kurilenka, ki je pri nas letos zmagal že v Crikvenici in Zagrebu, je bila majhna senzacija, ki mu je botrovala njegova previdna vožnja. V srditem spopadu, ki je ogrel občinstvo, pač ni tvegal, da bi s preveč drzno vožnjo postavljal na kocko končno zmago.
Genadij Kurilenko je po tekmovanju dobil tudi dve posebni nagradi in sicer ZT KS kot najboljši tekmovalec in Mestnega sveta Ljubljane za najhitrejši krog (18.1 sek.).
V nadaljnje tekmovanje, ki bo 23. V. v Lvovu, sta se razen Kurilenka plasirala še njegova rojaka Trofimov in Kristal j (slednji šele po dodatnem medsebojnem tekmovanju z zastopnikom ČSSR Prušo), medtem ko je četrti sovjetski dirkač Litosinski izpadel iz nadaljnjega tekmovanja za svetovno prvenstvo. Vse štiri tekmovalce pa je plasiralo v naslednje polfinalno kolo danes zelo razpoloženo poljsko zastopstvo, med gosti iz ČSSR je uspelo to samo prekaljenemu Ka-sperju.
Po pričakovanju so se Jugoslovani odrezali slabo, saj Po slabih startih na starih motorjih pa s pomanjkljivo kondicijo in precej slabšo tehniko kratkomalo niso bili kos dobro opremljenim in Pripravljenim tujcem. Nesrečnik št. 1 med našimi je bil prav gotovo tekmovalec, ki je spričo svojega znanja imel največ možnosti, da se Plasira med zmagovalce — Prvo osmerico: Francu Ba-
biču se je že v prvi vožnji (nepopravljivo) pokvaril štiri leta stari stroj, ostali Jugoslovani pa seveda niso mogli resneje poseči v borbe za vidnejša mesta.
Prireditev, ki je bila v počastitev 20. obletnice osvoboditve Ljubljane, je dobro pripravilo AMD Ljubljana.
Slav. Brod, 10. maja. V Slav. Brodu je bilo XIX. državno prvenstvo v gimnastiki za ekipe in posameznice, kjer je sodelovalo 84 tekmovalk iz vseh republik, razen iz črne gore.
Med juniorkami II. razreda je prvo mesto osvojila Srbija, za njo pa so Hrvatska, Slovenija, BiH in Makedonija. Med posameznicami je bila najboljša Kata Kiš iz Srbije.
Med članicami II. razred je prvo mesto osvojila ekipa Hrvatske, drugo mesto pa so osvojile tekmovalke iz BiH. V tej kategoriji ostale republike niso sodelovale. Med posameznicami je bila najboljša Olgica Spaščak (Hrv).
Med juniorkami I, razred je zmagala ekipa Novega Sada, med posameznicami Mirjana Kem iz Zagreba.
V kategoriji članic I. razreda v obveznih vajah je bila najboljša ekipa Sarajeva, med posamezni-
Ravne, 10. maja. — V soboto in nedeljo je bilo tu republiško prvenstvo v kegljanju za posameznike — prvo skupino. Nastopili so finalisti iz okrajnih prvenstev, in sicer 37, druga polovica pa bo tekmovala ravno tako na Ravnah prihodnjo nedeljo. Nastopili so tekmovalci iz Maribora, Kranja, Celja, Ljubljane, Radovljice, Tržiča, Kočevja, Trbovelj in Raven.
Prvi dan je dosegel najboljši rezultat Branikovec Steržaj, ki je z 934 podrtimi keglji postavil nov rekord kegljišča. Drugi dan tekmovanja pa ga je prehitel Tri-glavan Martelanc, ki je podrl 940 kegljev. Poudariti moramo, da so tekmovalci v tej skupini od 4. mesta dalje izredno izenačeni.
Trideset najboljših iz obeh skupin bo nastopilo junija v Ljubljani na državnem prvenstvu
Rezultati: 1. Mlakar (Br) 1846, 2. Steržaj (Br) 1824, 3. Martelanc (Tr) 1791, 4. Curk (Tr) 1756, 5. Hantl (Br) 1756, 6. Bregar (Tr) 1735, 7. Ambrožič (Tr) 1720, 8. Šuster (Gradis-Lj) 1716, 9. česen (Tr) 1712, 10. Goleš (Konstruktor-Mrb) 1711, 11. Kavs (Br) 1709, 12. Matela (Br) 1700, 13. Senica (Fuž) 1693, 14. Kordež (Tr) 1690, 15. Kavčič (Gradis-Lj) 1685.
Rezultati: Kurilenko (SZ) 14 točk. Maj, Mucha, Pogor-zelski in Kapala (vsi Poljska) po 12, Kasper (ČSSR) 11, Trofimov 10, Kristal j (oba ZS) 8 (ta osmerica se je plasirala v nadaljnje tekmovanje), Pruša 8, Holub (oba ČSSR), Litosinki (SZ) po 5, Stankovič (jugoslavija) 4, itd.
cami pa Ubavka Goric iz Sarajeva. V tekmovanju 11 najboljših telovadk zveznega razreda v prostih vajah je imela največ uspeha Natalija Sljijepica iz Beograda, druga je bila Ruža Skende-rovič iz Subotice, tretja pa Ema Havelka iz Zagreba. Glede na rezultate izbirnega tekmovanja bosta na tekmovanju za evropski pokal v Sofiji nastopili Sljijepica in Havelka.
V	kategoriji juniork I. razreda je v skupnem vrstnem redu osvojila zlato plaketo vrsta Ljubljane, drugo mesto Novi Sad, tretje mesto pa Beograd. Med posameznicami je bila najboljša Mirjana Kem (Zgb).
V	zveznem razredu je naslov prvaka Jugoslavija za leto 1965 v gimnastiki osvojila Natalija šlja-jepica (Bgd), druga je bila Radej ka Stepanovič (Bgd), tretja pa Ruža Skenderovič (Sub).
Ženska republiška kegljaška liga
MARIBOR, 10. maja — Tretje in četrto kolo ženske republiške kegljaške lige, je minilo ob zmagoslavju Triglava in Slovenjgradca. Sodelovalo je namreč osem ekip, razdeljenih v dve skupini. Kranjčanke so dokazale, da nimajo pravih nasprotnic v Sloveniji in da tudi v nedeljo na državnem ekipnem prvenstvu v Ljubljani veljajo za glavnega kandidata za vrh. Največ zaslug za ta uspeh imata reprezentantki žumerjeva in Cadeževa.
Rezultati:	Slovenj Gradec
2352	(Ermenc 436), Gradis 2320 (Klemenčič 447), Kočevje 2274 (Andoljšek 425), Štore 2204 (Veber 393), — Triglav 2364 (Čadež 449), Ljubljana
2353	(Škraba 432), Branik 2334 (Jevšnikar 407), Fužinar 2223 (Jezeršek 413).
F. J.
MARIBOR, 10. maja. — Atleti Branika so priredili klubski miting, na katerega so povabili tudi sovrstnike iz ŽAK Maribor.
TEK ZMAGE V LITIJI
Občinska zveza za telesno kulturo Litija bo priredila v četrtek 13. maja ob 17. uri tradicionalni Tek zmage po ulicah Litije. Tokrat bodo tekmovali samo člani in sicer na 2.800 m dolgi progi. Prijave sprejema ObZTK Litija, Ponoviška 14 do vključno srede 12. t. m.
Doseženih je bilo nekaj boljših rezultatov, splošno pozornost pa je vzbudil bivši član državne reprezentance Gluk, ki je tekel 100 m v okviru izbirnih tekem za JŠI — 11.6.
Nekaj boljših rezultatov — moški — 200 m: 1. Pro-tič (Br) 22.9, 100 m : Joras (Mrh) 11.4, 110 m ovire: Novak (Br), Joras M. oba 16.2, daljina: Joras (Mrb) 6.56 — mladinci — 100 m: Pečar (Mrb) 11.9, 200 m: Bizjak (Br) 24.1, 110 m ovire: Praznikar (Br) 17.0, troskok:	Praznikar (Br)
12.56, krogla (5 kg): Pečar
(Br) 13.35, disk (1.5kg): Pečar (Br) 44.55 — članice
—	80 m ovire: Hrobat (Br) 13.5, daljina: Hrobat Br) 4.49, višina: Hrobat (Br) 145, 200 m: Nalih (Br) 28.2
—	mladinke — 200 m: Pro-tič (Br) 29.9, 60 m: Živko (Br) 9.0, 4x100 m: Branik 55.7.
F. J.
Zvezna odbojkarska liga - moški
Železničar : Mladost 3:2
(15:17, 15:9, 8:15, 15:17, 15:4)
XIX. DRŽAVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI ZA ZENSKE
84 tekmovalk iz vse Jugoslavije
PRVI BEL REPUBLIŠKEGA PRVENSTVA V KEGLJANJU
Mlakar v vodstvu
			
			
Brzojavke iz Slovenije
Brzojavke iz Slovenije
NOVO MESTO
(MG) Kegljanje — Na tekmovanju dvojic sta zamagala Barbič-Romih. Lanskoletna zmagovalca *^giša-Hren sta bila druga.
Na turnirju v počastitev praznika 1. maj so zmagali kegljači Pio-hirja pred železničarjem, Vseh «evet itd.
V prijateljskem srečanju članov Jh članic domačega Pionirja in Gradisa so v konkurenci članic JJhagale tekmovalke Gradisa 189:187, pri članih pa so zmagali kegljači Pionirja s 356:319 podrti-keglji.
Rokomet — Rokometaši Novega J^esta so gostovali v Brežicah, kjer so odigrali tri tekme. Pionirji so igrali neodločeno 9:9, pionirke so zmagale z 10:3, pri članih ?a so bili boljši rokometaši Bre ki so zmagali s 26:10.
>Jah — Na brzotumirju za me-pe maj je med 15 udeleženci gbagal Avsec z 11:5 točke, pred “čekom M. 10,5 itd.
RAŠICA
-JMV) ZBOROVANJE PLANIN-— Meddruštveni odbor pla* spiskih društev v Ljubljani in kolicj -bo priredil 16. maja 1965 a Rašici veliko zborovanje pla-jncev združeno s proslavo 20 let-nice osvoboditve.
.	I 1
(GA) Nogomet — V počastitev
Baznika 1. maj je ObZTK Ptuj
priredila turnir v malem nogometu. Prijavilo se je 11 moštev. Zmagali so nogometaši Hajdine pred JLA, RK Dravo itd.
Telovadba — Tekmovalki domačega TVD Partizan Vrtič in Berlič sta se uvrstili v republiško reprezentanco mladink drugega razreda.
AJDOVŠČINA
(IS) Rokomet — V okviru proslav ustanovitve prve slovenske vlade in 20-letnice osvoboditve je bila odigrana prijateljska rokometna tekma med članicami Tekstilne tovarne in RK Delfin iz Kopra. Zmagale so gostje z 8:6 (3:2). V drugi tekmi pa so člani RK Ajdovščine premagali 1PLAS Koper s 25:23 (14:10).
Nogomet — V prijateljski tekmi je NK Primorje (Ajdovščina) premagalo NK Primorje (Prosek) s 3:2 (1:2).
Atletika — Na tradicionalnem teku po ulicah Ajdovščine je nastopilo 100 tekmovalcev iz Ajdovščine, Vipave, Dobravelj, Batuja in Tolmina. Pri pionirkah (mlajših) je zmagala čučilovičeva (Dobrav) pri starejših Rovtar jeva (Dob), pri pionirjih (mlajših) šot (Dob), pri starejših Perhavec (Vip), pri članih pa Softič (JLA).
BRASLOVČE
(TT) Od-ioika — V tekmi druge republiške lige so odbojkarji
Braslovč premagali Celje s 3:0 (15:4, 15:10, 15:10).
POLZELA
(TT) Odbojka — V počastitev praznika 1. maj sta se pomerili v prijateljski tekmi sindikalni moštvi Tovarne nogavic in Tovarne pohištva. Zmagali so predstavniki Tovarne nogavic s 3:0.
Enako srečanje nogometašev pa se je končalo z neodločenim rezultatom 1:1.
MARIBOR
(BF) Tek osvoboditve — Zveza za telesno vzgojo Občin Maribor— Center, Tabor in Tezno so v počastitev 20. obletnice osvoboditve priredile tek po ulicah Maribora, ki se ga je udeležilo 38 moštev z okoli 300 tekmovalcev in tekmovalkami. Med ekipami je bilo tudi večje število moštev ZMS, sindikalnih organizacij in šol. Med pionirkami (800 m) je zmagala Kobalova (Osn. š. S. Šlander), ekipno pa Osnovna šola F. Rozmana; pri pionirjih (1000 m) je zmagal Senekovič (Osn. š. Jare-nina), ekipno pa Osnovna šola F. Rozmana; med mladinci Osnovnih šol (1500 m) je zmagal Hostnik (TSŠ), ekipno Tehnična šola elek-tro stroke; pri mladincih — članih aktivov ZMS in TVD Partizan pa je zmagal Žmavc (ČP Mariborski tisk) pred Zalokarjem (TVD Part. Slivnica), ekipno pa TVD Partizan Slivnica; pri mladinkah
(1000 m) je zmagala Podmilščako-va (Adm. š. Celje) pred Zmavce-vo (ŠŠD D. Kobal) itd. Pri članih (2000 m) je zmagal Rojko (Center pred. vzg. Mrb.—Tabor), ekipno pa prav tako Center pred-vojaške vzgoje Maribor-Tabor. V drugi skupini članov (3000 m) so nastopili predstavniki atletskih klubov. Zmagal je Kovač, pred Vaukanom (oba Branik) in Ivančičem (Mrb) itd. Moštveno je zmagala ekipa ŽAK Maribor, pred AK Branik itd.
BELTINCI
(MF) Kolesarstvo:	Kolesarski
klub »Prekmurje« Beltinci je v počastitev prvega maja priredil krožno kolesarsko dirko po Beltincih, na kateri je nastopilo 8 kolesarjev, članov društva. V konkurenci članov je zmagal Koler pred Kavašem in šandorjem, pri pionirjih pa Kavaš J. pred Zverom in Kavašem M.
Rokomet: V prvenstveni rokometni tekmi štajerske rokometne lige so rokometaši Beltince visoko premagali Dravo iz Ptuja z rezultatom 25:15	(11:6). Najboljši
pri Beltincih je bil vratar Pučič, ki je bil tudi najboljši igralec na terenu. Poleg njega se je odlikoval še Peterka, ki je dosegel sam 9 golov.
Nogomet: V prijateljski nogometni tekmi so nogometaši Belti-nec premagali Dokležovje z rezultatom 7:1 (3:0). Najučinkovitejši
nogometaš je bil Maučec (Beltinci), ki je dosegel 5 golov.
GORNJA RADGONA (MF) Hokej na travi: Strokovni odbor za hokej na travi pri ObZTK v Murski Soboti je skupaj s TVD Partizan Radgona priredil v počastitev prvega maja v Gomji Radgoni hokejski turnir. Na turnirju so nastopile 4 ekipe in sicer: Sš TV in Enotnost iz Murske Sobote, Lipovci in Radgona. Najuspešnejša je bila ekipa Sš TV, ki je brez poraza osvojila prvo mesto pred Lipovci, Radgono in Enotnostjo. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Lipovci : Radgona 2:2, SŠ TV : Enotnost 2:0, Radgona : SŠ TV 0:4, Lipovci : Enotnost 2:1, Enotnost : Radgona 0:0, SŠ TV : Lipovci 2:0.
LENDAVA
(MF) Nogomet:	V prijateljski
nogometni tekmi so nogometaši Nafte premagali Brazdo iz Dobrovnika z rezultatom 5:0. V pokalnih nogometnih tekmah so bili v okviru občinske nogometne lige Lendava doseženi naslednji rezultati: Mura : Elma 6:4. Olimpija : Dinamo 6:2, Petišovci : Zvezda 0:10, Graničar : Mladost 2:6.
LJUBLJANA
(M. L.) BALINANJE V počastitev 20.-letnice osvoboditve so balinarji Rožne doline pri-
reidili turnir, na katerem so sodelovale vrste iz občine Vič-Rudnik pod pokroviteljstvom ZB Rožne doline. Prvo mesto in pokaj je osvojila Žaba pred Vijakom, Jadranom, Rožno dolino H. in Partizanom Trnovo.
Rezultati - za prvo mesto Žaba-Vijak 13:1, za tretje mesto Jadran — Rožna dolina I. 13:11. Prve tri plasirane ekipe so prejele v trajno lest lične pokale.
KOPER
(B) Atletika — V Kopru je bilo 8. in 9. maja tekmovanje domskih skupnosti. Udeležilo se ga je približno 120 dijakov iz Murske Sobote, Novega mesta, Kranja, Celja, Tolmina in Kopra. Tekmovali so v atletiki, odbojki, rokometu namiznem tenisu in šahu. Prvo mesto so osvojili dijaki iz Tolmina (227,5 točke), sledijo — Kranj 185, Koper in Murska Sobota 181, Novo mesto 148, Celje 125.
CELJE
Rokomet — štajerska rokometna liga — Drava : Kovinar Maribor 16:17 (7:9).
RAVNE
(E. W.) Rokomet — V okviru štajerske rokometne lige je Fuži; nar premagal Partizana iz Križ z 18:11 (8:6). Pred 400 gledalci je sodil Šuštar iz Maribora. Največ golov za Fužinarja je dosegel Mori (10), za goste pa Požun (4).
IX. POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
CELJSKI ŠTAFETI LEPE ČESTITKE
V lepem vremenu se je zbralo na startu 8000 tekmovalcev — Zmagovito celjsko štaieto so sestavljali Žuntar, červan in Važič — Pri ženskah je bila najboljša štafeta Zagreba — Lepo priznanje gimnazijcem Šentvida
LJUBLJANA, 10. maja. — Med številnimi udeleženci letošnjega »Pohoda po poteh partizanske Ljubljane« je bilo tudi okrog 8000 tekmovalcev, ki so bili porazdeljeni po posameznih skupinah, vsi z eno samo željo — doseči čimlepši uspeh. Med tekmovalci smo opazili znane jugoslovanske reprezentante in olimpijce kot Mihaliča, červana, Važiča, Špana in druge. Tokrat so imeli drugo, prav tako častno nalogo: boriti se za čim lepši uspeh svojega matičnega kluba ali mestne reprezentance. Lepo vreme je dalo najlepši pečat zbranim atletom, ki so vzdolž proge pokazali zgledno borbenost in tudi druge atletske sposobnosti.
V ZNAMENJU DVOBOJA CELJE : LJUBLJANA
Od Urha, kjer je bil start štafet mestnih moških reprezentanc, se je štirinajsterica tekačev spustila po strmem klancu v podnožje. Skupina je bila strnjena in nihče ni hotel popustiti! šele na ravnini so se počasi odlepili Celjan žuntar, Ljubljančan Hafner in Beograjčan Pesič. žuntar in Hafner sta uspela pustiti za seboj Pesiča in sta se ves čas menjavala v vodstvu. Na predaji sta bila še vedno nekaj metrov narazen, pri tem pa je bil Žuntar nekoliko hitrejši in poslala svojega tovariša Červana v nadaljnji boj. Hafner je predal štafeto Štrosu, Pesič pa veteranu Mihaliču, červan je prednost nekoliko povečal, Štros pa je pustil za seboj Mihaliča, tako da je bila borba za prva tri mesta že tu odločena. Važič je v lahkotnem tempu brez naprezanja pretekel zadnjih pet kilometrov, Špan se ni preveč trudil, Bogu-noviČ pa je obdržal tretjo pozicijo.
PRI ŽENSKAH ZAGREBČANKE PRED SPLITOM
Svoje čase smo imeli v Sloveniji skoraj vso srednjeprogaško elito. Tokrat se je pokazalo, da se je položaj bistveno spremenil, in sicer v škodo Sloveniji. Prva slovenska ekipa — Maribor — je bila šesta! Zdi se, da bi morala ta ugotovitev spodbuditi naše atletske delavce in strokovnjake, da bi to stanje čimprej zboljšali.
Nadaljevanje s 1. strani koncu mesta so se pripravljale za start štafete mestnih reprezentanc iz najrazličnejših krajev Jugoslavije, ki so hoteli na ta način čestitati glavnemu mestu SR Slovenije ob 20. obletnici osvoboditve.
In potem so odšli na 25 km dolgo pot. Na pot spominov in tovarištva. Na pot žičnih barikad, bunkerjev, strojniških gnezd, na pot zgodovinskih spomenikov, na pot, ki vodi mimo partizanskih grobov in fašističnih klavnic. Ljubljana ni pozabila na svoje osvoboditelje, še posebno je počastila one, ki so padli pred njenimi durmi, ki so jo morda lahko objeli samo z očmi in jih potem za vedno zaprli. Na vsakem grobu šopek cvetja, ob vsakem spomeniku se ustavi korak, na partizanskem pokopališču nov, mogočen spomenik — vse pa pomeni eno — hvala, ker ste nam dali svobodo ...
O vsem tem smo premišljali, ko je vrvelo na Trgu revolucije, ko so tja prihajali tisoči vedrih obrazov, mladih in starih. Tja so prihajali tisti, ki so sami preganjali sovražnika in okusili vonj njegovega smodnika, pa tudi taki, ki niso slišali bojnih strelov, ker so se rodili v — svobodi.
Tak je bil torej ta veličastni praznik svobode. Praznik spominov in praznik veselja. Praznik, ki ga dolgo ne bomo pozabili!
Za zdaj srednje proge (400 in 800 metrov) še niso črtane iz atletskega sporeda za ženske. Sicer pa je potekalo tekmovanje ženskih štafet ves čas v zagrizeni borbi. Atletinje so se menjavale v vodstvu, domačinke pa so bile vedno v senci odličnih Zagrebčank ter mladih splitskih ter beograj-skih tekmovalk, šele dolg, utrujajoč finiš je odločil končni vrstni red. Najhitrejša je bila Dju-rinova iz Zagreba pred Rinčičevo iz Splita, Benčičevo iz Beograda in Beatičevo iz Sarajeva. Na petem mestu so se zaustavile atletinje Skopja in na 6. mestu Maribora.
GIMNAZIJCI IZ ŠENTVIDA — ODLIČNO
Pri štafetah srednjih šol, so že pred tekom veljali gimnazijci iz Šentvida nad Ljubljano za velike favorite. Ekipo sestavljajo odlični mladi atleti, v glavnem učenci ljubljanskega trenerja Gaberščka in prof. telesne vzgoje Iva černilca. Fantje so od prve do zadnje predaje tekli na zmago in si jo tudi priborili s precejšnjim naskokom. Prijetno so presenetili tudi mladi dijaki TSŠ iz Krškega, ki so osvojili drugo mesto, po ogorčeni borbi s prav tako odličnimi tekači Srednje šole za telesno kulturo iz Murske Sobote Na 4. mesto so se uvrstili gimna zijci škofje Loke, peti pa so bi li gimnazijci iz Celja. Kakor vi dimo, popoln uspeh ekip iz po deželja, kar dokazuje, da posve čajo atletiki na teh šolah veli ko pozornost.
LEPA ZMAGA LJUBLJANE
Z velikim zanimanjem smo pričakovali eno najzanimivejših in obenem tudi najnapornejših disciplin današnjega pohoda, tekmovalni pohod moških ekip na progi 25 km. Kot v preteklosti, smo tudi letos iskali favorite med ekipami Ljubljana, Kladivar, Enotnost in Jesenice. Takoj po startu je prevzela vodstvo ekipa LM SRS, ki se je v nekaj kilometrih nabrala že kar 200 m naskoka. Izkušenejši tekači Ljubljane, Kladivarja in Enotnosti niso »nasedli « pretiranemu tempu vodečih in so tekli v enakomernem ritmu vse do Hrastja. Tedaj je začela svojo akcijo Ljubljana, pa tudi Kladivar je prehitel Enotnost, ki je nastopila letos brez svojih najboljših tekačev Rajšpa in Peternela. Na vzponi proti Urhu je Ljubljana prehitela miličnike, Enotnost Kladi var jeva ekipo in nato tik pod vrhom še miličnike. Kladivar jevi ekipi je eden izmed tekačev popolnoma omagal in zato je moralo moštvo odstopiti. Na Orlah je Ljubljana vodila dve minuti pred Enotnostjo, ki se je začela oddaljevati miličnikom. Na Rakovniku je novinec v moštvu smučarjev, Hran padel in izgubil zavest. Več kot dve uri je potreboval, da je prišel k sebi in to s takojšnjo zdravniško pomočjo. Enotnost je tako prvič v 9 letih zaključila tekmovanje pred ciljno črto. Tudi Ljubljana je imela do cilja velike težave, kajti tekač Čič je omagal, moštvo LM pa se je zato močno približalo Ljubljani. Toda do konca teka je vztrajala Ljubljana, zastopniki LM pa so obdržali drugo mesto, kar je za njih velik uspeh.
KLADIVAR Z VELIKO TEŽAVO
Vsi smo pričakovali zmago Kladivarja pri ženskah v tekmovalnem pohodu na 10 km. Smučarke iz Lovrenca in Enotnosti so se tokrat zelo izkazale in bile ves čas za petami favorizirani ekipi, šele v finišu je uspelo Kladivarju doseči pomembno zmago.
NEKAJ NAŠIH PRIPOMB
Predvsem menimo, da posamezne skupine niso bile najboljše sestavljene. Prav nemogoče se zdi, da v isti skupini tečejo atleti, kj so na lestvici najboljših v republiki na visokih mestih, skupno s strelci, taborniki, smučarji, miličniki, vojaki in tako dalje. V prihodnje bi bilo treba te skupine ločiti, tako da bi nastopili posebej športniki, ki se ne uvrščajo med prvo deseterico najboljših atletov SRS na srednje in dolge proge. Isti popravek bi bil potreben tudi pri ženskah in tako di dobili boljše mestne štafete. Tudi start ne bi smel biti skupen, saj je potrebno precej časa da se zvrsti nad 250 tekmovalcev, da se zberejo moštva in ekipe in tako dalje. Tudi zdravstvena služba je tokrat šepala, če si vprašal dekleta ob progi, ki so imela torbice z znakom Rdečega
križa, če imajo kaj vode, so odkimale z glavo.
Na splošno pa lahko rečemo, da je bila organizacija odlična brez spodrsljajev. Vsekakor dobra generalka za prihodnji jubilejni X. pohod.
Rezultati: člani — štafete mestnih reprezentanc: Celje (Žuntar, Červan, Važič) 45,28, Ljubljana (Hafner, Štros, Špan) 46,04, Beograd (Pešič, Mihalič, Bogunovič) 47,50, Zagreb 49,32, Maribor 49,41, ženske — štafete mestnih reprezentanc: Zagreb 9,47, Split 9,57, Beograd 10,04, Sarajevo 10,06,
Skopje 10,11, tekmovalni pohod — moški:	Ljubljana (Homan,
Verdnik, Klemenčič, Najdič, čič) 1:45,55, LM I (Kapun, Žist, Marič, Njivar, Božeglav) 1:50,50, TVD Partizan Križe (Grašič, Cvirn, Dobre, Grašič, Kavar) 1:55,34, Olimpija 1:56,54, SP avtomontaža Ljubljana 1:57,23, tekmovalni pohod — ženske: Kladivar (čebela, Kandolf, čater, Šarlan, Gačnik) 41,50, TVD Partizan Lovrenc na Poh. (Grilč, Pliberšek, Grušovnik, Jeger, Ledinek) 42,49, Enotnost (Grintal, Glavan, Sedej, Zonta, Cankar) 44,05, TVD Partizan Ravne 56,31, TVD Partizan Brezovica 1:00,02, štafete srednješolcev: Gimnazija Šentvid (Pregl, Virant, Kastelic, Hajnz, Sedaj) 13,35, TSŠ Krško 14,18, SŠTK Murska Sobota 14,20, gimn. Škofja Loka 14,31, gimn. Celje 14,42.
Zagrebu je pokazal natančno podobo moči posameznih jugoslovanskih atletov. Na startu so se pojavili vsi najboljši tekači na srednje in dolge proge. Prireditev je spremljalo več tisoč gledalcev, ki so temperamentno spodbujali vse nastopajoče. Borba je trajala približno 15 minut in mimo domačih tekačev so se uveljavili izvrstni madžarski atleti, med katerimi so bili tudi Sekereš, brata Kis in drugi.
Po startu je najprej zdrvel samozavestni Sekereš, toda takoj so ga obkrožili červan,
UP
Videti je, da dolga in naporna pot ni delala dosti težav ekipi AK Ljubljane (Homan, Verdnik, Klemenčič, Čič, Brvar), ki je zmagala v včerajšnjem tekmovalnem pohodu
OTVORITVENI ATLETSKI MITING KLADIVARJA
Nov državni rekord Tabakoviča
Izdaja tiskovni svet POLET«	— Ureja uredniški	jj
odbor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah § U	— Rokopisov ne vračamo —	Tisk Tiskarne CP	§§
1 »DELO« v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Can- J jj	karjeva 5/III, Uprava: Miklošičeva 4 — Poštni pre-	1
1	dal 377 — čekovni račun: 600-11-608-63 — Telefoni:	1
m	Uredništvo: 20-840, 20-170, 20-171,	20-172, 20-173; Upra-	|
[	va 22-873 — Letna naročnina	2.500 din, oolletna	1
1.250 din.
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
CELJE, 10. maj. — V počastitev dneva zmage je AK Kladivar organiziral otvoritveni atletski miting na stadionu Borisa Kidriča v Celju. Proga je bila izredno mehka in ni dovoljevala boljših rezultatov. Omeniti velja, da so celjski atleti in atletinje na domačih tleh lahko prvič letos stopili na atletsko stezo. Kljub temu smo bili priča novemu državnemu rekordu v eni najbolj zapostavljenih disciplin v Jugoslaviji — v hoji na 5 km. Tabakovič je s časom 24:38,.2 znatno izboljšal prejšnji rekord Ivanoviča.
Rezultati člani — 100 m — Kolnik 11.2, Vravnik 11.3, Polutnik 11.4; 400 m — Polutnik 51.6, Luci. 53.2; kladivo — Bukovec 55.55, Vidmajer 51.69; disk — Vravnik 47.59, Brodej 46.27, Kolnik 43,57; krogla — Pikula 15.96, Koprivica 14.89, Vravnik 14.26; višina — Vivod 195, Medvešek 185; hoja
ŽENSKA ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA
Olimpija izgubila za dve točki
VOJVODINA : MLADOST 43:47 (20:22)
MLADA BOSNA : RADNIČKI 62:82 (30:40)
CRVENA ZVEZDA . PARTIZAN 60:47 (23:29)
SPLIT : OLIMPIJA 56:54 (30:27)
LOKOMOTIVA : TREŠNJEV-KA 43:53 (21:26)
5 km — Tabakovič 24:38.2 (nov drž. rekord) Tomaž 26:15.2, Avten-ski 28:33.8; članice 60 m — Lubej
7.7,	Lešek 8.1;	200 m — Lubej
25.7,	Lešek 28.1; krogla — Urankar 10.63, Kastelic 9.78; disk — Kastelic 37.02, škornik 33.70; višina — Lubej 150; mladinci 100 m — Šketa 11.7, Leskovšek 11.8, Medvešek 11.8; kladivo — Dajčman 50.81, Zorc 42.32; 400 m — Kranjc 55.2, Pojavnik 57.6; disk — Leskovšek 47.62, Jager 42.02; 1000 m
Šahovske novice
V Zagrebu dva zmagovalca
-	Prvi »turnir miru« jo končan. Med 15 velemojstri, 4 mednarodnimi mojstri in enim nacionalnim mojstrom, ki pa je ob tej priložnosti tudi že izpolnil normo za »internacio-nalca«, sta bila s 13,5 točke ali 71 odst. najboljša naš Ivkov in vzhodnonemški velemojster Uhlmann. Oba sta bila samo po enkrat premagana (oba v srečanjih s Portischem, ki je porazil tudi tretj eplasiranega
—	svetovnega prvaka Petrosja-
na in je zato moralna zmaga njegova!). Posebna trofeja, konjenik miru, je ostala tako ne-podeljena. Ostali igralci so se razvrstili tako-le:	Petrosjan
12,5, Parma (edini nepremagani) in Portisch 12, Bronstein
TEK OSVOBODITVE V ZAGREBU
Odlični Simo Važič
ZAGREB, 10. maja. X. tra- Važič, Žuntar, Špan in mla-dicionalni tek osvoboditve v di Korica iz Kutine. Madžarski atlet je diktiral izredno oster tempo in približno 800 m pred ciljem se je vodilna skupina razbila. Sekereša je na čelu zamenjal Kiš, vendar ga je v zadnjih minutah prehitel Važič. Omenimo, da je kar 8 tekačev teklo bolje od prejšnjega rekorda, ki ga je dosegel Mihalič. Važič je bil boljši kar za 20 sekund od prejšnjega rekorda. Tekmovanje je bilo odlično organizirano. Prvih 15 tekmovalcev so nagradili s praktičnimi darili in pokali.
Rezultati: Važič (KI) 15:46.2, Kiš (Budim) 15:47,0, Červan (KI) 15:47.6, Kiš Ištvan (Budim) 15:48,2, žuntar (Klad.) 15:54.2, Špan (Lj) 15:56.0, Sekereš (Budim) 15:56.8, Štros (Lj) 16:04.0, Korica (Kutina) 16:1.0, Hafner (Lj) 16:22.0, Kokič, Kovač, Pešič (Part), Homan (Lj), Bogunovič (P) itd. Moštva: Kladivar, Budimpešta, Ljubljana, Partizan.
Slavko Špan
ZVEZNA ROKOMETNA LIGA
Tesen poraz Rudarja
SKOPJE, 10 maja. V prvenstveni tekmi zvezne iro-fcometne lige so rokometaši Rabotničkega iz Skopja premagali Rudarja iz Trbovelj s tesnim rezultatom 15:14 (9:6). Tekmo je pred 500 gledalci dobro vodil Milič iz Novega Sada. Domači s odlično igrali v prvem polčasu, proti koncu pa precej popustili in le malo je manjkalo, da bi gostije iz Trbovelj rezultat izenačili ali celo zmagali.
Markoje in Rog
SISAK, 10. maja. Na dvodnevni kolesarski dirki v počastitev spomina osvoboditve mesta Banije, je nastopilo 40 kolesarjev iz Slovenije, Hr-vatske in BiH. Na progi Si-sak — Sunj — Kostajnica — Dvor — Glina — Petrinja — Sisak, v dolžini 160 km je zmagal član ljubljanskega Odreda Markoje. Na drugo mesto se je uvrstil Kunaver, član Roga, tretji pa je bil član Odreda Židan. V ekipni konkurenci je zmagalo moštvo večkratnega državnega prvaka Rog iz Ljubljane v sestavi Kunaver, Tomc in Grm pred zagrebškim Dinamom in Osijekom.
MEDNARODNI JUDO DVOBOJ
DUNAJ : BRANIK 52:19
Nogometno prvenstvo Italije
V 30. kolu tekmovanja za italijansko nogometno prvenstvo so bili doseženi naslednji rezultati: Bologna : Milan 0:2, Catania : Torino 1:1, Fo-gia : Cagliari 1:2, Genova : Varese 1:0, Juventus : Roma 1:0, Lanerossi : Atalanta 2:2, Lazio : Sampdoria 2:0, Mes-sina : Mantova 2:0, Inter : Fiorentina 6:2. Vrstni red: Milan 48, Inter 47, Juventus 38, Torino 37, Fiorentina 35, Bologna 33 itd.
— Kramer 2.44.6, Bizjak 2:44.6, Terca 2:45,3; krogla — Bizjak 12.89, Vozlič 12.82, Leskošek 12.74; mladinke 60 m — Borovšak 8.4, Malec 8.6, Podmilšak 8.7; 200 m — Podmilšak 28.1, Razpotnik 29.1; krogla — Slivska 9.63; višina — Kelc 145, Kerenčič 140, Kodela 135; pionirji — krogla — Gajšek 11.15, Boh 10.92; 100 m — Mlejnik 12.8; pionirke 60 m — Kolenc 9.2; višina — Bricman 130; krogla — Mlakar 10.00.
11,5, Larsen 10,5, Filip. Mata-novič in Padevski 9,5, Antošin, Marovič in Minic 9, Bisguier, Damjanovič, Gipslis in Gligo-rič, 8,5, Udovcič 6, Golombek 5 in Bertok 4 točke.
Moštveno prvenstvo SFRJ -V sredo bo v Pulju start za letošnje državno moštveno prvenstvo na 10 deskah (6 članov, 2 mladinca in 2 šahistki). Sodelovalo bo 10 ekip in sicer; lanski zmagovalec Partizan (Bgd), Mladost (Zgb) in Novinar (Lj) k'ot direktni finalisti ter naslednji prvaki šestih republik in AP Vojvodine: Crve-na zvezda (Bgd). PTT (Zgb), Maribor, Nikica Pavlič (B. Luka), Autokarose-rija (Skopje), Titograd in Sombor.
Radnički	3	3	0	250:153	6
Crv. zvezda	3	3	0	189:134	6
Trešnjevka	3	3	0	172:123	6
Split	3	2	1	160:175	4
Olimpija	3	1	2	153:148	2
Partizan	3	1	2	175:179	2
M. Bosna	3	1	2	142:184	2
Mladost	3	1	2	120:89	2
Vojvodina	3	0	3	143:185	0
Lokomotiva	3	0	3	155:199	0
KLI
Kombinat
lesno predelovalne industrije LOGATEC
Kolektiv čestita vsem športnikom in športnim delavcem ob prazniku zmage!