Leto 1889. 565 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LXVII. — Izdan in razposlan dne 24. decembra 1889. 1!>4. ^pustno pismo od 23. novembra 1889, *a tkalno železnico z ozko raztečino od Mori čez Arco v Rivo. Franc Jožef Prvi, milosti Božji cesar avstrijski, ^Postolski kralj ogerski, kralj češki, dalma-hrvaški, slavonski gališki, vladimirski lfskij nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda °vski, v vojvoda lotarinški, salcburški, Kli koroški, kranjski, bukovinski, gornje-*n doliye-sleški; véliki knez erdeljski; grof moravski ; pokneženi grof habsburški tlr°lski itd. itd. itd. I'l. -p Kt» , r Jc civilni inženir Rudolf Stummer vitez Stite/^nfels zaprosil, da bi se mu dala dopu-UvoT^iti lokalno železnico od Mori čez Arcc rom *0r voziti po nji, vzvidelo Nam se je z ozi Sj °b«"° korist tega podjetja po zakonu o anj‘ železnic od 14. septembra 1854 (Drž. (Slov<“»»ch.) zak. št. 238), kakor tudi po zakonu od 17. junija 1887 (Drž. zak. št. 81), to dopustitev imenovanemu koncesionarju podeliti takö le: §• 1. Dajemo koncesijonarju pravico, zgraditi in rabiti lokomotivno železnico, katero je izvesti kot lokalno železnico z ozko raztečino od postaje Mori tirolske proge priv. južno-železniške družbe čez Arco v Rivo. Koncesijonar je dalje dolžan, ko zahteva državna uprava, gori imenovano železnico z ozko raztečino deti v zvezo z Rovereto, bodi s krilom do tja od Ravazzone čez Sacco po svoji železnični zgradbi, bodi porazumno uporabljajoč železnično zgradbo južne železnice med Mori in Rovereto, po-loživši tretjo šino v obstoječe kolovozje. Ali, da je zvršiti omenjeno železniško zvezo, bode se zahtevalo samo v tistem slučaji in času, ko bode po mnenji državne uprave kazalo, da najde razen obratnih troškov tudi novo glavnično breme svojo založbo v donosu novega železničnega kosa, zagotovljenem z voznimi pogodbami, prispevki udeležencev ali kako drugače, prištevši dejanski čisti donos že izvedenega železničnega kosa Mori — Arco — Riva, ko ukor ta donos preseza dividendo po 4 od sto za predstvene delnice lit. A in po 5 od sto za predstvene delnice lit. D. in založne delnice. 113 §■ 2. Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila: Da se bode držal zgornjega roka za gradnjo, dolžan je koncesijonar dati varnost, položi''»1 10.000 goldinarjev v vrednostnili papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci. a) oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih sklene lokalne železnice podjetje, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za druge listine, ki jih naredt; dalje za vse knjižne vpise na podlogi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne poslove in izdatke v tu doli povedane namene, namreč: 1. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat vožnje do časa, ko se začne ta obrat; 2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice, do konca prvega obratnega leta. Ako bi ne dostal zgornje dolžnosti, sme se ireči, da je ta položnina propala. §• 4. Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje sc koncesijonarju pravica razlastitve po določilih “°" tičnih zakonitih propisov. Ista pravica se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti i*1 o katerih bi državna uprava spoznala, da jih jc napraviti v javnem interesu. Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopka v pravdah. b) Oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo delnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo z interimalnimi listi vred, in takö tudi od pre-snemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta [lit. a), št. 2], razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim avtonomnim združbam; V oziru na uporabo državne ceste od Mori d®1 Arco v Rivo v napravo dopuščene železnice, dolžan J koncesijonar držati se onih uvetov, katere propisl,Je politično deželno oblastvo kot cestno upravstT° v porazumu z višjim nadzorstvom avstrijskih leznic. Kolikor bi se v osnovo dopuščene železni®® rabile druge javne ceste, naj koncesijonar o°, privoljenje tistih, ki so té ceste vzdržavati dolžn1' oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo po velj jočili zakonih pravico dajati privoljenje v porah® ceste. c) oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdatbo te dopustnice; d) oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi zakoni, na pet in dvajset let, računeč od današnjega dne. g. 3. §- 5. Koncesijonarju se je ob gradnji železnici tera se tu dopušča, in ob voženji po nji držati t®^| kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih »v .1 tov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in uk»*'’ zlasti zakon o dopuščanji železnic od 14. septe»1 j 1854 (Drž. zak. št. 238). in železnocestni kretni r® od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti p°zn dadö. Koncosijonarjeva dolžnost je, gradnjo v 1. odstavku, §“ 1. imenovane železnice precej začeti, in najdalje v enem letu, računeč od današnjega dne, dokončati. Železnično zvezo, katero je eventuvalno izvesti po §“ 1., drugem odstavku, zvršiti je najpozneje v enem letu po dodelitvi stavbenega dovoljenja. Dodelano železnico je takoj v občno službo izročiti, ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja dopustilo, nepretrgoma vzdržavati. Kar se obrata samega tiče, odpuščajo se nostne naredbe, propisane v redu železnoceS*® ^ obrata in v dotičnih dodatnih določilih, in Pr0,n!L{ propisi v toliko, kolikor se bode z ozirom na p0®® „ prometne in obratne razmere, sosebno na zni» maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvo z< da se smejo, ter bodo na to stran veljali 0° . • posebni obratni propisi, ki jih izdd trgovinsko °1* sterstvo. del®: iüi" jni' §• 6. Koncesijonarju se priteza pravica, s posebnim dovoljenjem državne uprave in pod uveti, ki jili °öa postavi, napraviti delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjeve. o ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-nice, nego tudi ob služabnem potovanji na svoj račun na vaje v orožji in prigledne zbore, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo. Predstvene obligacije se ne izdadö. Nasproti se koncesijonarju priteza pravica, do ysote, kakor jo odobri državna uprava, izdati predanih delnic, ki glede obrestovanja in razdolžbe Uživajo predstvo pred založnimi delnicami. Dividenda, ki pristoji predstvenim delnicam, predno nastane založnim delnicam pravica do divi-^ende, ne sme se odmerjati z več nego štirimi od-stotki, in iz dohodkov poznejših let ne bodi nika-^ga doplačevanja. Iznos resnične in nominalne napravne glav-n*Cf' potrebuje odobrenja državne uprave. Pri tem naj velja to načelo, da se razen Joškov za sestavo projekta, za gradbo in uredbo ‘beznice in za dobavo vozil res uporabljenih in Pfav izkazanih, z interkalarnimi obrestmi vred, ki so ute Thed grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kursne izgube pri dobavi glavnice, ne smejo v račuri postavljati nikakeršni drugi. Ako bi po iztečaji prvega obratnega leta 1Zvedle še druge nove stavbine, ali bi se pomnožile obratne oprave, smejo se dotični troškovi PriSteti napravili glavnici, ako je državna uprava P**volila v namerjane nove stavbe ali v poinnožbo ° batnih oprav, in če se troškovi izkažejo, kakor heba. Vso napravno glavnico treba je odplačali po ^azdolinein črteži, ki ga odobri državna uprava, V ^asu, dokler traja koncesija. Pravila družbina in obrazci delnic založnih in P udstvenih, ki se izdadö, potrebujejo odobrenja urzaviie uprave. Koncesijonar je dolžan, pristati na dogovor med avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za prevažanje vojakov, o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških prevožnjah, in na veljajoče slhžabne pro-pise o železništvu ob vojski ter tudi na potlejšnji; 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o vožnji takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob trošku vojaške blagajnice. Tako je tudi dolžan pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih prevožnjah vojaščine in na propis o prevožnjah vojaščine po železnicah. Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na dru-gotnost te železnice in na olajšila vsled tega dodeljena glede naprave, opreme in cele vršbe zdi zvršljivo. Koncesijonar je dolžan oddajaje službe v zmislu zakona od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati se na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne hrambe. §• 8. Koncesijonar je dolžan, ob času mobilizacije in vojske, obrat dopuščene železnice vsak čas ustaviti toliko in dotle, kakor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je za premikanje krdél ali druge vojaške operacije potrebno na kaki javni cesti, ki jo porablja železnica. §■ 7. §. 9. Vojaščino bode prevažati po znižanih tarifnih Šilil ’ l° *’° ločilih o tem in o polaj- . .1 fuiujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri IV- južni železnici. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dne, in mine po tem roku. ol določila obsezajo tudi deželno brambovstvo državnih polovic, tirolske deželne strelce, in Državna uprava sme izreči, da je dopustilo pred iztečajem zgornjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku gradnje, potem o začetku obrata, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanji železnic. §• 10. Koncesijonar nima pravice, tretjim osebam prepusiti obrat po dopuščeni železnici, ako mu tega državna uprava izrecno ne dovoli. Državni upravi je pridržana pravica, obrat po tu dopuščeni železnici na se vzeti, sosebno tedaj, ako bi zadobila neposrednje stikanje s kako železnico, ki jo ima tisti čas država v obratu, ter ves ostali čas, dokler bode še trajala dopustitev, na račun koncesijonarja voditi. V tem slučaji naj koncesijonar državni upravi povrne troške, kar jih bode vsled te poslovršbe v resnici imela, in kateri se utegnejo ustanoviti povprečno. Kako naj se vodi ta poslovršba, uravnati bode s posebno vršbeno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarjein. §• H. Državna uprava si prihranja pravico, železnico tu dopuščeno, ko bode dodelana in v službo izročena, vsak čas odkupiti pod naslednjimi določili: 1. Da se določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki najslabejših dveh let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se potem izračuni. 2. Ako bi se vendar železnica odkupila pred preteklim sedmim letom vršbe, ali kadar bi po določilih odstavka 1 najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj lelnine, potrebne za obrestovanje po štiri od sto in za odplačevanje po c. kr. državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustitev, tedaj se ta prej v misel vzeta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo. 3. Odškodba, ki jo bode dati, naj obstoji v tem, da se konccsijonarju v dobi še ostali koncesije v zmislu odstavka 1, odnosno, kadar nastane kateri v odstavku 2 omenjenih slučajev, ondukaj navedena letnina za delniško glavnico poluletno 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji izplačuje. 4. Državi se prihranja pravica, kadar koli namesto še ne dospelih letnih plačil plačati glavnico, enako glavnični vrednosti, diskontirani po štiri od sto na leto, obresti od obresti računeč, teh plačil, ki jih je po določilih odstavka 3 poluletno opravljati. Ako se država odloči, da plača to glavnico, naj jo — kakor si sama izbere — plača v gotovim ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice je pri tem računiti po ceni, kakoršna se podA kot srednja cena državnih zadolžnic enake vrste po uradnih zapisih, da je v neposrednje poprejšnjem poluletji bila na dunajski borsi. 5. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odkupščino, brez na-daljšnje odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in zalog materijala in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalogov, ako le ti niso uže bili namenu primemo z odobrenjem državne uprave uporabljeni. §. 12. Ko mine dopustilo in tisti dan, kadar mine, preide na državo brezodplatno neobremenjena svojina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil in zalog materijala in iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalogov v obsegu povedanem pod §om 11. št. 5. Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkup* (§. 11) železnica, ostaja koncesionarju last P1'1' čuvnega (reservnega) zaloga, napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja, in kar bi imel po obračunih terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidal ali si pridobil vsled pooblastil3 od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo pristojstvo železnici. 5- 13. Državna uprava ima pravico, uvériti se, da s o dela železnice ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in uka- in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, zati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma kar se v njej ustanavlja. odpravijo. Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, in sosebno po nadzornikih ob trošku koncesijonarja pošiljanih ~~ kakor se ji koli pozdi primerno — prigledovati, da se delo izvede po projektu in po pogodbi. V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, triindvaj-stega dné meseca novembra v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem devetem, Našega cesarovanja eden in štiridesetem. Komisar, ki ga postavi državna uprava, če se napravi delničarska družba, ima tudi pravico, koli-°rkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravna sveta ali drugega zastopa, kateri velja za ružbe načelništvo, in pa v velike (glavne) zbore, ,er ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne za-°nom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma varne javni koristi; ali v takšnem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej izprositi razloko trgovskega ministerstva, katera naj se brez odloga ^ 1er naj veže družbo. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Dunajewski s. r Bacquehem s. r. 195. Za tu ustanovljeno nadziranje železniškega imdjetja naj koncesijonar plačuje v državno blatno, z ozirom na posle s tem zvezane, letno jmprečno povračilo, kakoršno z ozirom na velikost P°djetja določi državna uprava. * . Koncesijonar se odvezuje zaveznosti, izre-n*h §. gg rec|a železnocestne kretnje od 16. no-etnbra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé .Pačila večjih troškov, ki bi se nabrali po policij-V ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolž- ll> zastonj nabaviti in vzdrževati uradne pro- 5t°rije. Razglas finančnega ministerstva od 17. decembra 1889, da se je kraljevo-ogrska vélika colnija II. razreda v Oršovi (Ršavi) pooblastila, cola prosto odpravljati predpošiljane in zapošiljane popotne stvari. Po priznanilu kraljevo-ogrskega finančnega ministerstva se je kraljevo-ogrska vélika colnija II. razreda v Oršovi pooblastila, cola prosto odpravljati predpošiljane in zapošiljane popotne stvari. §. 14. Dunajewski s. r. j,j državni upravi se dalje prihranja pravica, ako PreT vsega poprejšnjega svarila po večkrat Pu ,°m!le opustile dolžnosti, naložne v do-Se n*ci, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti __ aredeh, primernih zakonom, 1er po okolnostih u8as ^ ^ret^110 izteče koncesija, — izreči, da je 196. Razglas finančnega ministerstva od 17. decembra 1889, da se je opustila čolna podružnica, leta 1880 ustanovljena pri blagovnem oddelku kraljevo-ogrskega glavnega poštnega zavoda v Budimpešti. t°i , Desno opominjaj e vsacega, da ne dela zoper k0tl '“..ustanavlja le-ta dopuslnica, in dodeljujoč Pjajj mjunarju pravico, zastran izkazne škode pred ol)]as( I s°dišči zahtevati povračila, dajemo vsem otn> katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro Po priznanilu kraljevo-ogrskega finančnega ministerstva je budimpeštanske velike colnije čolna podružnica, leta 1880 ustanovljena pri blagovnem oddelku kraljevo-ogrske velike colnije v Budimpešti ustavila dné 16. oktobra 1889 svoje delovanje. Istočasno se je za čolni postopek s poštnimi colo-dolžnimi poslatvami, ki dohajajo na glavni poštni urad budimpeštanski, a so namenjene za nadaljšno odpravo, pri poštno-vročilnem uradu, ustanovljenem na kolodvoru kraljevo-ogrskih državnih železnic, napravila s pravicami velike colnije I. razreda opravljena podružnica vélike colnije budimpeštanske; ta podružnica je začela svoje uradovanje dné 17. oktobra 1889. Dunajewski s. r. 199. Razglas finančnega ininisterstva od 18. decembra 1889, da se v selih Dubiecko in Uhndw v Galiciji ustanavlja po eden davkoven in soden hranilen urad. Na podlogi Najvišje odloke od 18. avgusta 1889 ustanavlja se v selih Dubiecko i Ubnöw v Galiciji za občine v istoimenih sodnih okrajih po eden davkoven in soden hranilen urad. Vsak teh novih uradov naj razen poslov, dav-kovnim uradom kot takim naročenih, oskrbuje tudi opravila kumulativnega sirotinskega in sodnega hranilnega urada tistega sodišča, katero biva v njegovem stajališči. Uradovanje novih davkovnih in sodnih hranilnih uradov naj se začne dné 1. januvarja 1890. Zaradi ustanove gori oznamenjenih davkovnih in sodnih hranilnih uradov izločajo se začenši dné 1. januvarja 1890. 1. v sodnem okraji Dubiecko ležeče občine: Babice, Bachôw, Bachôrzec, Chyrzyna, Droho-byczka s Huto Drohobyczko, Dubiecko, Hucisko-Nienadowskie, Iskan, Kosztowa, Krzywcza s Posado jačmierzsko, Nienadowa, Polchowa s Podbukowino in Slone, Przedmiešcie Dubieckie s Czerwonko, Beczpol, Buška wies, Ruszelczyce, Sielnica, Skopöw, Sluwnica ad Dubiecko, Šrednia, Wola krzywiecka iz davko-uradnegu okoliša premiselskega ter odka-zujejo davkovnemu uradu v Dubiecku; 2. v sodnem okraji Uhnöw ležeče občine Gho-ronöw r. Bruckenthal-om, Chlewczany, Dyniska z Magdalenko, Domaszôw, Karévv z Novim dvorom, Borzenka in Iwanki, Korczmin, Korczdw, Krzewica, Machniévv sé Zielono Machnowsko, Nowosiélki przednie, Nowosiélki kardinalskie, Ostobuž, Pod-dubce z Michalowko in Jozefinendorf-om, Rzeczyca s ilubinkoin, Szczepiatyn, Staje, Salasze, Tarnoszyn, | Tehlöw, Uhnéw, Ulhéwek, Wasyléw, Woronéw. Wierzbica z Wolo Wierzbieko, Wuika mazowiecka, Zaborze, Zurawce s Pietniczki za reko, Jacuchi in Ruda zurawiecka se izločajo iz davko-uradnega okraja Sawa ter odkazujejo davkovnemu uradu z Uhnowu. Racqueheiu s. r. 198. Zakon ml 20. decembra 1889, o nadaljnem pobiranji davkov in davščin, ter o zalaganji državnih troskov v času od 1. januvarja do konca marcija 1890. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. Vlada se pooblašča, obstoječe neposrednje in posreduje davke in davščine s prikladi vred p° meri sedaj veljajočih davkovnih zakonov, in to pW' klade k pridobnini in k dohodarini v tisti višini, kakor je določena s finančnim zakonom od 20. maja 1889 (Drž. zak. št. 72) še dalje pobirati v času od 1. januvarja do konca marcija 1890. §. 2. Upravne razhodke, kolikor se jih poda v času od 1. januvarja do zadnjega dné marcija 1890, založiti je po potrebi na račun kreditov, kateri se pri dotičnih poglavjih in naslovih ustanové s finančnim zakonom za leto 1890. §. 2. Zvršiti ta zakon, kateri zadobode moč dne 1. januvarja 1890, naroča se Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaji, dné 19. decembra 1889. Franc Jožef s. r. Tanilo s. r. Pražiik s. r. Dunajewski s. r. Barque lic m s. r. Falkoiiliaj n s. r. Welsershoinib s- r' Umil seli s. r. Schimborn s. r. Zaloški s. r. 190. Zakon od 20. decembra 1889, o dotaciji za vzdržavanje dvoranstva. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §■ 1. Dotacija, katero dajö kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, za vzdrževanje dvoranstva Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva Franca Jožefa I., ustanavlja se začenši od dné 1. januvarja 1890 do dné 31. decembra 1899 na 4,650.000 gl. na leto. To vsoto je v ti dobi vselej vpostaviti v letni troškovnik. §. 2. Zvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaji, dné 20. decembra 1889. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Dunajewski s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okr., Singer-Strasse št. 26, tudi leta 1890 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, hrvatskem in romanskem jeziku. Naročnina za celi letni k 1890 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdateb iznaša za en eksemplar — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja — do konca junija 1890 2 ghl. 50 kr., a počenši odi. julija 1890 nastopi povišana naročnina po 3 gl. Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo so počenši od leta 1890: Letnik 1849 za • 2 gl. 10 kr. Letnik 1871 za . 2 gl. — kr. 1850 , . 5 25 1872 3 77 20 , 1851 , • . . . . . 1 30 1873 77 30 , 1852 , • . . . . •2 60 1874 a 2 „ 30 „ 1853 „ . 3 15 1875 7» • 2 r 1856 „ . . . 2 45 1876 1 77 50 , r 1857 . 2 85 n 1877 71 • 1 77 77 T 1858 „ 2 40 r 1878 2 „ 30 , r 1859 „ . 2 — 1879 n • 2 77 30 „ T I860 , . 1 70 1880 2 20 . r 1861 . 1 50 r 1881 n • 2 77 20 , r 1862 » . 1 v 10 1882 77 • 77 77 T 1803 , . 1 40 1883 2 50 „ r 1864 „ . .... . 1 40 1884 77 • 2 77 50 . r 1865 . 2 n — r 1885 77 1 77 80 . v 1866 „ . 2 •n 20 1886 77 • 2 30 „ n 1867 „ . 2 v — 1887 77 • 9 77 50 , T 1868 . ... • . . 2 77 — „ 1888 71 • 4 r 20 „ r> 1869 , . 3 ■n — 1889 30 „ n 1870 „ . 1 ji do » Letniki 1870 do vŠtevno 1890 ostalih 7 jezikov so na prodaj po tisti ceni, r nemška izdatba. NB. Za Državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki so mu nedostatno došli, treba seje zadnji čas v štirih tednih pooglašati. Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo prodajne cene (7* pole = 2 stranema po 1 kr.). Od letnikov 1849 do vštevši 1889, izimŠi sedaj pošla letnika 1854 in 1855. moči je vsak posamezen kos nemške, in od leta 1870 počenši vsak kos izdave v osmih jczicih dobiti za prodajno ceno (7» polo = 2 stranema po 1 kr.); a od letnikov 1854 in 1855 moči jo posamezne kose samo dokler niso pošli, za omenjeno prodajno ceno prejeti iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarne. V letu 1890 dopolnita so tudi letnika 1854 in 1855 nemške izdave Državnega zakonika.