Detelja s travo pomešana.
Marsikdo se boji take setve ter pravi, da postane njiva plevelna; toda pri primernem obdelovanji je ta izgovor ničev. Mi moramo namreč za deteljo s travo pomešano samo taKe rastline sejati, ki tudi nekoliko plevela pretrpijo, ali pa, da ga lahko iztrebimo. Pasji rep (phleum pratense, Timothy-gras) požene res rad, ko smo ga zaorali, nekoliko po korenikah. Če hočemo torej po taki mešanici pšenico ali rež posejati, moramo naj-manje dvakrat preorati, da popolnoma uničimo pasji rep. Laška Ijulika (lolium italicum, italienisches Kaigras) se med deteljo tudi zelo   priporoča,  ker ona nam dosti let
____156    ___
veliko in dobrega   sena  daje.   Korist,   ki   nam  jo   daje mešanica, je velika in lahko umevna.   Vsak ve, da sega detelja s svojimi korenikami  globoko v zemljo, a kore-nike vseh trav, ki smo jih med deteljo posejali, ostanejo pa le v vzorani  zemlji, nekoliko jih gre tudi  globokeje. Dobiček pri tej različni globokosti   korenik je,   da uporabimo  njivo  vsestranski,  ne samo v globočini,   ampak tudi na površji, česar bi ne bili dosegli, ijo bi bili samo deteljo ali pa samo   eno   travo   vsejali.   Drugi   dobiček, ki ga pri takem mešanem  sejanji  dobimo, je v zemeljskem živežu; detelja použije polovico več kalija, šestkrat več magnezije,   štiri in petkrat   več   apna,   nego  laška Ijulika,   nasprotno pa potrebuje le ta 14V2krat  več kre-menine  in   2V2krat   več   natrona,     nego   detelja,    le v fosforovi kislini sta si obedve rastlini  skoro   enaki.   Ko bi obe rastlini   tisti živež   potrebovali,   zmanjkalo bi ga v zemlji,  tako se pa morete dobro preživeti,   ker potre-bujeti za rast različno hrano.    Tretjo   korist   nam   daje mešanica,   da posejemo lahko take pomešane  rastline v malo   letih zopet na isto  njivo,   česar bi ne smeli če bi bili samo deteljo sejali, ker detelja ne sme dostikrat na isti njivi biti,   sicer bi spodnji svet popolnoma izsrkala in   nam   ga   nerodovitnega za  deteljo in druge   rastline naredila.    Po   nekaterih   krajih   detelja   ne   raste čista, dobro,   če jo pa pomešamo s travo,  vendar še obrodi in nam zboljša in pomnoži   košnjo,   posebno na lahkih peščenih  tleh detelja ne obrodi sama.   Dalje so take njive vrlo dobre za pašnike. Največ se kravam pokrmi detelje ob cvetji, ravno v tem času ima pa rdeča detelja največ redilnih reči v sebi in sicer več, nego jih molzne krave potrebujejo; vse pa, kar je preveč, gre v izgubo, v gnoj. Če   pa   deteljo   pomešamo z laško   Ijuliko   in   s   pasjim repom   dobimo   za   krave   ravno   primerno   tečen   živež, katerega   lahko   vsega   prebavljajo;   mi pa pri tem ravnanji ničesar ne izgubimo. Dalje če krmimo živali z deteljo, s travo pomešano, ni nevarno, da bi ta piča, katero živinče   napenjala   ali še celo   uničila.   Včasih   nam   po zimi   detelja   pozebe,   ostane pa nam še trava;    narobe pa nekatero spomlad detelja izvrstno raste, da vso travo preraste, ta nam bode pa o drugi košnji več sena dala. Vse te koristi   imamo   pa le takrat,   ako smo deteljo in travo gosto nasejali in sicer 35—50 funtov vsega semena na vsako oral.