Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca. □ Celoletna narotnlna znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. o □ □ □ o Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna). D ODO k Upravništvo: Lud. Tomallt, Ljubljana (Katol. tiskarna). Št. 19. V Ljubljani, dne 2. novembra 1912. Letnik V. Vojska. Na Balkanu divja vojska. Balkanske krščanske države, Bulgarija, SrJjjja, Črna-gora in Grčija so sc združile in skupno napadle Turčijo, da osvobode krščanske narode v Makedoniji, Albaniji m: Traciji turškega gospodstva. Ker se gre ^r^godovinsk boj, ki je zlasti za nas Jugoslovane največje važnosti, moramo o njeni tudi v našem listu nekaj misli povedati. Prvič: Kako da so Turki svoj čas dosegali tolike uspehe in da zdaj tako naglo propadajo? Kako da se nekdaj tako mogočna in sijajna država primeroma tako hitro podira? Turki so bili vojaško organizirano, jako bojevito divje pleme v Turkestanu, kjer jim je polagoma zmanjkalo živeža in prostora in so jih tudi siloviti Mongoli pritiskali, pa so se zato izselili in začeli prodirati proti Mali Aziji, Perziji, Siriji, se vdlijali ondi vladajočim njim sorodnim seldžuškim vladarjem za vojake, se tako še bojj izurili, se naposled popolnoma osamosvojili, ustanovili nekako sredi 13. stoletja državo v Mali, Aziji in leta 1356 prestopili na evropska tla. Kako je bilo takrat v Evropi? Krščanstvo je bilo žalibog razcepljeno. Carigrajski bizantinski vladarji so s pomočjo nekega častihlepnega meniha napravili verski razdor, grško prebivalstvo ločili od papeža, oziroma od katoliške vere, in potegnili k sebi polagoma tudi balkanske Slovane, ki so do tedaj živeli zRimom v najboljših odnošajih. Bizantinsko cesarstvo, kjer' je vladala pomehkužena, razuzdana vladarska rodbina, brez zmisla za blagor ljudstva, vsled česar je vladalo na eni strani' brezmejno kleče-plaztvo pred dinastijo-, na drugi pa anar-hija in večne razprtije, je od nekdaj hiralo — slovanske države pa, to je Srbi in Bul-gari, so naglo napredovali in kmalu ustanovili veliko srbsko carstvo na eni, veliko bulgarsko na drugi strani. Največji bulgar-ski car Simeon, ki je vladal od Črnega morja do Egejskega in Jadranskega, je svojo krono prejel iz rok rimskega papeža. Bizantinski hujskači so pa zanesli med balkan-• ske Slovane ljuliko krive vere — ki se danes imenuje pravoslavna — in tako moč teh narodov znatno oslabili. Verski razkoli namreč povsod le kvarno vplivajo. Zdajci prihrume Turki. Leta 1453 je padeli Carigrad, poglavar razkolne grške cerkve je postal suženj Turkov, nato pa sta padli kmalu tudi bulgarsko in srbsko cesarstvo. Zdaj je zavladalo na Balkanu turško barbarstvo. Turki so bili že od 9. stoletja sem mohamedanske vere, ki so jo v Aziji sprejeli. Ta vera je vsadila v .njihovo itak kruto srce neizbrisno sovraštvo do krščanstva. Nemogoče je, le približno opisati grozodejstva, ki so jih Turki nad podjarmljenimi krščanskimi narodi počenjali. Saj vemo, kaj uganjajo celo še danes na balkanskem bojišču, ko iz srda nad svojimi porazi uboge kmete koljejo kakor živino, žene one-čaščajo, more otroke, celo mrliče mesarijo in vasi požigajo. V turški zgodovini se nemalokrat bere, kako so sultani na en dati ukazali po 10.000 in več' kristjanov poklati. Nekaj kristjanov na Balkanu, v Mali Aziji, Siriji in Severni Afriki je ostalo katoliških ali se pozneje zopet v katoliško cerkev povrnilo. Turki so tudi te preganjali, skoro bi rekli, da časih še bolj kakor pravoslavne; Armence, ki so po večini katoliški, so n. pr. kot pse pobijali,. in sicer do najlnovejšega časa. Če ponekod katoliške misijone puste pri miru, n. pr. v Makedoniji ali Tripolisu, pohaja to od tega, ker si katoličani mir kupujejo z dragim denarjem, enako postopajo pravoslavni. Pravoslavni menihi na gori Athos n. pr. imajo skoro popolnoma neodvisno republiko, to pa zato, ker s pomočjo Rusije Turčiji plačujejo visok davek. Kadar pa kristjan ne more odrajtati visokega »bakšiša« turškemu uradništvu, gorje mu! Turška država se je naglo silno dvignila. Sultani so razširili svojo državo do Donave na severu, do Sahare na jugu, do Evfrata na vzhodu, do Jadranskega morja na zapadu. A kakor se je naglo povzdignila, je tudi naglo začela propadati. Vzroki: Turek ne pozna enakopravnosti. Sultan je gospodar vseh osvojenih zemlja, katere je dal takorekoč v upravo mohamedanskim Turkom in pomahomedanje-nim kristjanom, kristjani pa so sužnji, najemniki ali pa k večjem mali kmeti, ki morajo od svojih dohodkov plačevati 50 do 70 lodstoitkov davščin, nevšitevši podkupnino. Turek je povsod tlačil naprej svojo mohamedansko vero, kjer pa tega ni mogel, je pospeševal verske razkole med pravoslavci samimi, tako da so se časih Bulgari s Srbi in Grki zaradi vere v Makedoniji medscboj ravno tako klali, kakor so klali kristjane Turki. Tako je turška država večino svojih pod tožnikov sama izžela, oslabila in vzdrževala tako sama v svojih mejah anarhijo. Ko je tako sama davčno in gospodarsko moč svojih podanikov oslabila, je začela delati dolgove pri drugih državah, tako da je od njih postala popolnoma odvisna. Države so jo zato ščitile, ker so imeli pri nji naložene milijarde denarja. Zdaj je tega seveda konec, kakor mora hiti konec vsakega brezumnega gospodarstva. Nadalje so Turki mohamedani. Mohamedova vera vliva v svoje vernike res veliko poguma, ki sloni na sovraštvu do dru-governih narodov in hi obeta vojščakom za Mohamedovo vero raj, ako v boju zanjo padejo, toda ravnotako izgubi ta vera vso svojo moč, kakor hitro vse drugo opeša. Kajti izlam uči svoje vernike tudi, da se vse, kar se zgodi, mora tako zgoditi, naj se človek še tako upira. Turek do zadnjih časov še svoje hiše ni šel gasit, če je gorela, češ: Al-lah kerim! — Bog tako hoče! In če so Turki poraženi, je zopet: Allah kerim! Zla posledica tega nauka se je takoj pokazala, kakor hitro je začelo propadati turško družinsko življenje. Izlam dovoljuje namreč svojim vernikom mnogoženstvo, smatra ženo za sužnjo, vsled česar trpi vzgoja, so razpo-roke na dnevnem redu in se turško prebivalstvo silno pomehkužuje. Turek je nadalje le nekak vojaški despot, me pozna razumnega gospodstva, ne ume s podložniki človeško postopati, izžema ljudi, pusti zemljo propadati. Kako so n. pr. Turki upropastili Arabce, ko so jih podjarmili! Vse postane puščava, kamor Turek stopi. Vse to se danes nad Turkom maščuje. Trgovino imajo v rokah spretni Grki, ki si na Turškem kljub vsemu napravljajo lepe denarje, med Bulgari in Srbi v Makedoniji se kljub vsemu razširja prosveta po mnogih šolah, z njo pa zavest narodne samostojnosti, v turški vojski služi mnogo kristjanov, ki pa komaj čakajo trenutka., da vržejo puško stran in se postavijo na stran svojih bratov, ki jih pridejo osvobodit neznosnega jarma. Komaj štirinajst dni je preteklo, pa so Bulgari, Srhi, Črnogorci in Grki nekdaj tako hrabro turško armado tako natepli in razbili, da se je razpršila na vse vetrove, v Carigradu pa se celo Turki puntajo! Drugo vprašanje: Kje je v tem boju naše mesto ? Brez dvoma na strani krščanskih balkanskih narodov. Papeži svete katoliške cerkve lao bili vedno prvi, ki so oznanjali boj zoper Turka za sveto dolžnost vseh katoličanov, sploh vseh kristjanov, tako katoliških kakor pravoslavnih. Turek mora iz Evrope izginiti, krščanstvo na Balkanu zopet zavladati. Seveda moramo želeti, da se naši pravoslavni bratje, ki se tudi v verskem oziru malo od nas ločijo, povrnejo h katoliški cerkvi, zazdaj pa je prva stvar, da se porazi barbarski, kruti, nekulturni izlam. To je prvi pogoj, da stopimo s svojimi pravoslavnimi brati v ožji stik, katerega nam je turško gospodstvo dozdaj branilo. Tretjič: Zmaga balkanskih Slovanov je na j večjega pomena tudi za nas Slovence in Hrvate. Slovenci in Hrvati smo bili dozdaj pastorki v avstrijski državi, kljub temu, da smo, braneč meje našega cesarstva pred Turkom, v svoji kulturi zaostali in se nismo mogli dostojno razvijati, medtem ko so vsled naše zaščite Nemci, Lahi in Mažari uživali dobrote evropske omike. Zdaj pa, ko se bodo balkanski S’iovani turškega gospodstva otresli, ko se ustanovita velika bolgarska in srbska država, ho morala Avstrija s svojimi Jugoslovani drugače postopati, da jih od sebe ne odbije in jih z nemodro politiko sama ne podvrže vplivu balkanskih Slovanov. To je jasno kot beli dan. In zato zmage balkanskih slovanskih bratov iz dna srca pozdravljamo! Silovani se dvigamo. Narodna zavest, naroden ponos Slovencev, ki je časih pešal, se mogočno oživlja. Zopet čutimo, da srno od Odrina do Korotana, od Mure doli do Skadra vsi ena kri, ene matere sinovi. Zopet se zavedamo, da počiva v nas velika moč, da smo sposobni za mogočen kulturni in gospodarski razvoj. Zato se tujcu ne bomo dali več pod peto! Naši pradedje pa, ki so se tako hrabro borili zoper Turka, so lahko ponosni na svoje sinove, ki jih zdaj, ko se turška država podira, navdaja isto navdušenje, kakor nje, ko so hranili naše domove, naše cerkve, našo zemljo pred azijat-skim barbarom. Živeli naši bratje! Pogin in konec Turka! Živela prenovljena, Slovanom prijazna Avstrija! Orlovske godbe. Janko Sedej. Vesel in pomenljiv pojav, ki ga sme in more začrtati naša orlovska organizacija v svojo kroniko in ki se nam je zdel še pred par leti neizvedljiv, so gotovo orlovske godbe. Saj je ravno godba tisti eminentno važni faktor, ki veliko pripomore k kulturni izobrazbi, katero si je Orel postavil za svojo podlago. Zato nas more gotovo veseliti dejstvo, da šteje danes naša organizacija že precej godb na pihala in lok, ki po kratkem svojem obstanku že nastopajo samostojno in splošno zadovoljivo. Da to našim na-sprottilkom ni všeč, je naravno, ker se sami ne morejo tako daleč povzpieti, ne poznajo treznega dela in ne žrtev. Da se pa tudi med nami dobijo ljudje, ki to godbeno gibanje opazujejo s kritičnim očesom ali pa celo naravnost zametujejo in obsojajo, je pa naravnost neumljivo. V vsakem društvu je treba privlačnih sil, razvedrila, in vsega tega nam nudi ravno godba. Res je, da se godba lahko sprevrže, tudi na slabo stran, saj je mogoče, da se to zgodi pri še tako dobri stvari, dolžnost kompetentnih oseb je, da se vsaka akcija prav započne in dobro vodi. In tako tudi godbe pod dobrim in pametnim vodstvom vedno služijo le svojemu namenu — izobrazbi in razvedrilu. Ko se je pred kratkim vršil evharistični kongres na Dunaju, sem med drugimi poročili bral tudi to, da so Tirolci pri tem kongresu nastopili s svojo godbo. In ko sem slišal, da je tudi naš Orel s svojim Jiepim in vzornim nastopom vzbudil vsestransko pozornost Dunajčanov, sem si mislil, kaj bi šele bilo, če bi Orel nastopil tudi s svojo godbo. Marsikomu se mogoče zdi ta misel drzna in ncizptiljiva, češ, Dunaj in pa naše godbe, to je toliko kakor nič. Pa ni tako. Če dosežejo kaj takega drugi narodi, zakaj bi tudi mi ne dosegli? Treba je samo ene reči — organizacije. Priznati si moramo, da vTida danes med godbami zmešnjava. Vsaka orlovska godba je takorekoč navezana samo nase, deloma tudi nekoliko na svoj odsek. Med njimi samimi ni nobenega stika, vsaka dela po svoje, kakor bi si postavila izključno lasten cilj in namen. Vendar imamo skup,n e cilje in smotre, za katere moramo delati vsi, tudi godbe morajo k temu pripomoči, to pa ni mogoče, ako ne vlada med njimi edinost in jih ne krepi skupno, enotno delo. Zato pa je potrebna organizacija. Treba je predvsem zanje nastaviti poseben stalen odbor, kateremu naj bi bile podrejene vse orlovske godbe brez izjeme. Prva naloga tega odbora bi bila, da napravi poslovnik za godbe ter ga da Zveznemu odboru v pregled in potrjen j e. Kakšen naj bi bil ta poslovnik v podrobnosti, to je stvar godbenega odbora. V glavnih obrisih bi moral imeti natančna določila glede ustanovitve godb, njih namena, dela, članov, inštrumentov, sredstev, sploh celega notranjega ustroja godb in njih razmerja do posameznih odsekov in cele zveze. Ta poslovnik bi morala sprejeti vsaka orlovska godba in se po njem natančno ravnati. Na ta način bi sc življenje in delovanje godb veliko boljše razvijalo in dosegli bi sc lepši uspehi, ki bodo v čast celi orlovski organizaciji. Čul sem, da je nedavno neka orlovska godba nekje svirala pri liberalni prireditvi. Kaj takega je gotovo obsojanja vredno in mora biti za naše godbe enkrat za vselej iz- ključeno, toda nikdar več se kaj sličmega ne bo prigodilo, ako bo tu vedno godbeni odbor vme posegel in dajal potrebna navodila. Le v sporazumu ž njim se bo smela godba ustanoviti. Kjerkoli bi se kaka godba ustanovila preko vednosti godbenega |od-bora, se ista ne smatra za orlovsko godbo in tudi ne sme kot taka nastopati. Odbor naj bi sploh vodil delovanje posameznih godb, brez njegove vednosti naj bi nobena godba ne smela sodelovati pri raznih prireditvah, razven v slučajih, ki bi bili v poslovniku natančno označeni. Kar se tiče godbenih komadov, je tudi nujno potrebno, da odbor določi skupne komade, ki jih mora znati vsaka godba. Velikega pomena bi to bilo zlasti zato, ker bodo godbe ob gotovih pri ikah in večjih prireditvah lahko skupno nastopile. Seveda je pa tu zopet ta težkoča, ker tudi med inštrumenti danes ni nobene enotnosti, so različni in iz raznih tovarn. Nekatere godbe imajo dunajsko, druge zopet normalno intonacijo, ki je od prve za pol tona nižja. Tu se mora napraviti edinost, in od borova stvar bode, da se odloči za to ali drugo intonacijo. Splošno mnenje glasbenih veščakov pa je, da je vedno boljše izvoliti si drugo normalno, je bolj pripravna in se prilega petju. S tem sem hotel podati samo nekaj kratkih misli, kako in zakaj naj se naše godbe v bodoče organizirajo in reformirajo, da bo med njimi več edinosti in skupnosti. Kako lepo in naravnost impozantno bi bilo, Če bi mogle naše godbe večkrat skupno nastopiti in kot en mogočen orkester zasvirati kak skupen komad. Pa tudi za take prilike, kakor je bila nedavno na Dunaju, bi lahko sestavili orkester, in to iz članov raznih godb, kar bi veliko manj stalo truda in denarja, kakor pa vzeti si za take slučaje godbo iz enega odseka, kar je največkrat iz moralnih in materialnih ozirov nemogoče. Upam za gotovo, da je vsak zase prepričan, da se s skupnim deltom veliko več doseže, kakor pa, če se krčevito držimo separatizma. Zato pa, kakor mora vladati v celi Zvezi Orlov v tehničnem in organizato-ričnem oziru edinost, poskrbimo za isto tudi pri godbah. Želi bomo sadu in lepe uspehe. Orlov M—s. Disciplinarni red češkega Orla. (Dajle.) II. Telovadni r e d. 1. Odsek sestoji iz članov, moških, ženskih in naraščaja. Vsakdo, kdor se priglasi za člana, pove navzočemu članu, kateremu je poverjena ta m'oga, iavoje ime, stan in bivališče. Obenem vloži zapisnino v določenem znesku in me- sečni prispevek za članstvo mož, žen ali naraščaja. 3. Članovo priglašen j e se zapiše v knjigo priglašenih č'anov in se predloži v seji vaditeljskega, zbora, ki ima pravico proti sprejemu ugovarjati. Te opombe se pripišejo dotičnemu imenu in se potem to predloži upravnemu odboru v odločitev. Člane sprejema praviloma upravni o d -b o r in po prestani mesečni preizkušnji članovi. 4. Da se pri sprejemanju članov izogne kakih neprijetnosti, so vsi sklepi tako vaditeljskega zbora kakor upravnega odbora v tej zadevi tajni. Vsako izdajanje teh obravnav v javnost ima za posledico izključitev dotičneg člana (ki bi izdal sklepe) iz odsekal ali sploh iz cele telovadne organizacije. » 5. Telovadna obleka obsega: črne usnjate telovadne čevlje brez peta, črne plavalne hlačke brez zadrgala in gumbov s prišitim modro beli m pasom in belo telovadno srajco z modrim obrobkom. ti. Z ozirom na javnost je dolžan vsak enotnost telovadne obleke ohraniti. Prepovedano je telovaditi v čevljih (navadnih), nogavicah, bosemu, kakor tudi samo v plavalnih hlačkah. Pripusti se pa telovaditi brez srajce, če vaditeljski zbor tega posebej ne jjrepove. Telovadna obleka naj bo vedno kar najbolj čista in snažna. 7. Vsk čTm telovadec mora poskusiti vse telovadne vaje in mora delati tako, kakor vaditelj ukaže. Spored in izvedba vaje bodi izvršena natančno po navodilih vaditeljevih. 8. Na povelje načelnikovo mora vsak član zavzeti svoje mesto, bodisi za redovne, proste vaje ali vaje kakega posebneg kluba (strelne). Vaje se morajo izvajati skrbno in pravilno. 9. Pri telovadbi se mora strogo paziti na red in mir. Glasno govorjenje, krik, prehajanje iz vrste v vrsto, od orodja na orodje je prepovedano. Če se pri telovadbi mora govoriti, se to napravi tiho, da ni pozornost ostalih motena in da povelje načelnikotvo ne utone v vrvenju. 10. Orodje se mora rabiti samo v telovadni namein. Poškodba, ki se je dogodila pri telovadbi, se popravi iz odsekove blagajne, toda le v slučaju, če se je prigodila res po nesreči. Če pa kdo orodje poškoduje nalašč, mora nastalo škodo sam in popolnoma popraviti. 11. Vsako telovadno orodje se mora po dokončani telovadbi postaviti na svoje mesto, pri čemer se mora nujno izvršiti načelnikova ali gospodarjeva odredba. 12. V telovadnici se mora paziti, da vlada povsod čisitota, da je dobro prezračena in da se drži v redu. Hoja po nji v čevljih (navadnih), štrk o vanj e blazin in kajenje je iz zdravstvenih ozirov prepovedano. 13. Da se morejo želje članstva privesti do veljavne ugoditve, je izložena v telovadnici »Knjiga želja«, v katero ima vsak član pravico vpisati svojo želje (predloge) in mora zapisati tudi datum in podpis. Te želje so predložene po vpisu bodisi v seji vaditeljskega zbora ali upravnega odbora k veljavni udejstviti. 14. Člani odsekovi se nazivljejo bratje in se v telovadnici, v kroju na javnih nastopih tikajo. Nadaljno tikanje se z ozirom na razliko starosti in mest v javnosti ne priporoča. Vendar je to odvisno od medsebojnega civgovora članov; seveda se tikanje ne sme pretiravati. 15. Čllanstvu se priporoča skrbeti za čistost obleke in telesa Vsak član je dolžan upoštevati to stran v korist lastnega zdravja in v korist celote. Iti. Vaditeljski zbor sestoji iz načelnika, njegovih dveh namestnikov, načelnika {naraščaja, načelnika ženskega odseka, vaditeljev klubov in njihovih namestnikov. 17. Obravnave zborovi h sej se ravnajo po veljavnem redu vaditeljskega zbora. 18. Bratom sc priporoča, da pazijo in obračajo pozornost na te do’jočbe, da skrbijo na spodobno medsebojno vedenje in na vedenje v javnosti, da je njihovo medsebojno dleovanje uljudno in odkrito, skratka, da med seboj bratsko občujejo. Osebni spori naj ne ovirajo delovanje v odseku, škodujejo in ohromijo delavnost odsekovo. (Daljo.) , , V boj zoper pijančevanje. Veselo je čitati »Mladost«, posebno še članke, ki jih pišejo naši fantje. Le žal, da so zadnji čas nekoliko nehali. Sedaj ko nam še sije sreča mladih lot, si neutrudljivo izboljšujmo' mlada srca in sadimo vanje krščanske čednosti. Dovolite mi, dragi bratje, da vam stavim eno vprašanje: Kako kaj delujete na to, da bi se v vaših društvih ustanovili abstinenčni odseki? Kaj ne, da nekaterim to ne ugaja? Mnogo je še sicer v verskem oziru prav dobrih fantov, ki pa žalibog nimajo nobenega smisla za abstinenco, in tO' je jako slabo znamenje za mladeniča, da se namreč ne zna nič premagati, nič zatajiti, čeprav bi bilo koristno in potrebno. Dandanes, ko hoče biti vse izobraženo, bi bila najboljša izobrazba ta, da bi pogumni mladeniči in neustrašene mladenke odločno nastopili v boj zoper pijančevanje, zakaj to je naš najhujši sovražnik, ki nam pokvari toliko nedolžne mladine. Res žalostno je, da se tudi mladeniči tako malo brigajo, misleč, da bi brez tega ‘me bilo luštno na svetu. Dekleta in mladeniči, ali ga res tako radi srkate? Jaz bi vam pa rekel, dragi mladeniči, da ko bi ne bilo na svetu opojnih pijač, posebno pa še žganja, bi se gotovo polovico manj greha storilo, polovico manj solz prelilo, in ljudje bi bili bolj bistrega razuma in lepšega obnašanja, kakor SO' sedaj. Dostikrat se sliši, da tožijo stari ljudje, kako jim je oslabel um in spomin, da ne morejo ničesar več trezno premisliti in resno prevdariti. In glejte, kaj je temu velikokrat vzrok? Gotovo so si mnogi že v zgodnji mladosti in potem tudi v nadaljnjem življenju zastrupili z alkoholom svoje možgane in svoj razum; kar so lahkomiselno storili in zapravili v mladosti, to morajo s težavo prenašati v sivi starosti. Zato pa poživljam vse dobro misleče mladeniče: Pridružimo se hrabri četi neustrašenih abstinentov in pojdimo pogumno skupno v hoj proti pijančevanju, da tako s svojim zgledom pokažemo svetu, kaj zmoremo združeni m'adcniči. Bodimo veseli in korajžni, saj abstinent je lahko korajžen, če ima polne žepe svitlih kronic, ki si jih prihrani. Nasprotno pa ima pijanec prazen žep in težko bučo, to pa že veste, da ni prav fletno. Sestavimo si torej, dragi mladeniči, ki ste še bolj pogumni, lepe govore, in ko boste zopet pri skupnem sestanku, pa pogumno stopite na oder in korajžno povejte svoje misli o abstinenci, da se bode tudi v vaši župniji ustanavila družba treznosti ali abstinenčni odsek. Kajti ne morete storiti koristnejšega dela, kakor če delate na to, da bi sc po naši slovenski domovini omejilo neizmerno pijančevanje: In ravno s tem se bode omejilo, če delamo na to, da se ustanavljajo abstinenčni krožki. Zato pa vam. kličem, sinovi Slovenije: na delo za abstinenco! Fr. P., član Orla v Šmartnem pod Šmarno goro. Boks. Da se naša telovadna organizacija izpo-polni, da v tehničnem oziru zavzamemo širše polje ko doslej, je razvidno, da se morajo vpeljati med nas nove panoge splošne telovadne izobrazbe, nove vaje. Slišati je bilo že, da je naša moreška že preveč izrabljena, da se vadi na vsaki javni telovadbi in ž’e toliko časa. Pa to bi še ne bilo vse, glavno je to, da se je ne proizvaja z večjo natančnostjo in dovršenostjo'. Telovadec se prav kmalu brez posebnih težav navadi, pri moreški tolči in skakati toliko, da »gre naprej«, da se ne ustavlja in ovira. To pa je grozna napaka. Moreška zahteva resne vadbe. Prvič predno se doseže dovršenost v izvajanju pravilnih skokov, vstopov! Koliko vaje! In potem razni udarci, seki, hodi! Skratka, na pravilno izvedbo moreške bi bilo treba obračati večjo pozornost. Sploh še pri prostih vajah zelo zelo pogrešamo tistega sigurnega, pravilnega, ..enotnega in hkratnega izvajanja, bodisi da so vaje še tako lahke. So pa tudi telovadci v naših vrstah* ki cenijo proste vaje in jih izvajajo pravilno in elegantno. Zato je pa primerno, da se ti bratje še nadalje izpopolnjujejo v prostih vajah in postanejo tako sposobni za težje vaje, izmed katerih jie prav primeren in lep boks, ki naj se vpelje med naše telovadne vaje in ki naj se ga posebno boljši, izurjenejši telovadci poprimejo z veselijem. Vendar je treba že naprej opozarjati, da se boks ne prične izvajati z neko malomarnostjo. To pa prav posebno, ker je boks precej težka vaja in tvori višek prostih vaj. Zato je treba vsak gib izvesti s popolno natančnostjo in eleganco, da ohrani ta vaja svoj izreden efekt. Zato se mora vaditi vsak gib posebej in je treba gledati na malenkosti. Boksne vaje so v bistvu proste vaje in zavzemajo prvo mesto med vsemi panogami prostih vaj. Pri tem ima nekaj sehi lastnega, česar ne opazimo pri prostih vajah. To pa zato, ker sestoji hoks iz samih h o r i 1 n i h gibov (borilna prosta vaja). Borilni gibi sb pa mnogo težji, ko navadni gibi prostih vaj in zahtevajo zato vztrajne vaje; pri tem pa je boks zelo elegantna in efektna vaja in.se bo našim vaditeljem ih boljšim telovadcem k mali] in. močno priljubila in ho sploh v naši organizaciji našla, mnogo, prijateljev. Ta boks si je privzel gibe iz one vrste borjenja, ki se imenuje boksanje (odtod ime). Glavni vrsti splošne rokoborbe sta .metanje in boks. Pri metanju se borilca spoprijemata in skušata drug drugega zmagati na ta način, kdo bo preje nasprotnika pripravil na tla v ležo vznak. To metanje zavzema širno polje raznih gibov, zgrabov, oprijemov v obrambo in napad, katerih se moreta in smeta posluževati borilca. Druga vrsta borjenja je boks. Ta pa zavzema drugo polje splošne proste rokoborbe. Moč in zmaga borilca obstoji v tem, da prizadene nasprotniku kar največ udarcev in sunkov in ga na ta način utrudi, da sc ne moro več braniti in mora tako podleči. Pri boksu odločuje torej spretnost, gibčnost, odločnost in prisotnost duha. Poleg tega je često odločilni faktor — e II e g a n -c a. Kadar se namreč no more dognati, kdo je zmagal, odločuje tehnika borjenja, odločuje torej eleganca, s katero se je boril posamezen borilec. Ta eleganca odseva tudi v našem telovadnem boksu, ki se dela na isti način kot proste vaje, zavzema pa le borilne gibe. Te lastnosti ima torej boks: zahteva velike g i h č n osti, sigurnosti, skrajno pravilnega izvajanja in posledica vseh teh pravilnost i je e 1 e g a n c a in s t r u rri-n o s t, katere toliko pogrešamo pri naših telovadcih. Pri boksu se nam udi utrdijo, postanejo gibčni, vztrajni, prožni in okretni. Poleg tega zahteva ta boks prav posebno — obračanje pozornosti telovadcev na ravnanje in kritje in na hkratno, istočasno izvedbo posameznih gibov. Telovadci, ki so postavljeni v skupino, kakor pri prostih vajah (razstop potom obe-stranskega odročenja), morajo paziti na splošno pravilno izvedbo s tem, da prvič izvajajo vsi svoje gibe pravilno, in drugič, da pazijo na spiošno pravilnost, ki obstoji v splošnem ravnanju in kritju in v hkratnem izvajanju istih gibov. Ta druga točka je pa tu težja kot pri prostih vajah, kajti oradi navadno ostanemo na istem mestu ali pa se oddaljimo od njega le počasi potom korakanja. Tu pri boksu pa nastopijo prav pogosto razni skoki in pri tem je telovadcem treba paziti, da napravijo vsi enako velik skok. Vse to zahteva torej velike vaje. Zato je potrebno, da se telovadci prvo vajo, s katero se prično uriti v boksu, navadijo izvajati temeljito dosledno.in brez hibe. Vse posamezne gibe prve vaje morajo telovadci izvajati skrajno sigurno, kajti če bi se gibov prve vaje telovadec navadil izvajati površno, nenatančno, bi ne mogel sp];oh nobene vaje pravilno izvesti, ker se bri boksu isti gibi v raznih vajah vedno vrste. Torej, vaditelji, pazite posebno na izvedbo prvih vaj! Pravilnost pa se mora povdarjati že vsled tega, ker nepravilno izvajanje nima efekta, eleganca je nemogoča. Zato naj se pred vsemi javnimi telovadbami, na katerih se misli proizvajati tudi boks, preje preizkusi telovadce, ali izvajajo sigurno ali ne. Kajti desetkrat boljše je, da jih nastopi malo in da ti vzorno vadijo, kakor če jih je trikrat toTko in je izvedba površna, omahljiva. Treba pa nam je zato tako povdarjati pravilnost, ker če bi se bila vrinila med naše vaje površnost, nam je vsak pra-v i napredek nemogoč. Ta boks, ki se bo opisal tukaj, se imenuje prosti boks, ker se dela na isti način ko proste vaje in ker vsi telovadci izvajajo iste gibe ob istem času. Tu opisan boks je je češki orlovski boks (Rohovani). Na zletu v Kromeriži smo ga videli telovaditi. Za boks je treba zavzeti poseben vstop, iz katerega se prično delati boksni gibi. Omeni naj se še, da se boks razlikuje razen drugih gibov tudi v tem, da pri boksu ni nikakih drž, da &3 izvajajo gibi na vse pozive. Zato ne zavzema boks več dob kakor proste vaje, ampak je le ena doba na veliko pozivov (dvanajst ali še več). Dalje tu pri boksu telovadci često zapuste svoje prvotno stališče potom raznih skokov, pa se koncem vaje ne povrnejo vedno na svoje prvotno mesto, ampak pridejo na svoje mesto nazaj šele po štirikratni izvedbi iste vaje, tako da prehodijo telovadci obseg (pravil- nega četverokotnika) kvadrata. Slika nam kaže, da stoje prvotno telovadci pri a, in tu prično izvajati vajo, koncem vaje, z zadnjimi gibi pa zapuste stališče pri a in pridejo potom skoka na novo stališče pri b; tu začno vaje delati v drugič in pridejo koncem druge izvedbe !na tretje mesto pri e, kjer prično vaditi tretjič in zavzamejo koncem tretje izvedbe mesto d, tu še enkrat izvrše vajo in se tako povrnejo na svoje prvotno mesto pri a. g—>—>—g Poleg tega se izvaja boks v hitrejšem tempu kot proste vaje. Pri boksu prihajajo gibi glave češče v poštev, kot pri prostih vajah. Glava se obrača vedno v smer, kjer si mislimo napadalca, in sicer mora biti okret glave hiter, odločen in popoten. Vstop za boks se izvede tako: Vaditelj razpostavi telovadce v skupino kakor pri prostih vajah — potom odročenja. Ko so torej vsi uravnani in kriti in stoje v pozoru, poveljuje vaditelj: »Za boks — desno v prek!« nakar izvrše vsi telovadci prečni obrat v desno (za os-minko kroga 45 stopinj), in sicer drugače ko navadno d e tamo obrat, namreč da bi se z odrivom prstov leve noge zasukali za četrt obrata v desno na desni peti in potem, prinožili levo desni. Ker se mora gib izvršiti na mah, se kar na obeh petah zasučemo v desno s tem, da prste nekoliko dvignemo in s celim telesom izvršimo zasuk v desno. To je nožni gib. Roke pa, katere drže preje telovadci v priročen ju z odprtim opestjem in s stegnjenimi prsti, se hipno stisnejo v oba palca pesti obrnjena na strani (kakor n. pr. pri opori na drogu s podprijemom). Glava se obenem s truplom okrene v novo prečno smer. Ta prvi gib obsega torej na da :o povelje opisani prečni obrat v desno in zasuk rok v dlan ji položaj. Trup IV) ostane pri tem popolnoma stegnjeno. Drugi gib se pa izvrši na povelje »P o -zor!« Tu pri boksu se ne zavzame na povelje pozor temeljna postava kot sicer, ampak pozorna stoja pri tem boksu je »preža v levo naprej«. Tu se vadi sprva na dva poziva, in sicer se na ena napravi precej velika odkoračna stoja z levo v levo nazaj, da gledamo v prvotno smer, roke pa izvrše soročno odročenjc v levo, in sicer tako, da je dlan leve roke obrnjena navzgor, dlan desne roke pa navzdol in sta obe roki stisnjeoii s prsti. To je prvi gib. Drugi gib pa izvedemo na dve tako, da obe nogi e n a k o upognemo v kolenih, in sicer toliko, da je vsako koleno ravno nad konci prstov dotične noge, tako če bi spustili s kolen pravokotnico navzdol, bi šli ti ravno ob koncih obeh palcev. Roke se na povelje dve potegnejo in s tem skrčijo k sebi nazaj, tako da ostane leva roka v odročen ju upognjena nekoliko navzgor, pest desne roke pa se pritisne na leve prsi, tako da se palec in kazalec dotikata prsi. G'ava se drži pri tem boksnem pozoru pokoncu in mora biti obrnjena v levo, da gleda ravno nad pestjo leve roke v levo, kjer si mislimo napadalca. Trup ostane pri tem popolnoma pokoncu in je celo nagnjen nekoliko nazaj. Ta položaj zavzamemo torej na povelje »Pozor!« Poleg pozora imamo tudi posebni »boksni o d m o r«, ki se izvrši iz pozora tako, da se obe nogi hkrati v kolenih stegneta, roke sc pa povesijo v priročen j e v hrbtni položaj, stisnjene v pest (kakor se držimo na drogu v opori z nadprijemom). Pozor se vadi le sprva pri začetnikih na dve dobi, pozneje le na eno dobo. Sprva naj se vadijo telovadci v pozorni in odmorni stoji, da na povelje vaditeljevo hitro izmenjavajo obe stoji. Na pozorno stojo (prežo) naj polagajo vaditelji posebno skrb, ker se ta gib zelo mnogokrat uporablja v posameznih vajah. Posebno je treba paziti na to, da sta obe nogi enako im pravilno skrčeni, da je glava obrnjena popolnoma v levo, trup pa naravnost naprej. Roki bodita vedno močno skrčeni v pest, da so vse mišice napete. Vsi gibi pri boksu naj se delajo kolikor mogoče z močjo. Če je torek sunek, naj se sune zares krepko v zahtevano smer, če je udarec, naj se močno zamahne. Izpadi naj: bodo pravilni in se morajo vedno natančno razločevati od preže, torej izpadna noga močno skrčena, druga pa napeto stegnjena! Gibi glave naj se izvedejo vedno hitro in naravnost v zahtevano smer. Sploh naj telovadci pri boksu pazijo na vse malenkosti, da sc bo iz njihovega izvajanja videlo, da so te vaje višje vrste. (Dalje.) Bratje Čehi za slovenščino. Iz Kromefiža na Moravskem se nam poroča, da se bo celi odsek v Kromefiži učil slovensko in da ga bo poučeval dr. Zahrad-niček, profesor na ondotni gimnaziji. Dalje se Čehi zelo zanimajo za našo »Mladost«. Poroča se tudi, da si bodo privzeli Čehi ravno-tak kroj, kakršen je naš. Tako bomo res vsestransko zedinjeni in z združenimi močmi si priborimo zmag! Bratom Čehom bratski pozdrav! Želeti je le, da se tudi slovenski Orli poprimejo učenja češčine. Dobrepolje—Vel. Lašče. Ravnokar je minilo leto, odkar se je vršil občni zbor našega okrožja. A ko pogledamo nazaj, opazimo, da v pretečenem letu nismo spali, ampak delali. Naši odseiti so ravno v tem letu lepo napredovali, naj si že pogledamo tehnično ali organizatorično delo. A ko pregledujem tajniški zapisnik, apazim, da je bilo v pretečenem letu pet okrožnih odborovih sej in dve seji okrožnega vaditeljskega zbora. Sklenilo se je marsikaj pametnega in po večini Uidi izvršilo. K lanskem tridnevnem tečaju, katerega je priredila Zveza, so vsi v okrožje spadajoči odseki poslali svoje zastopnike. Dalje je okrožje priredilo tudi dve skušnji za vaditelje, katere je vodil br. okrožni načelnik D. Tomažin. Kjer Zveza Orlov napovedane revizije ni izvršila, je odseke revidiral br. okrožni načelnik sam. Kjer se okrožje rudi birme, katera se je vršila isti dan pri nas, ni mogla udeležiti javne podzvezine prireditve na Vrhniki drugače, kakor po svojem zastopniku br. okrožnemu tajniku, se je vršila okr. javna telovadba v ta namen v Vel. Laščah, združena z mladeniškim taborom. Telovadba je prav krasno uspela. Na evharističen kongres na Dunaj sta poslala dva odseka svoje zastopnike (Dobrepolje in Vel. Lašče). Udeležnikom kongresa bodo ostali dnevi, katere so preživeli na Dunaju, vedno v spominu in bodo gotovo rodili mnogo dobrega tudi med Orli, kateri se žal kongresa niso mogli udeležiti. Na ko-merzu slovensko-hrvatskih poslancev 20. oktobra je zastopal okrožje bivši okrožni tajnik br. Adamič, kateri je sedaj v Borovnici. Iz tega je torej razvidno naše delo v pretečenem letu. Toda poglejmo v bodočnost. V kratkem se bode vršil okrožni občni zbor. Na tem občnem zboru se mora skleniti, da se letošnje leto, posebno zimski čas, posveti v prvi vrsti fantovskim večerom. Bratje Orli se morajo vaditi posebno v govorih, da bodo pozneje nastopali kot občinski odborniki in zavedni gospodarji. Bratje načelniki pa naj gledajo na to, da porabijo vsako uro v telovadnici. Dalje moramo skrbeti tudi za naraščaj v odsekih. Vsakega moralno nepokvarjenega fanta moramo pritegniti v svoje vrste. Mladino moramo čakati tako rekoč že na pragu šole, da jo nam ne prevzamejo naši politični nasprotniki, katerih je žal tudi pri nas mnogo. Ako to dosežemo, bodemo dosegli svoj namen; potem bode tudi iz naših krajev izginilo ono popivanje in ponočevanje po zakotnih krčmah, katero uniči in pokvari toliko mladih in čilih naših fantov. Iz naših vrst pa bodo vzrastli možje zavedni in izobraženi, kateri se ne bodo dali pod peto liberalcem. — Andrej Adamič, okrožni tajnik. Idrija. Druga predsedstvena seja dne 4. oktobra 1912. 1. Zapisnik zadnje predsedstvene seje z dne Iti. avgusta se odobri. 2. Na poročilo referenta odsekov o gibanju istih se je .sklenilo nekatere opomniti na marljivejše delovanje. 3. Odsek v Spod. Idriji se na željo, naj okrožje opozori Z. O., da poskrbi za kak napredek v telovadbi, opomni, naj izrazi svoje želje na občnem zboru Z. O., ki se vrši začetkom decembra. 4. Naznanilo vrlega organizatorja mladine predsednika žirovskega Orla gospoda kaplana Jan kota Cegnarja, v katerem javlja svoj izstop, ker je premeščen iz Žirov v Ljubljano, se vzame z žalostjo na znanje, ter sklene mu izreči zahvalo za njegov trud in požrtvovalnost. Z. O. se pa naprosi, da potrebno ukrene na stavljeni predlog. 5. Na došli dopis Z. O. se sklene odseke opomniti, da v kratkem jim doposlane vprašalne pole od Z. O. natančno izpolnijo in pravočasno vrnejo. C. Ker je zimska sezona tu, se sklene tudi isto opo-zoriti, da pričnejo s svojimi sestanki. 7. Br. okrožnega načelnika se opozori, naj drži okrožni vaditeljski zbor mesečne telovadbe za odsekove voditeljske zbore. Polica. Naš odsek je bil ustanovljen 18. avgusta leta 1911, torej obhaja že nad eno leto. Članov ima sedaj 24. Imeli smo v preteklem letu štiri občne zbore, pri katerih se je rekla, marsikaka tehtna beseda. Nadalje šest izletov, katerih so se člani udeležili polnoštevilno. Štirikrat je nastopil Orel pri (gmpfimtifdjem - Prejemnica ii liber eine Sinlnge von j[ o vlogo od } K.........................It .. Stoni / ib. i. •)lt. j- auf bnd ©cliecflonto bet betu f. t. tpoftlparloffen-s2lmte in SBien, 92c. na čekovni račun (.ri c. kr. počtno-hranilničnem uradu na Dunaji, 48.621 ftcntcinfcabe«: — Imetnik r»ču»» : Upravništvo „Mladosti11, LJUBLJANA Unterf^dft be« qioft6eamtti:: Podpii pofctnega uradnika : f rlagfdieitt —Položnica gu^ungsidjem—vpismca gtniage ( h Vlog S R.............................." gelciftet burd^ ( vplačan po \ ................. auf jtontO'đlt. 1 na račun ttor.f •48.621* b il •'S.-I Iv atn ) dne ? ...................—191---- i geteiftet burd) I f vplačan po j Stonto--92r.) Račan št. f E 48.62 1 11 S-8 E °* •&1 ^-(2 4 8 tl S s3* SJ o >g 48 Sic(t šdic.a« juri tur* leu tioftčcamlen abjutmuun unb mit ber lagcčredjiiutts an bab 1.1. i'ofijiiartaiitn etn»ufc«btn. _____________________ ____________________________________ ________________________ Te listke nej postni urednik oddeli in pošlje * dnevnim rihinom c. kr. poštno-hranilničnemn urada. e « U ^ U 1«^ a 5 sii 2; E E 5 <2 e S ^ » « g I £•! 'S 5 3 2 S v oftamtc ju u6erteic(;cn. ©ie Him^uflung fanti mit Sime, butt^ Sniit obet mittcl: (St<;rei6maiC^ine erfolgen. 8Uj Datum muB vem (Sinleget ftctd bet Sag ter tatfac^Iic^en (Sinja^tung angeje^t tverben. Det tpofttieamtc voUjiel;t ten (5:mi>rangii^ein unb ftcUt i^n nac^ erfolgter HBtrennung vem (^rlagfc^etn tem UBerBtmger atd ©eftatigung ubet bie gemac^te (ffutage juiucf. Det ©ilagic^ein unb ©u^ungdj^ein tvirb an ba^ ©oft^arfaffen« timt gefentet. ©d)eine, auf tvetcf;en Diabimmgen, Durc^ftreic^ungen obet Hbdnbetungen irgenb ivelc^et Strt in tem vergetruiften Se,rte eter in tem ©etragdanfa^e voiiommen, ivevten ven ben ^oftdmtein nit^t angenommen. (Sbcnjo roerben unbcutlid^ au^gefuUte, ftart 6e]*(^mu6te obet jettiffenc titlag^einc jurutfgetvieien. Da so opravi plačilo a pomočjo položnico mora se ta poslednja , tisku primerno v vsoh treh delih izpolniti in oddati potom na pošti z L izneskom vred, kteroga se hoče vložitv Položnica bo izpolni s črnilom, s tiskom ali pa 8 pisalnim strojem. I Za datum mora položnik postaviti vsul oj dan, kterega je plačilo v istini * opravljeno bilo. - Poštni uradnik opravi prejemnico ter jo potem, ko jo je od j položnice oddelil, vrne prinesen kot potrdilo napravljenega vloga. [ Položnica in vpisnica se pošljeta poštno-hrauilnionemu uradu, h Položnice, na kojih je opaziti strugotine, prečrtanja ali kakoršne f si bodi spremembe v predtiskanom tekstu ali v pripisanem ienosku, so od , poštnih uradov no sprejemljejo. Isto tako ee vračajo nerazločno napisane, zol6 pomazano ali raztrgane položnice. javni telovadbi. Imeli smo tudi štirikrat skupno sv. obhajilo v kroju. »Mladosti« ima odsek deset. Dohodkov je bilo pretečeno leto 623 K 52 h, izdatkov pa 552 K 81 h; s tem je plačana tudi nova bradlja, katera stane 270 K, torej smo popolnoma brez dolga in imamo še 21 K preostanka. Društvena prireditev dne 25. avgusta se je vršila nad vse lepo. Nad 130 uniformiranih bratov se je udeležilo našega tabora. V ognjevitem govoru nam je razložil pomen Orla predsednik Z. O. dr. L. Pogačnik. Nadalje so navdušeno govorili brat načelnik Gale iz Prežganja, br. Pirc iz Ljubljane in č. g. župnik Jaklič iz Prežganja. Popoldne se je vršila velika javna telovadba pod vodstvom br. P. Kržana iz Ljubljane, ki je lepo uspela ob veliki udeležbi občinstva, ki je častitalo telovadcem. Tako se je vršil eden izmed najlepših mladeniških taborov naše orlovske organizacije. Telovadimo trikrat na teden, vsaki teden je tudi predavanje. Prodava č. g. župnik J. Švigelj, predsednik našega Orla. Iz tega se razvidi, da na Polici nismo spali, ampak da delamo in hočemo delati, da si pridobimo še lepšo bodočnost našega Orla. Tržič, Naš Orel se je začel živahno gibati. Ob sredah in sobotah se vrše telovadne vaje, h katerim prihaja lepo število telovadcev. Na občnem zboru kranjskega okrožja se je soglasno sklenilo premestiti sedež okrožja v Tržič. Za okrožnega, načelnika je bil izvoljen b.r Sterniša, za okrožnega tajnika br. Prešern. V nedeljo, 13. oktobra, smo uprizorili žaloigro »Garcia Moreno«, ki je dosegla lep uspeh. Občinstva je bilo polna dvorana. Ob torkih prihajamo na večer k predavanjem. Sedaj se snuje godbeni orkester v društvu, v katerem bomo tudi Orli prispevali in sodelovali. Dne 14. oktobra smo imeli v društvu poslovilni večer od dveh bratov, Lovro Tomazina in Muškata. Prvi je odšel k vojakom in biva v neki trdnjavi blizu Lošinja ob morju, drugi je odšel za delom po svetu. Gradec. Naš telovadni odsek se dobro giblje v zimski sezoni. V torek je telovadna ura obvezna za vse telovadce, v sredo je pevska vaja, v četrtek in petek tamburaška vaja, v soboto je vaja vaditeljskega zbora, v nedeljo imamo organizatorično predavanje. Evharističnega kongresa se je udeležilo 18 bratov. V nedeljo, dne 6. oktobra, so se poslovili od nas bratje vojaški novinci, katerih je bilo devet, med temi so bili predsednik Ilodžar in načelnik Piejic, zelo pa odsek pogreša tudi pogreša prejšnjega načelnika br. Praprotnika, kateri je ves gorel za Orla. Orel jim je priredil ta dan odhodnico. Zjutraj smo pristopili skupno k mizi Gospodovi, popoldne pa smo se zbrali v društvenih prostvorih »Kresa«, kateri so bili natlačeno polni. Govorili so br. Puntar in novinci, potem smo zapeli orlovsko himno, nakar smo se razšli. Dne 17. oktobra smo imeli izredni občni zbor. Na dnevnem redu je bila volitev za dopolnitev odbora. Izvoljeni so bili sledeči br.: Stanislav Velkavrh, Val. Pipan, Zoran Jošt, Ludovik Bavdar. Tako ima Orel zopet nekaj svežih moči. Upamo, da bode Orel čvrsto napredoval in da bode kmalu zopet javno nastopil. — Bratje, dolžnost naša je, da skrbimo za to, da bode naš odsek vzoren odsek. Leto gre h koncu, treba je misliti na to, da si vsak Orel naroči naš list »Mladost«, zato pa že sedaj na delo! Bradlja ali drog. Ako ima kateri odsek kako bradljo ali drog na prodaj, naj pošlje ponudbo na upravništvo »Mladosti«. Cena naj se istočasno naznani. H. Sienkiewicz: V pustinjah in puščavi. Roman iz Mahdijevih časov. Iz poljščine prevedel dr. L. Lenard, 2 K 80 vin., v platnu 3 K 90 v. (XVII. zvezek »Ljudske knjižnice«) se dobiva v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Naša izobraževalna društva po deželi tožijo, da jim zmanjkuje povesti. Ljudje silno ljubijo mikavne in obenm poučne romane. Tej potrebi je »Katoliška Bukvama« zopet s tem zadostila, da je izdala najnovejše delo slavnega poljskega pisatelja Sienkievvicza. Kdor je bral »Z ognjem in mečem« ali »Potop« ali »Križarje«, ve, da Sienkievvicza v zanimivem, živem in bujnem pripovedovanju nihče ne prekosi; vsaka stran prinese kaj novega, vse se odigrava pred nami, kakor-da bi bili sami navzoči, bravec se od Sienki-evviczevih povesti težko loči. Pričujoči roman nas popelje v Saharo, nam popisuje velikanski boj med Mahdijem, znanim prorokom Arabcev, in Angleži, slika strahote puščave in šege on-dotnili rodov ter nam v tem okviru podaja na-peto-zanimivo povest izrednih in strašnih do-godljajcv dveh otrok, ki sta morala pustinjo prebresti. Nizka cena omogoča najširšim slojem našega ljudstva, da si to lepo povest omislijo. annDaDDnDannnDnDnDaaaaDDnnaaanaaaaDnaaaDnnnnnDnnnaanaaaanDnnaanDaDDnDDDDDO □ n a n a D n □ □ □ Ustanovljeno 1867. Manufakturna trgovina Ustanovljeno 1867. Franc Regorschek-ov naslednik AVGUST JAGODIČ Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 3. Zalagatelj za orlovske telovadne srajce in predpisane žnore za kroje. Obenem a □ a n □ a □ n a a □ priporoča tvrdka častiti duhovščini veliko zalogo sukna in pristnega platna za □ g cerkvene oprave. g n n nnaDDanDDDDDDDnnannnDDaDanaDDDaaDDDDnanaanaDDnaDDDDannanDDDnnDDnDaanananna Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista »Mladost«. Tisk »Katoliške tiskarne« v Lj ubij ar1