Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej/p^čano.

GLAS
List slovenskih delavcev y Ameriki,
1(1 u n*i 12
Eeentcred — Bwhm» Cto— Matter September 25 th, llMO mt the Vo*t Of Hm »t New York, N. and«- Act •( Ceosreu •( March Srd, 1*1».
f M mu VMt KOT
VA DAN DOBIVATI
C '"GLAS NAHODA"
PO POŠTI NARAVNOST HA ITOJ POM (IsvmbH
i| | *	B«delJ h ^runiiuf)■
< s: Čitajte, kar Vas ranhf VI
No. 52 — Štev. 52
NEW YORK, MONDAY, MARCH 16, 1942 — PONEDELJEK, 16. MARCA, 1942
Volume L. — Letnik L.
SPOMLADNE OFENZIVE NE BO
TAJANJE LEDU IN BLATO ZADRŽUJE NEMŠKE ARMADE V RUSIJI, — PRAVI HITLER. — BOŽJA PREVIDNOST JE NEMŠKIM i ARMADAM NAKLONILA VELIKE ZMAGE!
V .soboto je Adolf Hi tler nepričakovano pri.šel s fronte v Berlin na proslavo spominskega dne . padlili vojakov. <"k>~ voril je v Zeuighausu, staran arzenalu, ki služi za vojaški! muzej in dvorano junakov ter »ekci, da l»o imela nemška ar ! m a da še 1 kikIe 1 »oje in da je' svojo spomladansko ofenzivo preložil do poletja. Njegovi, y poslušalo1! >o bili nekateri poli- finančni del Xew tj'ki :n generali, nvd
Strel na finančni del' mesta New Yorka
Ameriška armada dospela v Avstralijo
Sprožen je bul nek pokvarjen proti-zr avtomatični stroj. — Strel zadel nebotič
Velik ameriški konvoj je srečno dospel v Av-tralijo. — Večkrat ga je sovražnik napadel. — Vojaki so celo prenočevali na krovih.
Iz Sydneya v Avstraliji je prišlo poročilo, ki pravi, da je li n^ krovu, se srečni.
Vsak vojak je vedno imel o-
Vsaki dve uri en bombnik
V tovarni v Michiganu, bo Henry Ford v kratkem pričel graditi bombnike za armado.
petek popoldne ob 3.40 je Yorka neko-
. .,	v	njimi pa koliko okusil bo a rdi ran jo.
.le h m |H>iuesanih neka i vdov ♦ i	*	• -t"
, * auin m.,rwt,|	toda IIO Oil SstraUl SO Via iJlica
in raovenih vojakov.	<> ■»- r , i m •
A J *	Osem .»<-.t,.iiiniei-.-:'i/r^rel
stTar vm,w; d,anc\ JV kov iz protizračnega topa, ki l«>do 1k>1>p- postavljen nekje ol> E«*t Ri-premairati Vt>r je žvižgalo nad finančnim delom Now Yorka. 8edem izstrelkov je nekam izginilo in 'so padli mogoče v East River ali pa v morje, eden pa jo zadel E<|iiiiH Ible Buidinga na
rekel Hitler. " viki. ki ni.«o mo<rli neiH-kih arnind in nien'b . za-voznic v oni zini. odločno premagati prihodnje poletje/* zadnjega rasa so Hitler in drug; govorniki vedno na-
jKivedali veliko spomladansko!v°sa1l ^ _ „ , ofenzivo, ki bo m ličila rusko ,vow.h. Nassau St Broadway an,rado, toda v -soboto	1U i«^«ipjeni.
ler govoril o bližajoči se p, mla-1 "V ojaSka oblast pravi, da se di, ki je prinesla - seboj tajanje ** v*Um1 I*>k varjenega meliam-ledu in blato. Se 21. d čemi*-)211,11 avtomatični stroj sam ra .ko je prevzel vrhovno po-jfl,rožil in iz "j088 zlotol° 8 vel/wtvo. je a* trojem dnevrie»ui^s^re^cov-
jyovUju n	Izstrelek ^e je za ril v steno
'•S pnrevami /.a takojšnjo j ok°n tr' krtine pafai; toda
obnovitev ofenzive moramo ta-j--------
koj pričeti, dokler ne bo
. . .	, * , -	i- i - i - - - i Mož, ki je nekov v v\sako
v AvstraUjo dojelo vec tisocj \*ak vojak je rano imel o- ^ vi| aTtoniobilf mo_
________|ameriških vojakov, k, so na pasa« resdn, pas. /.aradi pre- ro ^ ^ v & j,
eksnln^ii« bil i , svoj konvoj odbib »ver kot en	velike gnjece je bilo vsako.	m en lbon,bni,k Metoda
,11, iT ,' zelo glasiia. japoniski napad	vezbanje iiemogoee. Hrane je .	Inoina ^ samo delo
odlux-il pa se je precejšen kos Edward Anglyjje s|K>iWil li- bilo dovolj, samo vponka vode 1	1 1
kamna in kosi kamna so padli stil "Chirfigo Snn<la je kon-	je bila odmerjena.
na Nassau St. Nekateri ko*>i so voj prijel v Avstralijo že predi nM, ■ ■ , -,
t«I kraja je bi Jo morje neto-
n<), po"::"1« ]ia j«.'
bilo mirno.
..... "" •	"""	\ IJJ [II	\ .V \ >11 flllJU H' I M«. I |	^i-.jjj^
iloiH-li kot droln-n lešnik in tremi tedni in da p> 44vsak vo- r;. ' ,
mi- i	. , .,	. ... . , li ko iayiourkai
ljutlom na rame m na jak' v konvoju phrsel na dolo- . •» ...
oj prišel v Avstralijo že pred
bili
so padli 1 j udom na rame in na jak" v konvoju prtwt ulieo, toda ni kdo ni bil poško- če no mesto, navjflie sovražnim
tlovan. Skoda je malenkostaei napadom "več kot enkrat." ) Augly pravi, da se ameriški
in med ljudmi, ni bilo nikake! Vojaki so L/.	krajev vojiki zavedajo, da > ta vojna	:. - i • i i
i	i „. z .i i <4	• r -i	. . , J <«*eiuenta m ji*kla. v najkrajšem si delavei iz desk tfmli zaboj ,
ml' --,■■,, • !?,n?r;h	>:0,V0ZI-.1 1;J,!.,OVatVOJUa m;la f m°r	»'Ogla ta foumm im. v katerem so delali, okoli njih
Mar -.ikdo se je eudil, kako je h ver- tednov v "natla,emli, za- .rajo bojevati ]»o vseh krajih ^ vi,ik žtirtnmtorTli Wmikl pa <0 iz cementa vlivali zidove
je drugačno. Henry Ford gradi l>ombuike ravno tako, kot je izdeloval avtomcdwle.
Že od lanske pomladi so de-Kivci Kokali d rev j o in grmovje na 1<)<)0 akrth zemlje in so zgra-
aprila so i)rieeli kopati in dva dni pozneje je bil vlit pn i cement.
1. septembra je prišel prvi stroj in 30 dni pozneje so pri-celi izdelovati posamezne dele aeroplane. Poslo|»je te<laj še ni bilo gotovo — na enein kon-<-u tovarne ■so že delali, drugi knee tovarne pa so sele zidali.
dili pol milje doigo tovarno iz Na lirnsikaterem prostoru so
mogoče, da se kak top more , teinnelrh parni k nil. \ oznja se ^eta. ker bo dnurace dospel	, ...	.
.... ,„ ,	.-i	-	' - -i 4 i- -i i - ; vsaki dve uri m tovarna bo o-
sam sprožiti. I <»<la nek častnik je pn<-ela sre<li zwne	i sovražnik tudi v nnlioVo dezc- ,	, ,	v .	1M
• • .. ,	t » i,	t- > -i x • i i	i bratovala dan in noe ni gradila
je jK>ziieje ,,ojasu.l, <1* so m no- An^lv ^ral, vojaške taj.io-jlo	,	bombnike, ki >K>do mo-
- j tovarne.
gi protizraeni tojmvi avtoma-ni smel |K>ve^lati, v k iterem tirni, da se sprožijo sami in da pristanišču so se ameriški vo-morejo v minuti oddati 1^5(jaki izkrcali, pravi ]>a, da so strelov. Tak izstrelek je dolg bUi parniki v potniškem smislu 7 palcev, tebt:i eden in eno tre-tiuo funta ter gre nad -&U0Q
"jrfrabv daleč.
RANGUN JE GOREL
Angleži so zadnjo soboto za-
ne no sovražni* na v&iliodu uničen." Od S tedaj naprej pa so nemška po-l
rodila s fronte govorila samo o; ~ rti; T) „ ,	4
- . . .	zg.lh Kangun ni mesto te go-
defenjzi«\ tu vojni.	,U t , ?■ T i	»i -i
li«i; ; Ti-ii ii i rrelo dva dm. Iz brezštevilniii I»alje je Hitler rekel, da ie!,	. , - ,	..
imniška armada - ^	1>o3",rov te ^ tUr*al <i,,u 18 tl*
v Rusiji izvo-jevala anmge, ki prekašajo \-se zmage v zgodovini. Toda zi-
so<" čevljev v zrak.
Tako pripoveduje nek anno-.	.i • gleški-častnik, ki je bil te«laj v sna jo pnsla p-ej, pralno 10 le v,	\ , .. - - - - j. Kangitnu in dostavlja:
je kot v Dunkirku."
k<lo pričakoval in na^lmjša zima v zadnjih U0 1 lih. Sovražnik pa se je z zimo okoristil ter »e je v 4 mesop.h pripranril.
"'Sovcda je bilo edimotipanje voflitelrv v Kreiulju," je nadaljeval, "okušati storiti vse. da bi nemška armada doživela usodo Napoleonov^ velike armade A>led zdivian h naravnili fil, toda z nadčloveškim tni-don so Nemčija in njene zaveznice srečno prišle iz velike «*ti-f»ke.
44 Bol.jševiškernu velikana, čeirar kruta nevarnost je sedaj priznana« n sine biti dovoljeno se lao^'riti in mora biti držali v svojih določeniii mejah."
(Nadaljevanje na "J. str.)
'Bilo
Požar je bilo mogoče videti na daljavo 4{> milj o-' nekdfaj krasnega mesta.
Da se mesto zažire, so najvišji častniki sklenili, ko so u-
natlačelii, tako da so nekateri vojaki spali > udll^krovn.Spo-
četka je bilo m rzTor TcvTiT, 1co so parniki prišli v tropične kraje, tedaj so bili oni, ki so spa-
Oni večer, ko smo >e odpeljali," poroča A ugly,'' je vsak šel na krov in je gledal, kako izginjajo loči na obzorjn in vsi
1k> take bombnike, ki 1k><1o mo-igH s svojo silo odleteti na vsa-j ko fronto sveta, j Na kraju, kjer sedb'j stoji ; tovarna, so bile 28. marca, 1941
smo bili radovedni, kdaj homo v .. ™	i • . *
i * j i" -i "U 11 se majhne farme, nekaj vrtov
>y(,J a?,lu ,)o^tiH »u&mto gradov. TejBjai-dneJvarna v popolnem obratu Jn
L' bo delavci pričeli sekati drev- vlaki bodo pričeli d je in so a:a v kupih sežigali. 18.
se "n rsm(Pit^c rcaTJ. iii suhe zemlje, raznn majhnega ot*>ka.*'
enega
dr»ati in so hoteli, da je mesto popolnoma uničeno, preduO vkorakajo vanj Japonci.
.Ob 2 popoldne je bil določen čas, da se mesto zažge. Na vseli koticah mesta je ibilo slišati velikanske razstrelbe: nalašč zsr to postavljeni vojaški oddelki so samo pritisnili na električni gumb in del mesta "je šel v zrak. Požari so se vkratkem pričeli na vseh krajih mesta in v neld t'j minutah je bilo celo
0 morski bitki pri Javi
12 zavezniških ladij je bilo potopljenih v dnevni bitki v bliži Sunda zaliva pri Javi.
tri
V tem čas-u pa so zgradili tovarno in hangarje, ki merijo :i,70;).(KM) kvadratnih čevljev in letališče, ki meri 900 akrov.
Vlaki pa še vedno dovažajo stroje. V kratkem bo velika to-
dovažati de-
lavce na tisoče.
videli, da mesta ni mogoče več mesto v plamenih.
Hrvatje za pomoč Rusiji
Russian War Relief poroča, da je od male skupine Hrvatov v Bergenfieki, N. J., prejel ček za $7.">1. Vsi ti Hrvatje so doma z otoka Ugljan ob dalmatinski obali in so se sestavili odbor, ki si je nadel nalogo pomagati Rusiji v njenim boju p rot i fašizmu.
Mooneyeva oporoka
Poročilo iz San Fran Franci-
sca, imuanja da je Toni Moo-
nev, ki je umrl 0. marca, od-iT " V'7- i "TTTi" a ., .	. v ' „ bojne ladje, ki potopile o
llfllfll	m i T u mim vnnn T?« 1 .	. * . , , '
ja|>onski'h bojnm lady.
Mornariški department je v soboto naznanil, ua se je '27. februarja vnela največja jhj-morska bitima' v se«ianji vojni sevrt-no od Jave in je trajala tri dni. V tej bitki je bilo potopljenih 12 zavezniških bojnih ladij, med njimi tudi težka a-meriška križarka Houston in ruš i leč Po]>e. S križarko Houston se je pre«lsednik Roosevelt pogosto peljal na počitnice v južne vode.
V tej bitki so bile tudi angleške, avstralske in holandske
pravil svojo odtujeno ženo Reno samo z $1. Svojo osebno lastnino je zapustil svojemu bratu in sestri, knjige, pisma, zapiske in slike pa vseučilišču California.
VA2NO PRISTANIŠČE, KI SO GA JAPONCI ZAVZELI
čilo, je bitka ponehala in zavezniške ladje so križa rile ob severnem obrežju .IbVe. Naslednji dan se je zoj>et vnela bitka in je bila končana v nedeljo 1. marca. Dopoldne 1. marca je ameriški rušilec sporočil, da je zapazil tri sovražne kri<5?arke. Plul je proti njim, toda o njem ni bilo več slišati. In v tem smislu so bili «>bvešče-ni sorodniki častnikov in mornarjev na krovu ruši tea.
Angleški admiral sir William James je rekel, da je bila pomorska bitfka pri Javi najkr-vavejŠa bitka, kolikor jih poznamo.
Vse zavezniške ladje, ki so šle v boj proti Japoncem, so bile potopljene.
Harakiiri - logična smrt
Za generala Homma je bi edin častni izhod, da izvrši samomor, ker ni mogel poraziti generala Mac Arthur ja na Bata an polotoku.
Samomor generala' Masaha-ru Homme s ha raki ri je popol- (&*tnejši način samomora, nam noma v soglasju z najboljšo ja-! reč, da si z nožem razpara tre-
ponsko vojaško tradieicijo*.
Ker kot vrhovni poveljnik na Filipinih s svojo armado, ki je !b;!a mnogo močnejša, kot pp ameriška in filipinska, ni mogel zlomiti junaškega odi>o-ra generala .\CaoArtlmrja, tedaj general Homma v japonskem pojmovanju o vojaški časti ni mogel storiti drugega. To ie bil zanj edini častni izhod-
Vojaška karijera ' llonime je bil
Naslednje zavezniške ladje so bile potopljene:
Združene države: težka krt-eariifar Houston in rušilec Pope.
Holand^ka: Kri žarka Java in Deru\-ter; rušilci Evertsen.
Anglija : Križarka Exeter in rušilec Encounter. Stronghold, Težava je oblačiti Eleo*tra in_ JUpiter.	I vojake
Avstralija: Križa rka Perth j in rušilec Vana.	j V Camp Upton, L. I., je na-
Japomike izgu.be: Ena	niajorja Allwyna L. (luni-j
žarka potopljena, druga kri- bert.«a oblm-lti vojake m 2ti.v«a-
buh.
S barakiri si hoče Japonec v težkem i>oložaju in obupu rešiti svojo čast. In za Homino je bil tudi hara-kiri edini izliod, da je čiis-tno odšel iz tega sveta.
genera la je lnla sijajna. Inozemskim vojaškim in časnikarskim krogom je bil lx>lj poznan kot katerikoli drngi jaj)onski cvi-stnik, ker je znal dobro angleški jewik. Na vzel se je tudi
popolnoma zapadnili običajev. . , . ^ {	. .
General Homma je bil star ' , P g - f P- l! let in je bil poslan v razne dr-
Zopet požar na ladji "Normandie"
V petek ob 10.40 dopohlne je na velikem francoskem parni-ku Normandie, na katerem je 8. februarja* nastal požiir in se je vsled tega prevrnil ob svojem pomolu v Hudsonu in sedaj leži na dnu reke, zopet pričelo goreti, tod« ogenj je bil kmalu poigašen. Nekateri pravi-
ti, drugi pa pravijo, da je požar nastal vsled kratkega električnega stika.
Nemdl orihaiaio na Norveška
Pogled na pri-^niMV Rangun v Burmi, ki so ga Japonci zavzeli. H&ozi to pristanišče so šle na Kitajko vse vojne pošiljatve iz Anglije in Združeni!/ držav. Predno so se Angleži umaknili, so met?to do tak požgali.
žarka zadeta in puščena v plamenih; ena križa rka pričela Roreti in se ,h> najbrže potopi-I la, neka druga križa rka poško-j dodana, en rnšilec ]>otoj»ljen, trije pa so bili puščeni v plamenih.
V petek 27. februarja so zavezniške 'bojne ladje ob 4.14 po-poklne zadele na japomske lx»j-ne ladje, ki so bile v veliki premoči, med otokom Bawean in fsurabavo na Javi. Japonci so imeli najmanj 9 križark, med njimi dve ]>o 10,000 ton. Kri-žarke s-te spremljali dva flot iii rušilcev, vsega sikuryiaj najmanj 40 bojnili ladij. Ko se je zno-
zave kot opazovalec za japonsko -armado. V prvi svetovni vojni je bil z angleško armado v Franciji. Znal je nas posnemati v vseli ::aših navadah in
obhajili, toda na vzel se jih ni j ^^ ^ ^^ Dajr. kega vojaka pre^kH»eti pravo,In ce bi se jih prilastil, bi za M<u|et,.	da je pred
obutev in obleko. Najtežjo na- japonsko armado b.l brez vsa- kniklmW WKh|. St,van-erja logo pa ima sedaj, ko sta v ta- ko veljave. Ostal je pravi Ja- na No^keni	ii|imRO
borišče prišla dva novica, - pone.-.	'nemških vojakov in da so se
eden je pritlikavce, tlrugi pa! Kot povetimk japonske ar- )iaselili. po <o!ali
In'iV<l° MiX 1939 v Tieneinu jej Kmnaj pa so ženici prišli v Majhna je Benjamin Kimgs-(skrajno surovo na-to^vl proti |Savanj<ert so mestu naložili lierg iz New York* m je visok vsem belokožeeni, navzlic iia- Vojn^ davka 6,000,000 šved-5 čevljev in en palec m nosi sprotnmi poveljem iz Tokya.	^ a{i okoli $1„m(X <).
čevlje št. V.M ji p« je Mi- Japonski vojaki so smeli na to je ^	davekj
eliael J. Seider iz Albany, ki ulici biti bele ljudi v obraz m k[ so ^ Nemci naložili mestu, tehta 304 funte, je visok 6 cev- jih javno s-lačiti. Homma je bil J
ljev in en palec in meri 48 pal- tudi kriv, da je v tujih konce- p cve okoli prsi. Ovratnik nosi sijah zavbdalo veliko pomanj-
j kanje, ker je prepovedal v mesto ve« dovoz živeža.
Hara-kiri, katere besede pa Japonci ne rabijo, temveč —
št. 10, čevlje pa št. 1
KUPUJTE DEFENSE BONDS in DEFENSE SAVINGS STAMPS
igled
u
.Slovaška posbilrska aborniea je za Slovaško sprejela aresio '*po nemškem zgledu." r/1rni-ca je tudi odobrila ku .nrno
sepuku, —i je za Japonca naj- zvezo z Bolgarsko,
/
"GLAS N A B O D A" — New T«t
Monday, March 1 6, I 942
VBTANOYLJBN L. t • • •
"GLAS NARODA
(TOICB or TH» PKOPLI)
99
P1>tlrt>H by SI*Teolc PaMlaklag Cn> >J. (A Corporation), r, PrMtdest; J. Lopah*, Sec. — Place of bnelne* at tfca ud afldr—» of abort otfleora; 21« WK8T 18th BTBIIT, __ , .WBW YORK, H. X.
49 th Year
*V1m Narod«" la Imud every day except Saturday*, Snadiji
and Holiday a.	__
loariy B-. AdTorHawiiiiat m
IMo valja Uat aa Ameriko ta Kanado $«.— : aa pol teta $9—} lota 11.80. — Za Now York aa celo leto |T.M=; aa pol Lota |M. Ea laoaaauCro aa <*lo leto WI.— ; aa pol leta
Baroda" lakaja vaald dan lariemil aobot. nedelj ln prunlkov
NARODA." ti« WB8T IStta
»t CHi
NBW YORK, B. X.
1—1X41
20. dec.—Nicaragua napovedala vojno Bolgarski.
20. -dec.—Nicaragua napovedala vojno (Madžarski.
2Q. dec.—Nicaragua napovedala vojno Rumunski.
22. dec.—Holandska napovedala vojno Italiji.
27. dee.—Anglija napovedala vojno Bolgarski.
Leto 1942:
6. jan.—Avstralija napovedala vojno Bolgarski.
11. jan.—iHolandska napovedala vojno Japonski.
Površina zemlje Združenih narodo** zna£a 39,000,000 kvadratnih milj; — prebivalstvo Šteje 1,110,000,000, — armada 16,300,000 — a e ropi an o v preko 16,500 — in vseh različnih bojnih kodi j okoli 960.
Države osiščal 1,000,000 kvadratnih milj ozemlja, — prebivalstvo šteje 13,650,000 — 13,650,000 vojakov, — 16,000 aero planov in okoli 6U6.različnih bojnih ladij.
VPADI IN VOJNE NAPOVEDI
Leto 1939:
1. sept. — Nemčija vpada na Poljsko. 3. sept.—Anglija napovedala Nemčiji vojno. 3. sept.—Francija napovedala Nemčiji vojno. 3. sapt.—Avstralija napovedala Nemčiji vojno. 3. sept.—Nova Zelandija napovedala Nemčiji vojno.
7.	sept.—Kanada napovedala Nemčiji vojno.
Leto 1940:
9. aprila—Nemčija vpadla na Norveško. 9. aprila—Norveška napovedala Nemčiji vojno. 9. aprila—Nemčija vpadla na Dansko.	v
10. maja—Nemčija napadla Holandsko. 10. maja—»Nemčija napadla Luksenburško. 10. maja—-Nemčija napadla Belgijo. 10. junija—Italija napovedala vojno Franciji.
10.	jusnijal—{Italija- napovedala vojno Angliji.
Leto 1 94 i :
28. okt.—Italija napadla Grčijo. 6. apr.—Nemčija napadla Jugoslavijo. 6. aprila—Nemčija napadla Gnčijo.
8.	junija—Anglija vpadla v Sirijo.
22. junija—Italija napovedala Kusiji vojno. 22. junija.—Runrunska napovedala "Rusiji vojno. 25. junija—Finska napovedala vojno Rusiji. 27. junija—(Madžarska napovedala vojno Rusiji. 6. dec. — Anglija napovedala Finski vojno. 6. dec.—Anglija napovedala Rumunski vojno.
6,	dec.—Anglija napovedala Madžarski vojno.
7.	decj—Madžarska uapovedala Angliji vojno.
7. dec.—'Nova Zelandija napovedala Finski vojno. 7. dee.—Nova Zelandija napovedala Rumunski vojno. 7. dec.—Nova (Zelandija' napovedala vojno Madžarski. 7. dec.—Kanada napovedala Finski vojno. 7. dec.—Kanada napovedala vojno Rumunski. 7. dec.—-Kanada napovedala vojno Madžarski. 7. dec.—Japonska napovedala Združ. državam vojno. 7. dec.—Japonska napovedala Angliji vojno. 7. dec.—Kanada- napovedala vojno Japonski. 7. dec.—Costa Rica napovedala vojno Japonski.
7.	dec.—(Nicaragua napovedala vojno Japonski.
8.	dec.—Združ. države napovedale Japonski vojno. 8. dec.—(Anglija napovedala Japonski vojno.
8. dec.—Holandska napovedala Japonski vojno. 8. dec.—Svobodna Francija napovedala Japonski vojno 8. dec.—-Avstralija napovedala Japonski vojno. 8. dec.—Nova Zelandija napovedala Japonski vojno. 8. dec.—Južna Afrika uapovedala vojno Japonski. 8. dec.—Dominica napovedala Japonski vojno. 8. dec.—El Sal vail or napovedal Japonski vojno. 8. dec.—»Guatemala napovedala Japonski vojno. 8. dec.—Haiti napovedala Japonski vojno. 8. dec.—Honduras napovedala Japonski vojno. 8. dec.—'Panama napovedala -Japonski vojno. 8. dec.—Belgija v izgnanstvu napovedala vojno Japonski 8. dec.—(Kitajska napovedala vojno Japonski. 8. dec.—Kitajska napovedala vojno Nemčiji. 8. dec.—Kitajska napovedala vojno Italiji. 8. dec.—Mančrukuo napovedala Združ. državam vojno,
11.	<tec.—Nemčija napovedala vojno Združ. državam. 11. dec.—(Združene države napovedale Nemčiji vojno. 11. dec.—Združene države napovedale vojno Italiji. 11. dec.—^Italija napovedala vojno Združ. državam. 11. dec.—Costa Rica napovedala vojno Nemčiji.
11. dec.—Costa Rica napovedala vojno Italiji. 11. dec.—Kuba napovedala vojno Nemčiji, *
I.	dec.—Kuba napovedala vojno Italiji.
II.	dec.—Dominica napovedala vojno Nemčiji. 11. dec.—jGuatemala napovedala Nemčiji vojno. 11. dec.—Guatemala napovedala Italiji vojno. 11. dec.—Nicaragua napovedala vojno Nemčiji.
11.	dec.—Nicaragua napovedala vojno Italiji-
12.	dec.—Slovaška napovedala vojno Združ. državam. 12. dec.—Poljska v izgnanstvu napovedala vojno Japonski 12. dec. — Rirmunfka napovedala Zdrctž. državam vojno 12. dec„—Haiti napovedala vojno Nemčiji.
12. dec.—Haiti napovedala vojno Italiji. 12. dec.—Honduras napovedala vojno Nemčiji. 12. dee.—Howl ura* napovedala vojno Italiji. 12. dec.—Panama napovedala vojno Nemčiji. 12. dec. — Panama napovedala vojno Italiji. 12. dec.—«E1 Salvador napovedal vojno Nemčiji.
12.	dec.—El Salvador napovedal vojno Italiji.
13.	dec.—Bolgarska napovedala vojno Združ. državami.
13.	dec-—Madžarska napovedala vojno Združ. državam.
14.	dec.—Hrvatska napovedala vojno Združ. državam. 17. dec.—Albanija napovedala Združ. državam vojno.
Pismo iz
S tako napovedjo glede izida i nasvete," da bi bilo najbolj pate strašne vojne, kakor sem v metno vse postreliti, namesto
da bi jiii "futrali." Naciji so z veseljem sprejeli *,' pomoč" od
prvih dveh pismih po razlagi Petra Pavla Cosgrova o njej pisal, so tu v New Yorku vsi zadovoljni Mislimi, da tudi Vi nimate nič zoper, gospod urednik. Ve pa drži in koliko drži, to boste pa »anm počasi pre-tuhtali. Saj se dogodki tako fhitro razvijajo, da človek komaj vse sproti na znanje jem-lje. Zadnjič. scm na primer zapisal: Če .lava pade — danes tisti "če** samo tie na lasu visi. Kje bo takrat, ko se bodo tele vrštiee čitale, v kaki koloni vašega lista, si pa lahko nii«lin>.
Toda po razlagi onega vojnega strokovnjaka to še nič ne pomeni. Nam tu v New Yorku je vsem prav. če je res tako. Ne vem pa, če je med temi milijonski Newyarkčanov tudi kaj petokoloncev. Najbrž jih nekaj bo. Kaj tisti mislijo, jaz ne vem in skoraj bi rekel, tudi nočem vedeti. Da pa med tolikimi milijoni ne bo brez peto-kokmcev, je prav verjetno. Saj prihaja tvedno 'bolj na dan,, da petokoknieev tudi v Sloveniji ni prav nič manjkalo. Nasprotno, celo prav veliko jih je bilo, pravijo poročila. Za kake neicičnrjo se sicer baje niso hoteli razglasiti. Izdajali so se za 'komuniste in so Šli Nacijem naproti. Takrat je bilo še moderno tako početje, ker Rusija še ni bila s Hithrjem v laseh. Zato ro mislili zaslepljeni ljudje, da bodo s priznavanjem komunizma Nenucem im-ponirali. In so «li Nemcem na roke, ko so lovili in zapirali in odvajali sldvensko inteligenco, zlasti seveda duhovščino. Celo taki' so bili vanes, ki so Neme:m zamerili, da so duhovnike samo zapirali. T>ajp.; sj jim "dobre
mmBBmummuesmmmmmm wmmmm
IZŠLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJI" AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
t
če ji do dna pogledamo.
Torej del jugoslovanske via, de sedaj v New Yorku m od tod za nas posebna veljava
tega me»ta. Ce bi bil New York tudi tretje glavno mesto Jugoslavije, ki ga lahko imenoval naante-sto "mnesto'*- <kar po domače "dolga vas." Toda kaj sem zapisal? Saj je v resnici tudi tretje glavno mesto Jugoslavija. Minister Snoj ni ravno I Ljubljančan, an|pak kot slovenski minister v jugoslovanski vladi je imel svojo veljavo tudi v Ljubljani. No, vidite,] Oni dan, ko je minister Snoj imel svoj veliki govor v Clevelandu. mi je celo pisala nekani"lad<\ Clevelandčanka, da je bila silno vesela,, ko je zaslišala lz ust ministra .Snoja "•pravi pristni ljubljanski dialekt." O tem bi jaz sicer "po dvomil" kot večkrat zapiše F Trunk, pa naj že bo. kakor ho-
JEKRY KOPRIVŠEK ln njegov orkester na ploščah
Terezlnka Polka
Na plaiiioali—valček Str. M 575 In DLQCTESNE UNIVERSITY TAMBURICA — Uv. M 571
Za toz. cenik in cene ploSč so obrnite na: JOHN MARSICI1 Inc. 463 West 42nd Street, New York
AMERICAN
WILD LIFE
slovenskih komunistov pi ve te-dm- in mesece. Ko so pa počistili Sloveniji z duhovniki, doktorji, profesorji, bolj vidnimi kmeti in vso drugo tako "golaznijo" se je nacijska naklonjenost do komunistov o-hladila in je prav tako padlo po komunistih . . . Morda se je začelo takrat, ko je završalo na ruski fronti. Neki ljudje so se torej močno uraeunali.
Toda vrnimo se v New York, se no motim, bi lahko s prstom pokazal tu na tkte New vorkčane, ki med vsemi najbolj Iixepene, da bi tisti Peter Pavel Co^rove ne bil v zmoti. To so tisti Newyoi kcaaii, ki niso NeWyorkcani. pa so vendar "tudi" Newyorkcaui. V mislih imam zastopnike raznih evropskih držav i«i narodov, med njimi tudi. zastopnike naše Jugoslavije Saj to n&nda že veste, seveda veste, da je danes tako-rekoč New York drugo gjavno mesto Jugoslavije. Ali nismo včasih dejali, da je drugo glavno mesto Juge slavi je Zagreb? No, zdaj je pa New York. In če je bilo nekdaj prvo glavno n&sto Jugoslavije Beograd, se daaies lahko feče, da je London. Vidite, tako se svet vrti. Pa že pravi neki pregovor, da ni nič novega pod soncem. Zmota, velika zmota. Toda ko sem zapisal, da se "svet tako vrti," ne morem ob tej priliki tudi reči. da'je v teoff znak našega napredovanja, ko smo do bili tako imenitna glavna me sta. — Saj razumete. O, še preveč razuartete. Tužna nam mnjka.
Ko je pa vendar res, da je New York ".napredoval'* za drago mesto Jugoslavije, fe pa v tem dejstvu vsaj opravičilo, zakaj naj bi pisma iz New Yor ka za amertkansike Slovence danes pomenila za speznatva-tne več ko v prejšnjih časih. Vsaka reč iona svojo razlago.
bi ne bilo v lač-uniii Petra P Co.^grove-a prav noj^ene pomote. Saj j;?- vse njihovo delovanje oziroma uspeh njihovega delovanja odvisen samo od tega na kateri strani Wo zmaga. Ce bi »»e tako zigodilo, da bi
Iz Moskve poročajo, da so ruska dekleta uslužbena kot pada ln i bojevniki. Dekleta so zelo izvežbana in zelo dobro streljajo. Dekleta se spuščajo daleč za nemško črto s padali in uporabljajo avtomatične
poanen naj ima dejstvo, da je New York danes to. kar sem zatrdil, da je?
Razume se, kaj ne, gospod u-erdnik, da se tudi midva postaviva v vrsto vseh teh "želečih" če. GPlavno je, da je bila puncajpa m agar i bolj od zadaj, ker
zmaga ne bila tam kjer jo ita-J
povedujejo vsi, zlasti pa še Pe-, Ako v katerem kraju potre-ter P. Cosgrove, hm, čemu sojbujci° Bu*i zdravnike ali bol-pa ti ljudje potem tu in kak&nl ni*ke strežnice in ni nobene
druge zveze, prileti aeroplan in
vesela.
Totej da ne bom preveč mahal z niisliiui na vse štiri ve-trevv, naj povem, kar sem prav za pr:?v hotel povedati. Minister Snoj in ostali jugoslovan-skik ministri in kar je še dragih zastopnikov Jugoslavije, in Slovenije tu v New Yorku, kakor na primer dr. Purlau, vsi do zadnjega iz srca želijo, da
nisva ne ministra in ne zastop nika Slovenije in Jugoslavije. Želiva in verujeva in upava pa prav tal*o trdno ko oni. Svojo skromno željo pa dajva poviti v tale vzklik: Bog daj, da bi New York k ne bil dolgo drugo in tretje glavno mesto Jugoslavije. Amen im Bog, je včasih zapisal dr. Pregelj. Pozdrav! Nardžič.
Iz Jugoslavije
"Zuerieher Zeitung" poroča iz Budimpešte, da je Pavelič s posebnim ukazom omejil delo "saibora" na c<no leto, tako da bo pravna situacija dokončno rešena s posebnim zakonom. O-menjeni ukaz v glavnem vsebuje navodila, katerih izvrševanje nadzira predsednik vrhovnega sodišča. Člani "sabora*' ne morejo postati osebe, ki so na ta ali oni način razžalile čast hrva>t^kttga naroda ali kakorkoli škodovale "neodvisni državi.'.' "Sabor" ima okro$ 150 članov. Sestal naj bi se v drmgi polovici februarja. Poročilo pranri. da je "sabor" obnovljen po 23 lotili in da bo na otvoritvi govoril Pavelič.
strežnice in zdravniki se kar s padalom izkrcajo iz aeroplana.
Ženske, ki so uslužbe-ne na ruski železnici kot inži-nirke, kurjači in čuvajke, so privedle težki tovorni vlak iz Omska v Sibiriji v Moskvo. — Daljava je približno 1800 milj. Pripeljale so tudi darove za vojake na fronti. Ta skupina, potem ko je izvršrla to težko nalogo, je piiiznovala Ženski Dan v Moskvi.
Redko je delo, ki ga zuaj ne izvršujejo ženske. Udeležene so kot znanstveniki in tudi se lotijo čiščenja s cest.
Na Krimu so ženske tudi v sluii)i kot vojnice v obrambi j Svestapola.Nina Ouelovo1 je že j zaslovela ker je s f-vojo strojno i puško ubila preko f>0d Nemcev. Dijakom osnovnih ^ol so pode-.Valja Kanmeva, 18 let stara lili 500,000 dinarjev podpore, častnica mlajšega reda je pri-Med potrebne rodbine bodo: beljena zračni službi v liaison-razdelili tri milijone dinarjev. skcm ^kvadronu. Maria Kon-Beograjnkim rodbinam bodo po kova< ]>rl)ka dekle je predkrat-delili 2,200.000 dinarjev za ^ tlw<>i,a j^, Mete Zastave
"Hrvatski narod" poroča, da je železniška direkcija v Sarajevu izdala naznanilo, da je za nedoločen čas prepovedano ustavljen, pošiljanje zavojev v Srbijo in pošiljanje pošte čez Beograd.
zdiiavila. .
★
"Pester Lloyd" poroča, da je beograjska "vlada" izdala zakon, ki urejuje -stanje Nemcev v Srbiji. Svoje sredince ianajo v Velikem Bečkereku. Imajo svoja lastna pravila, ki se jim mora pokoriti vse članstvo. Prav tako lahko izdaja ukaze z zajkon^ko močjo za vse
nerrtške skupine."......
j *
"Hrvatski narod" sporoča, fda je zaradi velikih snežnih zji-metev zi«stal promet na vseh železniških progah v neodvisni. Promet na liški progi je sploh
INB. poroča, da je srbska pomožna akcija za podporo revnim in potrebnim pokazala dobre uspehe. Vsak dan se deli prebivalstvu 3000 kosiL Prebivalstvu so dali 10.000 zavojev živeža in potrebščin, v vrednosti 1.100,000 dinarjev. Razdeljenih bo še 5000 zavojev po 7 kg vsak.. Razen tega so razdelili 9000 kubičnih metrov drv.
SPOMLADANSKE OFENZIVE NE BO
Nadaljevanje 1. strani. Tudi Zdraženih držav se jej~	7
"Hrvatski narod" poroča da so v Zagrebu odpustili 45 poštnih uradnic iz političnih razlogov. .
^iiiiiiiiiitititiiitiiiHiiiiiiiiniiiiiniiii
Note |
za	=
PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR
UUliEZES OF Sl'ltlNU TIME OF BLOSSOM (Cvetni ftis)
SLOVENSKI FANTJE VSE UOil l'RODA I-A
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA
PO JEZKUU KOLO
Hitler spomnil v svojem gavo-|židje, demokracije in boljševizem združili v zaroti, da s skupnim napadom uničijo evropsko celino.
"Dejstvo pa," je nadaljeval, "da je Previdnosct božja naklonila, da smo na vseh bojiščih zmagali nad zvezo židovskega marksizma s kapitalizmom, nas spodbuja, da se iz^sPAVAJ milka moja dna srca zahvalimo Xjetruu. orphan waltz • nt bo uspela, temveč se bo zra- brez čegar varstva je vsa člo-fi! njegov lastni svet."	jveška sila, vsa vnema in vse
Nato «e je zopet znesel nad junafetvo brez pomena."
ki
so za-
V knjigi Je iiu tu učilo popisno iir
IJenJe posameaulU živali, iivečili na j >'IL ko je rekel: subem, r morju in v zraku, tako da, ?<Y kakšnem svetu želi živeti
bo vsakdo ki ljubi uaravo in J® Lueriški predsednik, nas Nem-l»e»tro živalstvo, knjigo bral z velikim	^ .
zanimanjem, ker bo v njej nagel mar- ce prav me ne briga, toda nje-sikaj iz življenja divjib tivaii, kar | gova namera, da bi organiziral
mu dosedaj Se ni bilo znano.	neiliški, ali pa celo evropski
Prvotno je bilo uameravtno to ve-{	.. ,' , .	. ,
liko delo izdati v i«uu knjigah, toda KVet po dvoji lastni potrebi, kar je slednjič i žita v eni saai knjigi, w pomeni uničenje tistega sveta, I»a pri vsem svojem skrčenju prinafe ki nam ie drag in postaviti nov POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AME-I ■ j	. V® " '^	,
R1&KE DIVJAČINE.	1 ln Otturen tuj S-V.et, ne samo, da
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker
navaja in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo uli škodujejo ter slednjič ribi*, ker »o v knjigi naStete VSE HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega jtopisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 tirani. Velikost knjige je 9 s 6 inčev. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, ka-fe in živali, ki so ravno tako na suhem kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO 1'OBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.50
Naročili: po&Ijite .... KNJIGARNI SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY 216 W. 18th STUEET. NEW YORK,
OHIO VALLEY SYLVIA POLKA
TAM NA. VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
Žide m na vse počeli vojno.
"Danes vemo," je iekel, "da je bilo v Angliji in v Franciji in posebno v Ameriki že leta 193o in 1936 v vseh židovskih
Proti koncu je tudj omenil, da je Japonska "izvoljen narod/' ki je bil ravno tako izzivali in davi jen kot nemški in italijanski* neroc^. ki pa ie v sedanji vojni pokazal veliko bra-
krogili in pri vseh vladali, ki brost ter sedaj uničuje denio-so jim slepo sledile, sklenjeno, kratske zatiralce na.velikih bo-pričeti novo vojno." Nato za- jiščih na kopnem, na morju in pmeliovalno omenja proces v v zraku...
Rjomn, čegar namen je dognati Nato je še opi^pu zagotovil
kdo je zakrivil padec Francije. "Tako postopanje je razumi ji
zmago ter končal, svoj govor i. molilrvijo, da bi oni, ki.so padli.
vo, če se opominjamo, da so se (ne umrli zastonj teiav^c, da bi nen^ke ponudbe za razorožitev, nereiški narod živfcl večuo. da bi in sporazum izjalovile ena za Velika Neffntjija imela bol.feo bo drago.''	idočnost in da bi bila boljša
Po njegovem zatrdilu so se skupščina narodov na zemlji.
DEKLE NA VRTU
OJ. MA7UČKA. PKGI-JA.T
ŽID ANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (raaznrkal
BARČICA
MLADI KAPETANB
KO PTIOlCA TA UALA ZVEfrEL ŠEM NEKAJ
POIDI Z MENOJ M-fi PLANINE
GREMO KA ŠTAJERSKO STAJKRIŠ
HAPPY POLKA CK NA TUJEM
35 centov komad 3 za $1.
MOJA DEKI.E JE ŠE MLADA P« ZSt komad:
Naročite pri KNJIGARNI
SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18tb St., New York
kot članica gnerilskega oddelka. Oalaw* Malinka, strežuica, je redila ž'vi jen je -T00 ranjencem v bližini Svestapola. Po-
ila jih .}<' na razuih krajib fronte in jih privedla v postojanko z orožjem vred.
Junaško delo teli deklet in delo žena, mater, sester vojakov na fronti je bilo čaščeno na praznovanja 32. Mednarodnega ženskega dne.
*
General Otto von Stuelpna-gel, poveljnik nemške armade v Parizu, je dal povelje ustreliti 20 talcev* za umor nemškega vojaškega stražnika, ki se je izvršil dne 1. marca. Naročil je tudi, da bodo nadaljnih 20 talcev ubili, ako štiri mladeniči, ki so obdolženi umora
niso prijeti do 10. marca. *
Bordenova koinpanija je. v pondeljek priobčila letni proračun. V njem je rečeno, da se je prodaja njenih izdelkov povišala za 20 odstotkov preko le-leta 1940; od $216,795350 na. $239,128,514; višek pa je bil v letu 1931. Net dohodek je bil $8,270,572, leto prej pa $7,582,-617. Tvruka pravi, da je bil dobiček za tekočo mleko zelo slab v mestih kot je'Xew York in pa Chicago.
Gena za mleko, ki je dostavljeno naravnost na dom, je pa
največja izza leta 1929. •
Ameriški in angleški poveljniki čet v Severni Irski. >o želeli, da bi mestna oblast v Belfast okraju privolila, da bi bila kino - gledališča v n e -deljah odprta, da bi se mogli vojaki nekoliko razvedriti. — Mestni očetje so po volitvi, odklonili ta predlog, in bodo kinematograf L kot-so bili zdaj v nedeljah zaprti.
V Waterfburyu, Conn., so prošli teden zapazi lina vogalu Bank Street . pri vhodu neke hiše mali zaboj iz katerega je prihajal aek ropot Mimo-gredoči- ljudje so poklicali policijo, ker so ,bili mnenja, da tiktakanje pride iz ure, ki je gotovo zvezana z 'bombo v malem zaboju.
Policija je previdno pogledala v odprtino v zaboju in v njem so videli belo miš. Ko so zaboj odprli, ni bila samo eua} pač pu dvanajst.
4853015348535323534848235353482348
-o L A B NARODA" — New T««
Monday, March 16, 1942
V S T A N O V L J K N L liti
tz~.—'

Kratki Dnevna Zgodba
——
FRIDOIAS ŽOLNA
O krških Čarovnicah
Pa pripoveduje; kronika injnoni. zdajle se pričenja zaplutljaj.l No in potem «e je razvila ce-kako da -e je bil graičak ua so-jla stvar »lovom beležk v kro-*ednjem Srajbat>kem Tuitnujiiiki približno takole: spomnil mestnega sodnika Mu-j Opoldne pripelje s-odnik pri-tije Juri? — morebiti je imel jatelja Ivana Mihaela Ledla k pri njem kako pravdo s krški-.ohtdu. Od prijetnega priča komi trgovci ali kali — pa uni|Vatya se obema smehljajo li-je poslal košček lepih krških ca:
rakov in na vrbovi vejici na P*Holaj. na mizo ptičke, aa brano kito okusnih ptičev.• ptički rake!" Kroniki ni pes net i- kake vrste j Sedeta in se široko prekrj,-so bili ptiči, toda kakorkoli, ta h kratki molitvi, da jima

V Krškem imajo kroniko i i je v kroniki popisano, kaki *o bili Krčani že njega dni na glasu kot reelui trgovci, da pu so bili j a ko vneti tudi za sveto vero in da ni v Krškem po-četkoin 18. stoletja nič nu;iij nego Okoli 40 oseb zaradi do kazanega čarodejstva prr,mpt-no in solidno sežgalo na grmadi. •
ln je pripomniti. da -o bile Kežgane čarovnic*' vseskozi *ta-ro in preležano blago in da *o l>ili njih zakonski družeti vrli kiščam ki možjcu ki so vdani v božjo voljo br z ugovora premikali, da jim je posvetna gosposka jemala in v žarkem o-gnju pražila vajetr* družice.
Ohranila je kronika ini na uglednih meščanov., ki -o po-koreč >e glasa svoje ve*>ti in v večjo božjo voljo, čast celo sa-nii < vajeti svoje soproge zaradi zlcdejskega čarovanja.' Pa
so t ml i iz okoli«*?, iz bližnje in daljne, dohajali zakonski možr je z enakimi bogoljubnimi težnjami in je bilo dokaj prometa pred sodnikom in po štacunah in krčmah, pa tudi obilo novih porok *e je praznovalo, čim je potekala prizadetim vdovcem doba žalovanja, in so se praznovale poroke po starodavnem običaju ob obilnem jelu in piki s trobento in basom in so. bili Krčani zadovoljni s pelo-' rajem. In š< razodeva kroni j ka, da so bile v onih časih ta-, ko meščanske gosj>e kakor da j leč na okoli tudi kmefrke že j nice, ka: jih še ni bilo zapadlo j gntfadt. vobče izredno ljnbez-j nivi s svo.'iini soprogi.
Bil .ie pa v oiuli dueluin to baš leta 1714 za mestnega :»od-uika v Krškem, Matija Jurrsa. In i ■ inK'1 ženo. — bila je že( v let h in na oči ;ako pe-bož-J na—večji del svojega življenja i
je preklečala po cerkvah. Le da se Matija Juriš^ ni dal u-gnati varljivomju videzu njene pobožnosti. Kolikokrat in od kakteie strani kolibi jo je ogledoval, vsakikrat je prihajal k i»ti mu zaključku : Na k, nje preljubi Bog ne bo vzel in je ne tbo v svoje kraljestvo, ves raj hi mu skazila, lil še je ugibal- kako <e je moglo zgoditi, da si je on, Matija Juriša, izbral takšno in bas to ženo. U-gihal je tn uganil; peklenske čare >o ga ujele v svoje- mreže.
U »masala pa >e je imenovana gospa, kakor rečeno, jako pobožno in so jo čislali tudi očetje kapueini, ki jim je hodila izpovedovat svoje, zlasti pa še gerlie vseh drugih krških gospa. In so v nedolžnosti svojih src hvaležno sprt j mali dare ve, skrivaj jim jih je pošUja-la z mize iu 'z kuhinje svojega moža.
sodnik se je razveselil pozome-ga daru, dal je kuharici potrebnih ukazov in šel, da si povabi na obed mestnega svetovalca, I Ivana Mihaela Ledla. (Ta Ledi je »bil koj za Jurišo 1715. leta, izbran mestnim *»dnikom). Bi-
laže mine čas čakanja.
Ofimolita, čakata, sodnik kliče, se prikaže v vratih gospa; kakšni ptički, kakšni rački? — nikdo da ji m ničesar po. vedal o kaki-k ptičih o kakih-ra-kih, pa j«' vendar irospodinja,
la sta *i prijatelja in sta rada iH so ji regljale brezzoba usta drug drugega povahljala in to j ni s ji *e regljalo in regljalo
zaradi prijazne spodbude pri J brez konca in kraja. . jedi. .
. 'Sodnik je bil torej po označenem opravilu z doma. baš ta čas se je vrnila od cerkvenih svojih opravil njegova gospa. Nos jo je zanesel v kuhiujo, skoro je padla v znak. ko je
Sodnik jk> konci in mimo regija joče gospe v kuhinjo nad kuharico, . za grmeli so lonci, zapele so ;<*ne. klof in -čof, vik in krik, in že je prišla resnica-na dan, kam je netila pot ocvrte ptičke in kuhane rake.
[Ugledala d voto rakov in ome- "O," je rohnel gospod sod-
jenih brezimenih ptičev. In ni izplačevala, od kod in zakaj, ,ampak se ji je sprožil .jezik, da j ji je regljalo iz u*t in regljalo, •dokler da niso b li raki kuhani. ,pt$či ocvrti in kuharica vsa iz lema. in je morala kuharica z raki in ptiči v pokrii'h skledah
n: k, "ni pmuČ tjakaj romal moj olx^d, ali pri Bogu in pri vragu, romal j zadnjič."
Tn je planil, kakršen je bij, brez klobuka in oalice iz hiše. Prijatelj Ivan Mihael se je žu-ril za njim, povabljen je bil na utičke in rake- ni še obupal, da
1
na eno. dve k očetom kapuei , jih ho deležen, in je štel potem-
ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE. ČE 2ELITE KAKŠNO KNJIGO NAROČITE JO ZDAJ
SLOVENSKE KNJIGE
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(F inž (far)
IDIOT	Tisto knjigo, ki jo bi
Spinal f. m. D«*ujev»ki	racj; brali to zimo, na-
TRI KNJIGE—SAD 4100 str.	».. v j	,
Ki-«,«* roman efcega najbolj-	' TOClte Se danes I
fiih ruskih pisateljev. — Opis _____________
mladeniču, ki je imel 2e t najbolj rani mladost i nugnt-uju k nenormalnostim. Opis je Elva-heu tn ne ntrnja kot nekateri drugI romani Dostojevske-
ga.
Cena $2.25
MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
(11*0 strani.)
Cena 75c
LISTKI
Spisal Ksavar Mtsko.
(1-11 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAR BREZ DENARJA
Spinal Phillips Oppenlirim.
(tn! trt rani.)
Do skrajnosU uapet roman iz modernega tirljenja. Opi»eu-helm je znani aogleSkl romanopisec poznan po celem sve-
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med iarkosijo Jnžnctra soinca ln senco litadue severne noCl.
cena $!.—
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev to pravzaprav oče pravilne slovenščine v (tu svojm romanu Stvo ln zanimivo popisuje življenje na de2ell.
cena $1.75
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
laktm eivojo navzočnost za neizogibno potrobno, čim bi s»e zalotil. Kogljaje jn. je .spremljala gospa, a z vikoon, <sofaami in otečeninl lieem je sledila kuharica. .
Častiti očetje kapueini eo ee-deli ekiouaai in zadovoljni pri j
obodu, pa jih bližajoči se nenavadni šunder na cesti zvabil k oknu. Videli so. ču^ni sprevod, bili so učeni možje in modri pa so v hipu spoznali položaj. Sinil je brat kuhar in izginil z usodnima skledama iz obedniee pa se skoro z njima zopet vrail, pokrki sta stali na mizi kakor poprej.
Ka t>oti se je 'bilo sodniku, uaz^jui jenje malee ohladilo. Ko je zdajci vstopil pred častite oeete. se je zavedal dostojanstva posvečenega kraja in do-stoj,awttva račjega lastnega stanu in je pozdravil.
o,'* je dejal oče gvardi-jan dnska pristnemu iznona-denju. 4iGo.«pod sodnik, kaka čast l Ljub bi nam bili gost, da ne prihajate prekasno."
Sodn rfove oči so bile že našle na n,m, kar so iskale.
"Xi tn-ba, da som aro>t oh ovojih lastnih skledah!"
Z urnim korakom je stopil k mizi in je odkril pn o skledo, odkril je drugo pa je ostal nem in okamienel. In je pogled v skledo glo-boko j)otrl tudi gospoda mestnega svetovalca T jedla. Xi pa onemela in okaane-rn-la gospa sodnica- ali je zato popadel nesrečnieo tisti hip krčevit smeh, ki ji je grozotno pačil lice in zvijal telo. Zona ju obšla vse navzoče: namesto rakov so bile v skledi žive žabe, naanesto ptičev krastače. To čudežno dejstvo točno in določno beleži kronika. Le east i tega gvardijaua lice je neizpre-menjeno sijalo v vajeni milini.
iMrk in brez besede se je o-bmil niebtni .sodnik in šel. Za petami ga je j^hnlil verni prijatelj Ledi; obtd v isipremenjenih Oblikah ga mi več mukal, možak je bil živo užaljen. Kuharica
KUPUJTE
TO JE
POtČNI SPISI
ANGLEŠKO SLOVENSKO
tu.
Cena 75 c V ROBSTVU
MOŽJE
Spisal Emerson Hugh.
strani.)
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Citatelju. Prevod prav ni£ ne zaostaja za originalom.
Cena $1.50
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI /
Spisal Janko Kač.
(117 strani.)
Štajerski rojak Kač nI da svojega Štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše Črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel 0 tvojiiu roman dm — "Gruntom."
Cena 85c
NADEŽNA
NIKOLAJEVNA
Spisal V. M. Garfiin.
<112 strani.)
Junaki tega rotnana blodijo in tavajo skozi temo Slvljenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo.
Cena 30c
NaroČite knjige še danes!
Spisal Ivan Matitlč.
(253 strani.)
Ivan Matlčič Je eden" tlstib redkih naših ljudi, ki ne pona samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati.
Cena $ 1.25
ZADNJI VAL Spina n o šorli
Poznani slovenski pisatelj nam t tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini
cena $ 1.—
ZNANCI
Spisal RADO &IURNIK
Poznani humorist ▼ tej knjigi kaže razne značaje ter knji-označuje kot "Povesti
KNJIGA
katero boste Z VESELJEM CITALI
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC
UERILO
(F. J. Keruj
go kam la orfd."
cena
$1.25
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolglb poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov t starem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga Je verno zrcalo našega Mvljenja in trpljenja, in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu mor« nuditi katerokoU naSe zgodovinsko delo.
Defense Savings Znamke lahko dobite po 10c, 25, 50c, $1. in po $5. Na prodaj so pni lokalni pošti in tudi po bankah in večjih trgovinah.
13 POGLAVIJ — 413 STRANI
V FjLAT^U VEZANO
Cona
$2.
Poštnina plačana
Snt'nSIJTii.l^H'Si JQLS
Zvezano
Cena $*!.—
Uodoti državljani naj naročijo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za ua-setjeuco.
Cena 35 eentov
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK
Spisal Franjo Dular. — 278 strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje: slike.	Cena $1M
GOVEDOREJA
Spisal R. Legvart. 143 strani s slikami.	Cena $L—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJE
111 strani.	Cena 50 rentov
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pcvc. S slikami. 1GS strani. — Knjiga za mlekarje in farmerje v splošnem.
Cena 50 centov
OBRTNO KNJIGOVODSTVO "
strani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno klju&iv-uičarptvo ter žolezolivarstvo.
Cena $1—
I MM ČEBELAR
Spisal Frank Lakmayer. 1G3 str.
Cena
ZDRAITIAA ŽELIŠČA
C2 strani.	Cena 25 centov
RA ZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Bele noči mali junak, (Dostojevskij) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Koro-lenko)
Na različnih potih (Frane Frlach) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Verne duše v vieah (Prosper Mirime) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede) Po strani klobuk (Damir Feigei)
Po $1 zvezek
Veridicus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pri godbe čebeUee Maje (Waldemar Bonsels)
Pingvin ski; otok (A na tole France) Pisane zgodbe (Janko Kit)
Po $1.50 zvezek
Zlofin in bazen (F. M. DostojevskiJ) Misterija (Gustave le Rouge)
KUPUJTE DEFENSE BONDS in DEFENSE SAVINGS STAMPS
DEFENSE BONDS in STAMPS
videti in je bilo o njej količkaj sluha in seveda duha.
'In zraven tO neutmdnp ffodli aMrst ni .piskači evoje žalostne Ln spodbudne viže in *o godli tako vil lo in krepko, da iii bilo =Ho-ro nič čuti zlodejške^a Krohota, ki^je po poročilu streeal čarovnico- ko M) peljali mimo samostana očttov kapucinov. Bilo je 7.e\o lepo in »e je slove« krepostnega mesta k nekega silno utrdil in razširil daleč po sosednjih krajinah, da ni bilu po krških kramah vee prostora za tujce, ki «o vreli semfkaj zaradi svojih žena. In so bili Krčani po pravici ponosni nasf pa je tudi cuikev kx/. men it o njih vernost Javljala za \T>t'iiui drugemu svetu.
Jaz mislim ,da ta snov ne bi bila neuporabna za Izvirni roman iz domače zgodovine, ako bi človek Hitel ča^a in tako dalje; ljude radi bero take stvari, posebno če je knjiga tiskana na l»ol.jšciu papirju in je tudi drogače zunanja oprema lič-
se je trudila okoli gospe, toda'na. Romanopisci, ganite se!
krči niso odnehali iu ni odne hal grozoviti grohot, ki se ji je usipal iz brezzobih ust.
Častiti očetje so poslali za gospodom sodnikoma da je pri njih pozabil gospo. Mesto mestnega sodnika sta prišla mestna dva hlapca z nosilnieo, pohasala sta gospo in jo odnee-la. pa je nista nesla domov, nego v mestni stolp, kamor so zapirali čarovnioe. -
»Kronika poročaj, kako veli-kaiisko pozornost da je v&budil do^odekj iz LtjuiliijaHe so poslali glasovitega kramami nega sodnika Božiča pi. Wei-hnachta in je bila' preiskava jako. temeljita. Ko, -so svoje lastne iqiT/vde zločinka ni mogla otresti, kajti se je bila preočitno zgodila čarode>ka izpremeni-tev ptičev in rakov v krastače in ža"be, je po navdahnjenjn satanovem skušala vsaj |e ^ruge pogulbiti. Zlasti je dolžila sokrivde črtite očete kapuci ne. Toda so bili člani sodišča možje, izkušeni v čarovniskih prav dah, vsak je nosil na goli koži blagoslovljen amfcdet, in moč teh amuletov je varovala sodišče, da ni verjelo zlodejskim klevetnjam. Obsodili so jo in sežgali. .
Xjtn soprog ji je bil še pre-akiibel lep, stanu primeren sprevod iz ječe do grmade. Spremljali so jo štirje izpodvedniki iz Iguibljane. ob vsaki strani eden in eden spredaj in eden zadaj, in voz, ki je na njeni sedelo vseh ipet, je bil okusno o??rnjen s ornim blagom. Rabelj je bil v kolegijalno poeasčenje gospoda sodnikak oblečen v najlepiši svoj kroj, bil je postaven (mož iai žensko občinstvo se ga ni moglo nagledati. Pa tudi sodnik Juriša je bil deležen obilih prijaznih pogledov od strani nežnega spola; v dobro so mu Šteli, da je tako dostojanstveno dal izkazati svoji soprogi zadnjo čast. Soglasna je bila o ujemi sodiba, da bi bil navzlic svojim letom še kos osrečiti žensko srce. Korakal koj za rabljem in ni ganil očesa od svoje žene, dokte<r je je bilo kaj
In da se ne pozabi. V kroniki stoji >e nekaj, kar pa nemara ne spada v leposlovje, ampak -bolj v .pravno vedo- Zakaj so namreč Krčani s tako gorečnostjo pa tudi uspešnostjo započeto preganjanje čarovnic kar na mali opustili. Kronika piše, da zato. k r so j Lin pričeli prihajati od višje ljubljanske oblasti računi za prav Lop : sodnik ni bil zastonj, pisar tudi ne, najbolj drag je bil rabelj, pa tudi granada je stala, v vsako, je šlo de.vet voz drv in deset otepov slaine in še 4o in še to. ,
(Skratka, računi so bili za-me vase čuda visoki, ti, mesto Krško. pa pla6aj! •
Pa so Krčani dobili ljubljanske te fakture v roke in so jib (razumeli pa so dejali:
"Na!,. Reč je lepa iu zaslužna- ali je za nas predraga* n*i sano trgovci. Kaj dedci odslej saani opravijo s svojhui ženšiči-nami, kakor vedo in znajo, mesto jim jih ne bo več.sežigalo."
In so pri tej prioi izpustili vse čarovnice in stornirali v«?e pravde. In so imeli prav: čarovni-šike pravde bi jih bile pognale v konkurz.
Oklopnica Gneisenau poškodovana
Angleški aeroplani so bombardirali pristaniške liopravo v Kielu in tudi nemško oklo-pnico Gneiseuau, ki se nahaja v pristanišču.
To je bil že četrti angleški zračni nap&Vl na Kiel, odkar je oklopniea Gneisenau prišla iz Bresta skozi Rokavski preliv v Kiel. Letalci so sporočili, da je bila oklopniea kadeta.
Rojake proaixnp, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le prirotoo
•GLAS NARODA"- New IM
Monday, March 16, 1 942
VIlAROTIiJIR L lili

m
Kakor plaz...
ZGODOVINSKI ROMAN.
54
llMlIllilllllllllICKIlllllll!
••(Ji^spod grof, že pri .prvih poskusih, ki sem jih naplavil glede dvornega svetnika IJortinga, sem dognal njegovo raiz--i*erje z gospodično Suzano. Že ta'krat sem poskusil se ji približati. S starim dvornim svetnikom se še vedno lahko me-: itm. Vice raj *sem te svoje že obstoječe stike izrabil in na-. kočil Suzano. Spiva ni hotela z barvo na dan, končno pa sem premagal vse njem pomisleke. Dvorni svetnik jo je pridobil z obljubo, da jo sp: a vi na d v o ni o gleda l;wče. To je «en vsake igralke. Ko je izrazila svoje pomisleke, ji je pripovedoval, da je bil učitelj nadvojvode Karla in da ima najboljše stike z dvorom. Kaan%jc ji je zaupal, tla je bil nadvojvoda z njegovima hčerkama v zelo intimnih, da- lahko bi *e reklo, 'V najintimnejših odnosa ji h/'
Bila je to grda beseda, ki jo je Wolkenstein udutšil meti zobmi. Stari Hjortnig, ki je žrtvoval svojemu življenjskemu nagonu čaet in vest. se mu je zdk'1 kot navaden lopoy, ki zasluži, samo zaničevan Te. Snc»e nlu je ok.wuenelo in odločil se je, da nastopi proti njemu z vso brezobzirnostjo. .
"Ali je to že vse?"
"Še ne, gospod grof. llvonii -svetnik je očividno brezni' jno zaljubljen v go.^pc dično Suzano. Obljubil ji je eelo poroko, vendar šele, ko b<> angažirana v dvornem gledališču in ko Iwxsta njegovi hčerki izven hiše. Obe sta zaročeni. Adela z nekih arhitektom, ki ni več mlad, pa ima veliko, velik-o ime in-mnogo denarja. Helena z n. kini ininUterijalnim tajnikom, ki sicer nima nobenega Lmotja. pač pa mnogo častihlepnosti in trdno nado. da mu io ta ženiU-v mnogo koristila pri napre-
davanju."
Wolkenstein si delal beložke:
"To je že mbiogo vredno. V zvizi z IjuSbezen-^'mi aferami mladih dam je to prnv ostro orožje."
"So nekaj vem. gosp- d grof. Seveda je pri tem potrebna fktajna di^recija. Dvomi svetnik je pripovedoval gospod 'čni Suzani, da razmerje s-vojih hčera z nadvojvodo iz-]il tel po želji nad\ojvode-preistolonaslednika Franca Ferdinanda. in to razmerje tudi netil, ker bi bil Franc Ferdinand rad imel, da bi «e njegov nečak kompromitiral v javnosti.*'
W< Ikenstein -e je je/no vzravnal. Njegova sicer neomajna umerjenost gn je zapustila.
<4Mož, človek, ali veste. kaj govorite?"
"Ponavljam samo. krr sem sani slišal. Sicer govoriva med Štirimi očimi, in »ko hočete tako, nisem' nič govoril."
AVolkensteln se je še v^dno boril z ogorčenjem.
"Kdo pa govori o var* Vaš interes je, da molčite. O-gorčen sem samo zato, da te takšne govorice in neokusnosti razširjajo."
"Mislit sem- da s tem ?amo islužini namenom sro^poda grofa. R tem obenem zaključujem svoje poročilo."
Wofkon«tein je zopet priboril svojo preudarnost. Agent ;(e govor i resnico in je brez dvafrroi zaslužil priznan.ie za svoj? delo. Poročila in poizvodi>e, ki jih je prinesel Wolkenstein o dvornem svetniku, izročila tt^a moža poolnoana v grofov, roke. TVtelctiv je v vsakvim oziru izpolnil svojo dolžnost.
"Zahvaljujem se vam," je spregovoril Wolkomste'n. "izvršili ste svojo nalogo hitro in izslmrno. Prosim, tu je obljub-
:e kdaj potreboval vaših using, se
ZAPISNIK
Seja Slovenske Sekcije Jugoslovanskega Pomožnega Odbora ki se je vršila v Morrison hotelu v Chicagu, 12. febr. 1942.
Nadaljevanje
* naJ lZasi
>nn uiTT' .
ci imamo dobro ime pred ameriško javnostjo, zato jaz stojim na stališču, da ^e kongres »kliče v bližnji bodočnosti.
Zastopnica Marie Prbland izjavi, da «e tudi ni strinjala z odločitvijo slovenskega kon-

PREUUjOG. •	2. Pripravljali i odbor
Tajnik eksekutivnega odse- pri^r(*a «rganizacijain,	Zastopnik Kan MoLek pravi,
ka pripravljalnega odbora za|f!e » ^rat ozirajo na Snojev U Mr LouU A(iaJuk-; njkjer slovenji narodni kongve« je 2. P^m,načrt "V™ ^	izdal P^ane izjave, zato je on
februarja t. 1. prejel pismo pred	<** - ra^re od ta-
stavnika Sloveneev v starem ma*a Predstavnikom Sloven-|krat že'niso prftv ^ Kpremeni.
kraju, ministra Franceta Snoja, ki zli, da bi oživela naša politična akcija za kraj. Snoj svetuje, naj odbor skliče odloženi slovenski narodni kongres ali pa naj rta-še organizacije izvedejo njegov prvotni načrt, to je, da izvolijo od vsake organizacije jx> enega člana v širST odlnx', kateri naj potem izvoli izmed sebe
cev v starem kraju pri delu v tej deželi za dosego združenja vseh delov Slovenije v okviru demokratične
tarii . . , naš Jugoslovanske federacije.
(Podpisi)
iLeo Jurjevec, preds. Ivan Molck, tajnik Fr. Zaitz, odbornik.
Večinu odbornikov je odgla-sovala za ta predlog, in tako
ožji akcijski ocfbor, ki naj so-jstari odbor za politično akcijo
Ijena nagrada. Ako bom obrnem na vais zavod."
"Raje naravnost nair»*% gospod g:of. Tu je moj naslov."
Položil je svojo pos- tnico na mizo in se-poslovil. Na stopnicah je, zadovoljen sam— seboj, pripomnil v polglasnem sa-m-ogovoru: ".C'e Suzana sedaj ne da brce dvornemu svetniku. Me lahko vm smatrajo zti lepc-a. Ako 'bo mene dolžila, bom <Xei° »li kakr*3ni bodo v teh raz-
ckluje s predstavniki Slovenije in jugoslov anske vlade v Londonu.
Kksekutivni odsek SNK se je sestal 4. febr. in razjpravljal Snojevenir nasvetu. Odsek je soglasno izrazil mnenje, da &e ni prav nič. izipremenila situacija izza čai*a, ko je bil odložen slovenski narodni kongres. Znatni tehtni razlogi, ki so na& prisilili, da smo kongres odložili, veljajo dane;;. Vsled tojra 'cdsek vztraja, da še ni cas za sklicanje koii£T£sa in šc posebej zato ne, ker je zdaj prekatno, da bi glavni odbori naših podpornih organizacij, ki imajo tvoriti večino kongresa, prišli skupaj v istem času, kadar imajo letno sejo. Ijetna seja se je izvršila oziroma traja pri nekaterih organizacijah baš te dni. Te priložnosti — da l>; glavni odbori naSili podpornih organizacij prišli na kon.irres istočasno kot na svo-»e r«dne «eje in bi s tem,prihranili stroške svojim organizacijam — ne bo vfč prihodnjega avgnsta ali konca julija, ko se vino polletne seje.
Ekisekutivni od^ek SNK. pa želi ugoditi ministru Snoju, namreč da se nekaj ukrene tudi brerz sklicanja kongresa, za to je soglasno oklenil da predlaga zunanjim mlbomikom v pripravljalnem odboru sledeče:
ne deluje več.
Zastopnik Jos. Zalar pravi, da je kongres potreben. Mi ne hi vemo preveč čakati, ker ne vemo, kdaj se bo končala vojna. MTi kot predstavniki slovenskih organizacij moramo enkaj storiti v tem smislu. Jaz sem bil takrat mnenja, da bi «e vprašalo državni oddelek v Washing-tonu, da naj se nam pojasni," zakaj bi mi ne mogli sodelovati v politični akciji. Sedaj bomo morali delati « podvojeno silo, da bomo kaj storili v tem pogledu. Apelirati bomo morali na nase ljudi, da pomagajo v tej vojni najprrvo Ameriki, a poleg tega pomagajo pri delu da se zbere skupaj v*e slovenske pokrajine v domovini, da bodo po tej vojni živeli vsi Slovenci v svoji avtonomni državi.
le. Oe je vlada izdala tisto izjavo, zakaj je potem ni popravila, ali uimfknilaf Zato je on mnenja, da nii ne moremo d iti nkako 9vojo politično akcijo, ampak moremo samo sodelovati z jugoslovanskim propagandnim uradom. Sklicevati kongres je povezano z velikimi fitnoški, zato je priporočljivo, da ima vsaka organizacija po enega zastopnika v politični akciji in ta odbor bi bil v pomoč onim- ki hočejo ohraniti adruženo Slovenijo v demokra-H3ni in federativni Jugoslaviji. Ml moremo le sodelovati, nikar pa nemoremo voditi.
Zastopnica Marie Prisland o-pozarja, da rrri moramo imeti politiČTii ali obrambni slovenski odbor, ki bo zastopal naše Slovence v Ameriki. Ako tega ne storimo, -potem ae bodo pojavili posamezniki, ki bodo hoteli voditi enako akcijo.
(Nadaljevanje prihodnjič.-
»1»


KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo ^ mm ■
>i i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
" Recepti so napisani v angleikem jezika; ponekod pa soi tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi ^
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zal kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj irvežbati in# izpopolniti.	$
Naroči te pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	Hew York, N. Y.
i H h
h h h
o<
h h h
I
KUPUJTE DEFENSE BONOS in DEFENSE SAVINGS STAMPS
IIIUIIItllllllllllllllHIIillllllillllllllllllHll
VESTI IZ CLEVELAND, OHIO.
Tine 2. marca je preminil v Ann Patterson ^anatoiiju, kjer
se je nahajal mesec dni, dobro P^ v vojno akademijo poznani rojak Frank KraniarJ,erijski poročnik je postal leta
SMET GENERALA DUŠANA
TEIFUNOVICA V UJETNIŠTVU.
Švicarska brzojavna poroce-valna družba poroča iz Beograda, da je v iu'kem njetniškem taborišču v Nuernbergu umil bivši jugoslovanski vojni minister, general IJmšan Trifunovič.
^General I>ušan Trifunovič se ie uodil 1. marca 1880 v Svi-lajneu, .v Moravski banovini. Po gimnaziji v Valjevu je sto-
Arti-
v demokratični in f dera ivnt,ttar ^ ]ct in ilonia b HJru6ice 1899. generaKtabni kapetan le Jugoslaviji Jtiz nusem gW . j^ubljani ^^ ^ priJta 1910, polkovnik I. 1913. di val da se odloži Sloven-sk, na- v Ameriko pred 37 leti. Za- vizitki -emral 1923. IV
rodni kongree ali razpusti prejšnji odbor. Na sestanku 4. januarja v Olevelandu nam Mr. Lou k Adamič poveilal. da! 19'^° se je informiral pri uradniku1 a državnega tajništva v Wash-ingtonu glede :zjave ameriške vlade, da naj an1cTi5ki državljani ne bo do aktivni fl pro-pasrandami izmejnih eviopskih vlad. Povedali «o mu, da izjava nima v mislih našega sodelovanja, aaivpak je b'la na-
pred
pmiča sina Franka, v starem kraju pa dva brata Jakoba in Janeza.
1. Pripravljalni odl>or SNiKjmerjena proti neki drugi pro-naj takoj vrne mandat organi- pa'-anH? v Ameriki. 7aciianx, ki so ga postavile in J V dokaz temu .ie, da se ie v dotične organizacije naj skliče-;poslaniki rJ>omici v Wasliing-
io novo konferenco, na kateri naj njihovi zastopniki sprejme-;o ukrepe arle<le pol'tWlne akcije za ftari krai. kakršne že lio-
]»ae tajil. Sicer pa je nje.ia nada, priti v dvorno gledališče .-plavala po vodi, zato je ns izogibno, da postane moja."
Grof <si je ogle<lal na mizi ležečo vizitko in jo nato vtaknil v žep. Skow nato je zapu-til hotel in <se odpeljal k dvornetira svetniku. Ta ga je vljudno sprejel, ni pa mogel prikriti da je presence: n. .
"Dovolil t-etm si prosit1 gospoda grofa za 48-urni ixak za ureditev dotične zjideve.*'
frrof se je vsedel v širok naslanjač in se je z nekakim zadovoljstvom oziral po gosposki sobi, ki je b'la prav okusno opremljena.
"Bilo bi vam vendar žal, gospod dvorni svrtnik, ako bi vse te lepo stvari prišle na dražbo."
"Gospod grof, odkod ta nesramnost V
"Moj Rog. pod silo razmer, kakor kaže imolvenca. Včeraj ste izgubili 20.000 kron in niste v stanu jih poplačati."
Dvorni svetnik je vstal.
"Zal mi je, menil setr., da imam opravka s kavalirjem. Pokličflttn >lugo, da vas sprami iz stanovanja. Dj.rnar dobite."
"Ne trudite «e, gospod dvorni s\ einik. Ne gre mi za denar, za doto vaših go^pic hčera. Prav rad vami vrnem brez vsakršnega plačila vaše bone, ako ustavite svoja pisma, naslovljena na nadvojvodo Karla."
"Gospod, v kakšne stvari pa se vmeševafe?" je razjarjeno zaklical dvomi svetnik. "Glejte- da se poberete, sicer pa ne jamčim zase!"
"Boste se že morali z menoj pobotati. Priišel sem semkaj po naročilu njegove ec^ar-ke visokosti, da se z *vami pogajam."
"Va» je k .meni poslal nadvojvoda? Obžalujem in odklanjam vsako pogajanje z vami. Nadvojvoda je bil moj učenec in jaz hočem občevati samo direktno ž njim."
"Million, da nadvojvoda ne polaga posebne važnosti na direktno potrajanje. On mi pač zaupa, da z lahkoto ukrotim izsiljevalca."
Dvorni svetnik se je zleknil v naslanjač, in s težavo sopel. Njegov obraz je zavzel modro-rdečo barvo.
"Gospod, kaj pravzaprs.v hočete od mene?"
"To bi vam rad poverili, toda šele, ko se umirite. Sploh je najin razgovor narvzel oblike, na katiere nisem navajen. Morda se da stvar uredit! brez ropota in ne da bi bilo treba rabiti nestvam;h izrazov. Tako bi kmalu končala, zakaj zastavljam vam sivojo častno b?«edo, da vas ne zpustim preje, dokler se ~iisva rasogovorila."
Dvorni svetnik se ie zopet vzravnal in e? trudil, da bi postal -miren.	2
(Nadaljevanje,)	_______: _
m,-rab najložje izpelji vi.
tonu odobrilo sklicanje vse-slo-vansV^o-a konsre^a v Pitt^bnr-srbu. Pa. ^e je to odobr1'!©. zaka bi se notem ne odobrilo tudi ^kli^anje L^love^Veo-a np' rodnecra kon^rresa. Mi Sloven-
VA2NO ZA NAROČNIKE
\ r 1
t
Pole« uailort J« nttidoa do kdaj Imate plačano nsrotolna Prrs Atev^a pum en i meaec. druga dan to tretja p* leto. D« sun prihranite nepotrebnega dela tn »frotkor, Vrt prosimo, da akuiate naročnino pravofaano porarnaU. PoAlJite naročnino nsiaracat nam aH Jo pa plačaj»e natfmu zaatopnisc v Va«eic krajo ah pa kaieremn lamed saatopnikoT, kojib Imena so tiskan* c debelimi Črkami, ker ao npravl. Čenl obiskati tuti druge naselbine, kjer Je ksj aaBh rojakov aaaa> J Jenih. Zastopa, k bo Vam laroCU potrdilo aa plačano naročnino
HAL-lFORNlA:
Han. Francisco, Jacsto Uuklo
»J1XJUAOO: Pueblo, Peter Culi*. Waisenbarg, M. J. Barak
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zup*nčli ILLINOIS: Chicago, J. BerčU deem, J. FaMaa (Chicago, Otesr*
In Illlnola) Jollet, Jennie Bambich La Satle, J. Bpellcb Mascoutali, ^lartin Dole ic
North Chicago In Wsakega*.
It AH I LAND:
KltcmUler, Fr. Vodaplr** MICHIGAN:
Detrjit. L. i'lMkw MINNESOTA : CbUholm, J. Lakanicb Fly. Jos. J. Peabei Evelerh, Lonia Oooftt .Gilbert, Lonla Vw*»! Hihbbig. Joiin Porie MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck V«W TORK:
Brooklyn. Anthony Bve* Oowand*, Karl giialaha
.TAttU ran«. Prank Hull
Worcester, Peter Rods OHIO: Bartertoo. Frank Trsha
r
Cleveland, Anton Bobe k. Cka*. Sat Unger, Jacob Resnlk. Jub» Hlapni* Olrsrd, Anton Nagod* Ixtraln, Lonia Bainnt. Jobn KoasAe roungstowo, An too klhnlj
OREGON: Oregon city, J. Kofclar
punnbilvania :
Beswmer, Jvbn Jevntkat Conemangb. J. Bresnrec
Coverdale in okolica, Jos. P» -ernel Export, Lonia Sopantit Farreil, Jerry Ok urn Forest City, Math Eanli Fr. Blodnlkar Oreenabnrg, r'rsnk Novak Homer City. Fr. Ferencbak
Imperial, Vence Palcich
JobuMown. Mm Palants Krsyn, Ant. TsulelJ Lnserne. Frank Bsttoch Midway. Juud 2ast Pittsburgh in okotlcs. Philip Praga-Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. SeMfrer West Newton, Jo^rk Jorsn WISCONSIN. Milwaukee. Went AIUs, Fr. Sheboygan, Jasnpfe kafee*
WYOMING: Rock Springs. Loads Diamonds Ills, Jo* Boltoe
["»pokojen je b i 1. 1927. Od leta 1921 je bil vojaški strokovnjak za Soproga min je umrlaj albanska vprašanja na konfe-' renči v Parizu, od leta 1924 do 1926 je bil vojni minister. Xa*pi-sal je minoiro člankov in razprav v "Ratniku."
_Po dolgi bolezni je um:la v newburSki naselbini dobro poznana Alojzija Vidmar, roj. ŠuStaršič, po domaČe Xoeetova. B'la je *tara 69 let in doma iz Fužine Zagradec, odkoder je v
NA POMOČ RUSIJI.
Kasakevi-č je veliko potoval po sovjetski Rusiji ter ruski narod dobro pozna. Zato bo njegovo p edavanje tudi zelo zanimivo.
TWO-
▼*nk aaatapnik fstfa potrdila aa nt k»t«r* j* preJeL
■PliTA 'VLil M
, . ^ Odbor za pomoč R<ui-sji na-Amf nko pnsla pred 52 leti. Po- 27ianja> da bo poznani pisatelj leg žalujočega soproga Johna in pkonami^ Madimir Kara-zapirsca smeve: Ribala, Jose- kevi- r r,etrtek 19 1]iarca pha, Johna in hčere Marijo O- *er ob 8.30 na 160 — 7th Ave-zmiek^ Frances Bobnar, Alo]-' (med 19 in 20t lllieo) v
zijo Zore, Rose Ba^ič tor 27]Yorku govoril o "Kaj poma-a vmikov in o>em pravnukov. jRus;ji ho>vati ser vstopnina
\ u niversitv bolnišnici je 4.|je 05 centov marca preminil dobro poznani rojak Jos. Turk. Star je bil 54 let. Pokojni je bil prvi slovenski otrok rojen trnka j v Cle-v*elandu in njegovi starši so bili dobro poesnani. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ameli-jo, roj. Morrit?, sina Josepiha bčer Julijo, brata Franka in tri sestre.
I*o dolgi im limoni bolezni je premiimla i£rs. Anna Hadley, roj. Železnih, v starosti 53 let. Zapušča soproga Lawrence. — Doma je bila iz /Polhovega gradca. kjer zapušča več sorodnikov. V Aaneriki je bivala 32 let.	j
V mr.stni bolnišnici je umrl Anton UTek. samiski, doma iz Pleterja na Štajerskem. Star je bil 61 let. V Ameriki se je nahajal od leta 1907. Družina J. Zalokar ga je osfortbovala v njegovi Ibolezni. Zadnjih par let ni delal, prej je pa delal 17 let pri JClew York Central železnici. Tukaj niima sorodnikov.
One 8. marca je po kratki bolezni preminil dobro poznani rojak Anton Je rak v starosti 72 let. Pokojni je bil doma iz Rake pri Kli^kem,, odkoder je prišel v Ameriko pred leti. Zapušča žalujočo soprogo ^fa-ry, sina Antona, dve hčeri: Josephine, por. Glavač in Mary, por. Gregorin in 7 -vnukov — v stari domovini pa sina Joseph a in sestro Jožef o Lapuh.
CPo kratki in mračni bolezni ie 7. marca premamil v GlenvOle bolnišnici dobro poznani Leo Kriana-n, star t49 let. Zapnšča žalujočo soprogo Ano, rroj. Če-een, in eno hčer, Leono teT več sorodniikov. Doma je bil iz Trnovega pri Ilirski Bistrici,'fcjer zapraSca več sorodnikov. Tukaj bival 29 let. . - - . -
T H K NE \V
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal znani profesor, ns Stevens Institute of Technology r angleščini GEORGE W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje si more-te dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ts relika knjiga popisuje in r slikali pokaže temeljna dela mehanike. Razloii vse natanko, kar uiora znaU najboljši mehanik; poja snuje v po rabo vsakega stroja, o-rodja in meril. Pouči vas, kako je treba vporablBi načrte (blue prints! ter vain tudi daje mnogo računskih tat*>l, da morete ]K>8pešitt svoje delo. Ne gtede na to. ali ste Sele po&tnik. vam bo ta knjiga zelo koristna In mnogo rreuna. — 1000 slik in rlzb. 5T6 strani, trdo vezana knjiga ataoe
Samo $1.98
N» rt>či te pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 West 181 h Street	New York
SEDAJ LAHKQ DOBITE
-J i
LASTNOROČNO PODPIRANO KNJIGO

U
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2
50
Pri narocbi seposlužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisauo knjigo: "THE TWU-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime --
Št., ulica ali Bos št. Mesto in država
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET
NEW YORK