SD dar brtnišk m aro Lshajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. poailjane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 17. februarja 1864. Gospodarske stvari. člověk. Ali ni to dosti dokaza , da konji v štalah ktere ne pride potrebne ? v čiste sape ) nimajo kaj prida * Da se cep 1 jene češnje rade prim ej o. Ker gospodarji pogostoma tožijo , da se jim cepljene dihati, in da potem bolehajo ? Neveđni člověk pa bo-lezni podtiknje potem sto druzih napak. cesnje n erade prijemajo, naj jim povem , kako jaz ravnam pri češnjevem cepljenji, da se mi obnasajo prav ta- dobro. — Jaz cepim le v sklad (Spalte), ker to ljenje je najgctoviše, toda cepiči se ne smejo še * H oko Gospodarske novice. novo pleme kokošje Hokoni ? ? krat z drevesa jemati, kadar cepis Cepiči že mesca svečana o kakošnem toplem dnevu, če več kokoši so ne zmrzuje, z drevesa vzeti in v kaki kleti, repni jami, ali v kakem drugem hladném hramu v zamolklo ilovico ali drugo vlažno prst potakniti in čez in čez noter do ki smo jih vidili lani v Rerolinu na zoologicnem vrtu so pavom , še bolj pa puranom podobni ; perje njih je Te dá se morajo grno jn se jep0 sveti- kljun je zgorej zlatorumen. kaj mirne živalice ; zobljejo, kar se rade: ječmen, pšenico, turšico jim ? kruh ? poparjene otrobe y kuhani krompir, in kakor naše kokoši tudi kuhano in zadnjega očeša s suhim peskom zasuti. S tako hranje- nimi cepiči se dá celi čas male g a travna cepiti ; jaz sem s takimi cepiči še 17. dan majnika lanskega leta 1863 čepil in z najboljšim vspehom. Priporočam tedaj vsem gospodarjem, naj češnje cepijo tako. surovo meso. Jajic ona ne nese navadno čez 15, ki so sprvega nekako hrapave, pozneje pa gladke, lepo bele in debele kakor naših pur. Mesó hokoških kokoš je mehko in okusno, in še bolje kakor naših pune in pu Tako pise ranov. Domovina hokonov je severna Amerika; tudi gosp. Jan. Hainner, ud štajarske kmetijske družbe v Wochenbl." * Sadne drevesa spomladi saditi in p r e- v hudem mrazu jim ne ozebejo noge. Drugo manjše V pleme teh kokoš se pa v južni Ameriki nahaja, je bolj mehkega značaja, se zime iň mraza posebno pa snega sa jati je bolje kakor v jeseni. Skušeni gosp jako boji. * Krava brez vimena. Pinkert trdi to-le : Jesenski kratki dnevi in drugi silni jesenski opravki malokdaj pripusté drevésa prav o z dra vnik Bosetti íz niškem časniku ,,11 medico veterin" pravém času saditi in s popolno skrbjo gleštati. Dostikrat je svet v jeseni za presajanje drevés že pre-moker, toraj za presajanje tuđi bolj škodljiv kakor na ogled pripeljal kravo Barbanije, da mu je Neneste Erfind." laškem živinozdrav- popisuje živino- neki gospodar ? vedil dve leti in pol staro , ker ni j ali je breja ali ne. Pri preiskavi najde zdrav- • 1 • 1 • <1 f i y t hasnjiv. Večkrat mraz zgodaj pritisne, in za pre saj o nik, da je breja, da pa nim a celó skopane drevesa so v nevarnosti, da jim sesavne kore- sesce mníce ne premró in ne ozebejo. Iz tega se tedaj vidi ? da je za presajanje drevés boljši čas spomladi, kadar se ni bati omenjene nevarnosti. Kako delati, da krava stori junčka ali tel ico. Gospod Thury v Montet-u v Svajci trdi, da gospodarji znajo po svoji volji od krav junčkov ali junic dobiti, in sicer tako-le : Ako spustiš kravo k biku, brž ko se pojati začne, bo ti storila junčka, mesti njega juncih; imela pa je velike mlečne žile. je storila tele nic vimena, na-kakor se nahajajo tudi pri mesce Cez pa mléka le ni bilo , se vé da, ker ni imela vimena, tedaj tudi mlečnih žlezic ne, ktere iz krví v vimenu delajo mléko. Ce kdo tako kravo kupil ? pa bi se po kupčii zapazii da nim a vimena ali bi se raz drla potem * Konjsko meso na Dunaji. kupčija? Mislimo, da. ako peiješ pozneje, dobiš junico J° Zastran premembe časniku „Thierfreund" Dunaji v predmestjih se bere, da leta 1863 dunajském mesnic spola se je že marsikaj kvasilo, pa ni se pomislilo y da skih 1954 kónj. zunaj mesta pa bilo na ? Ako konj- vsi konjski mesarji skupaj so zaklali po primen en k o nj cente mesa ima ? člověk z vso svojo modrostjo nikdar nikoli ne bo na- so tedaj Dunajčanje povžili to leto 781.600 funtov mesa. tori zakonov (postav) dajal. Toda na svetu naj se vse po- * Zdravilo (lek) zoper g o ve jo kugo — na- skusi; kar je pravo in dobro, naj se obdrží, pa naj se znanja gosp. J. Tušak v cenjenem zagrebškem ,,Gosp. skušnje tudi razglasijo, da potem zvemo, kaj je res- Listu.u On pravi, da pred 25 leti je bila kuga iz Ba- nica ? kaj je laž. Al to je ravno napak da naši spodarji preradi * * \z — * u go- m o lčij o! še Konjske štale presapljati ali vet riti — ni sploh tako navadno, kakor je treba ; zato se pa tudi živini naključijo marsiktere bolezni, kterih vzrok se išče drugod. Pomislite nata v Slađoj evac donesena, kjer je pocepalo za nj o mnogo blaga. Gosp. Tušak si je izmislil zmes, ki je neki mnogim pomagala, tako-le: Stolci sáj za pol kokošjega jajca, eno glavico češnjaka (belega luka) in perišče . , fc>rinja, vsako posebej, in primešaj pol maslica ali več da konj v eni sami uri kisa (jesiha), pa vlij bolnemu živinčetu to zmes ne- ^ ^ VAJL JL VyXAlAOlAUO AU j Vid» XVV-ř JLIJ V V^ 11A >0 Ci 111 k Ul A IV 1 O %Ai ^ J ' 54 do 60 kubičnih čevljev zraka v zaprti štali vsope, in kolikrát. Vse te stvari so tudi priljubljene našim da trikrat več strupene ogelnokisline izdiha , kakor ljudém ) ki niso zdravniki skor pri vsaki bolezni, in f so bile - skušane brez kugi že tolikrát, da mor peh tudi hvaliti dob pri goveji namreč od vsakega druzih dveh ondašnjih žepov doli voljo ™ --------- ' ^ *i ^ Tusàkovoy ne pa, da bi ona zmes bila zdravilo kugi. do precepa (to je, do mesta, kjer so razklane). Gornja Za hišne potrebe marsikaj. oprava (obleka) jim je bil jopič (jaketa) suknen, crne barve, zarobljen kakor hlače, zraven in HM^H / okoli gumbnic okincan z rumeno svilo. Na vsaki strani je bila vrsta precej širokih srebernih gumbov (betonov) ki so - v ^ j-riv^^l^j OU V/aiU O JL KsKJV^l Xll.il ^ Li. 111 KJKJ \ I^U^tUUU V J y XVI ou J im * Gotova pomoč zoperozebline. Ze spet lepo rožljali, kadar so hitro hodili ali tekali. Pod tem \7 o nnmAr» ' hrirJo m nvohif i ^ol/riool fo Oil 11 in 1 VI A ^ i AmnAw% n a vi Artili Kunr? viaIt nTTini It / Irn wii^aI a\ aha^ aia ^ rv gotova pomoč! bode morebiti zakričal ta ali uni ne- jopičem so nosili brezrokavnik (kamižolo) nareien iz verni Tomaž. Kje neki „Novice" iztaknejo toliko go- bele in pa orisane tkanine. Tudi na njem ste bili dve tovih pripomočkov? —- Prodamo, kar smo kupili, s tem vrsti gumbov enakih onim, ki so jih imeli na jopiču pristavkom, da ta pripomoček ki ga vam ozebenci danes naznanimo, je po virtemberški vladi přejel dařilo (premijo) za-nj; iznajdel ga je fajmošter AVahler. j Mládenči so imeli navado, pnpenjatí na klobuk ob nede- ljah dala. m da Ce fajmošter laže, lažemo tudi mi ; pa mislimo, vu* xic ker bi mu ne bila celó vlada poslavila iznajdbe njegove če mu ga je ljuba Namesti suknénih črnih hlač so nosili poleti ve- praznikih šopek cvetlic, zlasti y Ta-le je: Vzemi 2 lota koštrunovega (skopčevega) loja in ravno toliko svinskega sala, pa primešaj Čidel prtnene bele, pa nogovice tudi bele. Al zdaj se ne vidi več ne omenjenih klobukov, ne okinčanih hlac, jopičev in kamižol, ne tacih čevljev, ne 1VJM iu X u*. T AJ. w »iVAAiw V xxa^a^v^^c* K> c* x t* y c* 1JLUUUWJ i. ĆJ Cl jJ KJ 11 lidi XXJ X XX • KJ XX V7XV^/J Kj> J\lVUUi\Ci XXUOX j VJ IVj y Ii£lClciF S 6 lote želez ne rije (Eisenoxyd) ; to zmes v loncu vedno vežbajo kot vojaki, ali kadar so v paradi. Za to jim zapon na njih. Sirokeje klobuke nosijo mešaje s kakim železnim klinom tako dolgo kuhaj ajuv_,oc»jv^ o »«aim ťiv^iuauiui i\iíuuui iaav uui^u ivu.iiaj, daje JJči U1i |J U iii či ct ti črna. Potem prideni še4lote beneškega terpentina, valo jim je zdaj pa pripomaga tržaška srenja (magistrat). Glavno pokri- lota bergamotnega olja in 2 lota rudeče gline nemarno napravljeni (bolus-a), ktera se pa mora popřej prav dobro z la š kim so bliže razno; hlače, jopič in brezrokavnik so brez nobenega kinča. Tišti, ki mesta, posnemajo VJ ^iUOtg 111V^DV>CXX1 V^, J XVCitX ou oljem potreti. Kadar rabiš to mazilo, namaži ga na tiče oprave, ravno kakor tudi — živetja! Jezik slo- celó proste meščane kar se kako prtnino ali cufanje, s ktero se ozeblina obveže. * Gotova pomoč zoper mole. Strasburškim po Trstu povsod. venski pa vendar med sabo še zmiraj govore; slišiš jih naravoslovcem je znana skrivnost že kakih 30 let, kako Kar se pa tiče žensk, nosijo sicer še vedno kožuhovino in perje zoprnih molov obvarovati. To sred- bele peče kakor prave Kranjice; tudi kratke jopice so stvo je neizrečeno dober kup, po skušnjah popolnoma še zmiraj bolj navadne, čeravno so jih nektere tù in potrjeno in človeškemu zdravju popolnoma neškodljivo, tam opustile; tako imenovanih kril in nogovic lepo na- Kaj neki je? Nič druzega kot v prah stolčeni žele zni branih ne vidi s vec med vitrijol ali zeleni vitrijol (Eisenvitriol) y ki ga kdaj tako odprti y da njimi. Njih čevlji so bili ne- y kadar niso imele nogovic y so se y dobiš v vsaki špecerijski štacuni. S tem prahom se po- skorej vidili prsti na nogah. Vse se je temu čudilo štupa koža med kosmato dlako in perjem. Vitrijol mora kaj posebnega so bili tudi napetki, ki so bili neobične pa vselej suh biti, da se lože v prah stolce. Ravno visokosti in pa tanki. Zdaj se ne zapazuje nič tacega tako bi se znalo to sredstvo tudi poskusiti pri sukne- več med njimi, kakor tudi njih nekdanji čarobni glavni ki je bil v navadi pri zarocnicah, kadar je nib žimnatih, volnatih rečéh v stolih, zofah itd. « kine ne """"J »v«-»"«*" T 7 . _ J J^ Y ""»»«vi* Da se tinta in rij a iz peril a spravi, bila poroka. Pravijo, da gaje bil odpravil rajnki faj- vzemi namesti deteljčine kisline, po kteri se prtnenina moŠter Eržen, ki ga neki ni mogel trpeti. prerada trga, zmes iz 2 lotov vinskega kamna in pravo, naj sodi narod sam t Je ■ J. G. V. to lota golunovega prahů. árodiie stvari. Nošnja Slovencev trzaške okolice. Nošnja naših tukajšnj ih Slovencev seje mnogo spre-menila v nekterih letih, zlasti blizo mesta. Naj povejo Haj Zgodovinske stvari. zgodovina? Kako se piše zgodovina? Spisal in govoril v čitalnici ljubljanski dr. E. H. Costa. Pravi zgodovi (Konec.) ijde v obliki vsake držav e tako HHWKÊÊÊÊÊÊKKÊK ktero je dandanašnji. Marsikaj narodovega se je v tem oziru je v prvinah bil Bog postavil, in ker mora vsak narod yy Novice", kakošna je bila ta nošnja nekdaj, in kakošna naredbo, ktera ustreza národovému svojstvu y uogubilo škoda! Cesar se še jez spominjam, so nosili možki s pio h zvršiti svoj lastni, posebni tek, in ker daj svoje do črne zelo široke ali tako imenenovano klobuke z lepo crno znoro, ki je svilno prevozo mace treba lice vsemu y kar pridobí od drugod, zatoraj je da se vsak državni red sodi vedno \J1UU O V XXII V^ V U^iU LX \jt\J Ca> y Ua OU Y O Ci XV. vXX ZjCíí \ XIX iUU ouu od zad nekoliko doli na pravo svojstvo državnega ljudst pa z ozirom ne s kakim . da visela. Vsak klobuk te baže je stal najmanj petnajst izmišljenim merilom. Zgodovinar si mora misliti goldinarjev. Nosili so vendar pa tudi zlasti pozimi ali ob je obiika vsake države porojena, tedaj opravičena po burji, precej dragocene kape. Takih kap (kučem) se sicer soda V se vidi tù in tam LVU) y UCi 1\ v VA 1 liUl f V Jk-y V/ JL VJ vliti y WV Vi j v A v« ? aw ^ m v^ - v ktero deva narod zaklade svojega duševnega y pa J • JL Ci IV X XX I\CiJJ ^XVU.V>V>XXX / OVj k71 Vv/1 OUUCi J V XV L^X KJ UU V Cl XiaiUU XíaiVlUUV/ Ol redko. Narejene so iz lične života; ali ostro in resno mora karati páke y ki za- in nježne kožuhovine; zgoraj so pokrite z zeleno svilo- peljavajo s pravega pota, zaznamovati mora trinoštvo, spred so precej nizke, zad pa visokeje: veljajo ki izpodjeda zeleno drvo državne ustave, grajati surovo vino viuyj o\J iii^lYC , ÍKXW pa ViOUiVCJC . VCiJčiJU l&IJUUJCUčt ZťCJLCiiU UIVU U-iZičtViiCí uoiavcj ^Idja/Ci. octiVYV' celó 28, tudi 30 goldinarjev! Nikdar nisem mogel prav silo in temno svojevoljstvo, ki zjeklenimi rokami stiska izvediti, zakaj da so tako drage. Cevlji njihovi so bili sveti red, odkriti škodljive nastopke, izvirajoče iz strasti na gornji strani na dolgo odprti, in so imeli spred precej iz hudih nagibov in brezbožnih src, ki ustavljajo in kva velike sreberne zapone (fibje). Nogovice so jim bile sploh rijo državno živenje. Državni red v svojej prvotnej po y modre (plave) barve in dolge do kolen. Hlače so nosili pa so jim segale le do kolen; bile so dobi ni kriv crne suknéne, ki narodno živenje y ako duševno cvetje odpada, predn pa tudi načela državnih oblik ne široke in na vsaki zunanji strani zdolej razklane skorej je moglo roditi, ampak tega so krive napake in zloba, več ko za en palec. Zarobljene so bile z rudečim suk- ki grdé korenike in deblo , in ustavljajo naravno rast. . kako nom ; spredej so imele dva žepa (aržeta) ravno tako zarobljena, pa zraven še okinčana z rumeno svilo, kakor Vsak državni red, v kterem se lahko pozná so se načela naravno jale iz proste v zaplet ste bili okinčani tudi obedve zvunanji strani na dolgo, obliko, od nepolnega začetka do popolnomosti, v kterem se kaže z rastočo omiko tudi napredek, po kterem se pa če so tudi tavali po napčnih cestah ? vendar bode popravljajo zakoni in državne oblike na podlogi prvot- češtil tudi te, ker plemenito prizadevanje je tudi v nega prava, in v kterem se narodu budé in hranijo zmoti vredno čislanja; kazalo se mu bode tudi v pa- V 9 naravne moci, mora zgodovinar potrditi in řeči ; da dober pa ga ni treba gledati, kakošen je sicer. Je ganskih verah nektero zrno prave notranje resnice marsikaka velika obraževalna misel. y Kjer pa svojevoljstvo in sila izpodrine pravico, kjer se ustavlja in ukleplje duh, ki bi rad po zákonitém poti napredoval, in kjer namesti gibanja Tretjič omiki spada slovstvo in umetnost, ki ki ganja íz tacih tal, iz kakoršnih verstvo. po- Iz početka je Je vsaka umetnost služila verstvu. Zidanje Bogu po-potrebno ljudskemu živenju, in namesto živega delanja stavlja svete hrame in poslopja, obrazil ni umet-zakonom brez kvare — vlada postavanje, duševna le- nosti dajete božjej misli vnenje znamenje, kteremu po- noba in morilni pokoj, in brani zleteti luči perutím, da ne morejo sojate človeško podobo ? ker Je člověk ustvari en po tak državni red je malopriden , ker so božjej podobi, in pristavljate še kako biljego (simbol) mu božje ukaze ogrdile nebožje naredbe, resnici je laž pod ktero zakrijete nadtelesno božjo misel. Tudi popačila lice, in zdravo jedro leži v smrtonosnej lupini. Država in zakon vodita vnenje dejanje, nad kterim pes- ništvo je bilo od kraja namenjeno samo božjej službi, godbo združeno daje živo obliko čutečega in po- tudi čujeta s plačili in s kaznijo, verstvo pak si pri- božnega povzdigovanja nad zemsko živenje; dalje tudi svojih čine zadeva dušo čistiti in zasaditi va-njo plemenite misli obuditi v njej božji strah in božjo ljubezen, ter kaže, bogov in njihovo obraćanje človeške osode. I kadar se slavi božje bistvo in lastnosti; povzđiguje da je člověk odločen vikšemu namenu po smrti. V tem po napredku druge ornike razširi in pomnoži število oziru je verstvo podloga vsakej državi, ker obdeluje zemlj o da iz nje y rastó dobre delà, ker hudobne misli dozdanjih misli, popusti poezija Božjo službo in gre v in zle nagibe, iz kterih se rodé zločinstva in pregrehe zoper državo in človeško družbo, premagava s krepostjo človeške prsi in v raznoliko zemsko živenje, koder si išče snovi > in torej ima vendar tišti n a m e n ) ka- koršen ima verstvo. Tudi pesništvo tka sveto vez med verskega posvečevanja in tudi obeta nebesko plačilo nebom in zemljo, ker plemenite in velike stvari pove-tacemu živenju, ki se drži zakonov. Ako verstvo gle- ličava in hvali; tudi pesništvo je nravna moč, ki pod- damo od te strani, vidimo, da je vedni tovarš državi pira da se visosti in dobrosti umakne nizkost in suro- ki ne more ostati brez njegove pomočí, ker sicer bi ne vost. Tz prave umetnosti vedno sije tista sveta luč, pri prišla do svojega namena, kajti vse državljanske čed- kterej je prižgana; vedno bode pričevala, p ^ppMp^^ip wm nosti, vse veselje do občnih koristi da ? vse načela, kterih je m go- spoduje tista božja moč, iz ktere se utrinja vsa nrav-se mora prijeti vsaka nravna družba, na ktere se mora nost, vsa krepost, vse više hrepenenje in čutje in vsa opirati vsaka država, imajo svoje korenine v verstvu in prava duševna plemenitost; pesništvo je le ena izmed v njegovih svetih ukih in zapovedih. Le zmota in laž je, če kdo misli, da država ne potřebuje verstva, ker lahko brez njega obstane; duševna podloga vsake državne zveze ima verstvene lastnosti, in brez te blažilne moči se mora podreti vès človeški red. Kjer koli so da je tudi plemeniteča mnozih barv, v kterih se duševna luč prelamlja. Tudi lepota in soglasje, duši vsake prave umetnosti, ste pomožni žarki, luci in vse dobrote, in všečnost, ktero tekoči iz tega božjega vira vse budite, vidimo, ljudje bili brez verstvene vezi postavili državno po- slopje, ondi so molcé pritrdili, da božje zapovedi in pobožne srca morajo imeti veljavo. iskanje, v kterem vsega dobrega, vse luči y moc čin. nravnosti in svetosti vodeča kakor je pobožnost, kakor je dalje kak junaški Je Ce Verstvo je y p. , . Platon učil, da je lepota in dušno soglasje, ktero prebiva na njej , najpripravnejši pot, po kterem duša hrepeni po viru se pride do končnega namena vsega človeškega živenja in vse pravice. To iskanje, mi vsaj lehko rečemo, da je podobna gredém, po kterih --O ~ - ~ © / ~ w w w " 1111 VOClf l^^^lUV-fj ViCli J ^ UW k/llC« OUVliJj ^J \J A^. All hrepenenje in želenje je sveto jedro vsega pa bodi-si se je človeštvo nekoliko približalo svojemu pokliču. In na kterej stopinji koli, in svetovna zgodovina mora to sveto jedro izlušiti iz raznih strokov. To jedro je to lepoto, in to soglasje nahajamo v právej umetnosti y • v zvezda gotina prs tan y ki priča y da je Člověk res božjega rodu dra- v resnicnem znanstvu, v plemenitem slovstvu. ktere se vdeležuje vesoljno človeštvo, pravi ki ostaja od roda do roda. A verstvena misel se malokdaj pokaže v svoj ej Ce Iz tega duševnega blaga odseva narodno svojstvo. pa to blagó, kakor državne naredbe in verstvene řeči, tudi res lehko skrunijo napake, vendar te napake same v sebi nosiio zdravilno moč, in bojujejo se zoper -----------------------------J —-----— " ^ ' kj C* 1.1 JL T O V 11 V/ VJ Jl j V/ /JUi W T 1111V ili VVJ prostorodnej podobi, ampak največ je skrita pod zna- hromoto z njenim lastnim orožjem menja, svečanosti in bogoslužne oblike najraznejših vrst, ne more ki časi tako prevladajo, da tako otemné prvotni namen, da ga skoraj več ni poznati. Naravni člověk biti brez vnenjih oblik ; strasti in neuzdani naravni na-gibje dostikrat onemijo notranji božji glas , in porodili Svetovna zgodovina torej mora najti pot, po kterem je človeštvo od najstarejše dobe do naših časov iskalo končnega namena zemskega čut zivenja ? in buditi mora ; da nas vodi roka božje previdnosti in da je svet Zgodovina bode pazila na vsak izrocen večnej vladi. bi divjoto, ko bi svetejši in bolj podučeni možjé z narod, ko še raste, hodila bode za njim po vseh nje-vnenjimi dejanji oslabljenega čuta ne krepčali dili svesti, da smo vsi grešni in krivični, in buko bi med ^ ^ , — -------- ----------7 --- — ~ ~ ------j v/ v li ti iiwj y luw wvuuívw 111« íívuí aj í. y stvarjo in stvarnikom uže skoraj pretrgane vezi zopet govo město in ustanoví mu značaj govih ovinkih in spremljala ga za všemi deli, in ker je ona najviša sodnica na zemlji, zato mu odloči nje- ~ mora pra- Da pa trdneje ne zavezali z daritvami in molitvijo, s prazniki vično soditi, mora svoj vid zmirom ostriti na večnih in skrivnostnimi dejanji. Ali tudi tukaj se nam kažejo zakonih nravnosti, prava in kreposti, da je ne preslepi enake napake, kakoršne smo videli pri državnih redovih. vnenja prikazen da - —--j------7 ----------- — »i"-* .««vviicjjj(x jjilivct^icii, ju u.«» ne upogne pravice. -»-^j Kakor je tam ^prvotne načela dostikrat preobrnila in veljá nikakoršna mogočna osoba, pred njenim sodnjim stolom mora stati najmogočnejši vladar , ki na zemlji ogrdila vladoželjnost, samosilje in človeška strast, enako ---- ---—-j---1u v*^ »voa« onttoi, StUlUlll IIJU1 iX »IĆI 11 ilčtj UlUgUUllCJ Si v laufti , se je tudi hrepenenje človeške duše in strah dostikrat ni vedel za nikakorčnega sodnika nad seboj v rabo jemal samo zato, da bi se duh vspônil in sveti y ki se ni plamen srca obrnil na kriv pot. Tù caka zgodovinarja težka dolžnost, ker mora pod vnenjo, grdečo odejo iskati gorečega svetega ognja, in odgovarjal zarad svojega dejanja; zdaj pa je v enej vrsti z ubogim zatirancem; zgodovina obema tehta de- iz raznih vérstvenih oblik mora zvedati so ljudje hodili, ko Jic^cii ^lijc\ , iia po kterih potih janja in prizadevanje s pravično tehtnico , prelehek, tega zadene nje pogubilna sodba. m kdor Je vwiiil IIJUIGM Zà > ti y yj \J Iv LV^ 1 111 ^ KJ ti so si hladili želje po božjem vzoru > « Zemljo- in národopisné stvari. Bolgarska in Bolgari. (Dalje.) S. Klanci med severními in juznimi Bolgari. silo ali pa za plačo. Vsa dolina je polna drevja in to sadunosnega: orešja, jabelk, itd.: med tem pa so vse polja polne rožic, ki jik obdeluje Bolgar kot mirni Od tod se skoro po vsem , na Ta angelj turškega carstva, izhodu evropejskem nosijo in prodajajo priliko, rožno olje rožne reci jjniirw, ii^iivy rožna voda in kar je tacega. Kjer je narod po takih gorah razstavljen na se- klanec je poslednji na izhodu, kteri veže čisti verno in južno stran, prevažni so klanci, ki vežejo po me san i del severnih y ne- Bolgarov z juznimi; pri dal- narod, ter dopuščajo, da se narod ni celó izgubil med njem so Bolgari že strašno pomešani s Turki tako seboj , VAC* Ol x oc už* XJCJCčtU SC V ClUU SLIčlU lliA »VUjt/IU ZiCilll J U V1U.U Bolgari prav po teh gorah gledé jezika delé na južne prišteva temu narodu, kar pa drugi učeni tajé. da si ravno niso mogli odvrniti tega da se UJUIU OV/ -I-/ Vy CAiL Jl O LJL Ctoixvy JVVXXX^ OC4XXX O X U.L I\.X y iai\ J * da Lejean severno stran na svojem zemljovidu že celó in severne. Takih je tedaj klance v vece število: prvi je a e- Od Sumle, najhuje trdnjave morebiti celega tega na jug in to v Drenopolje ; ^■■h mm y ^m PW* carstva, peljeta dva klanca penički nad Kačanikom med Sitnico in Vardarom na zahodnji skozi Karnabat, izhodnji skoz Nadir der- Na severní bent zapadni strani od Crne gore (Karadag). strani tega klanca so Turki leta 1689 uničili avstrij- sko vojsko pod vodjem Strasserom, kterije brezpa- vode Bujuk Kamenice, ki se peni in šumi kakor Savica redki klanec). Najvažnejši je ta poslednji. Ko pride se popotnik nad Sumlo poprime visoke gore, metno razdražil Albaneze v svojem taboru. njim vred nad bohinskim jezerom, kakor Savina v Zolčbahu. Tako padli so grofi Styrum, Gronsfeld in Auersperg; grof pridši do neke visoke stene, ni nad zemljo poti šume- Solar izgubil se je v gojzdih. čemu potoku, ampak on si jo rovlje skoz visoko pecino Drugi y smo gori rekli na íztocni strani te gore y Js ) kakor kakor Pivka in Unca in Reka, in kar Notranjska krije y 1328 čevljev visok. Po teh klancih je čudnih takih rek. Dalje pelje pot do brega Lopenič- Beligrad v zvezi s Solunom, Posavina z egejskim morjem. 9 " ' w ^ A vTMvvf AUW « ^J kC^Žij XXI KJ V, L t \J LX. jJ KJ UUUUU1 JLU1 IV iiU XXO»X Ot V X U.U \^U.XXXV/ Blizo svete gore Rila presekuje se Balkan po dveh večih rek in slapov do mesta, kjer se na gornji strani in od tod po hudem mrtvilu naravi do edino ži- klancih ; eden proti zapadu med S a m o k o v o m in skriva voda pod pecino. Klanec na oběh straneh ima Dub ni co, drugi proti izhodu znan je pod imenom visoke stene; ničesa ni viditi kot le sivo kamnje in trajan s kili vrat. Prvi je danes za popotnike od se- plavo nebo. Tako bi dalje přišel do mesta Ai do s ver ne strani v Carigrad najnavadniša pot, ker se ljudje kjer so v starih časih bile toplice , kterim je pa zdaj bojé tolovajev hajdučkih posebno Arnavtov, kteri svoje těžko še sledu najti. Tako kakor smo mi tukaj na kratko brloge imajo kraj Marice tako, da brez većega števila omenili kraj , opisujejo popotniki pirenejske gore pri tovaršev ali pa služabnikov ni tù varne poti. Ta klanec mestu Barreges. ^ m A a r « ' • A * ^ mm A m m Um in kraj pri Samokovu slovi tudi po starodavnih svojih Po tem poslednjem klancu je že stari Dari predrl fužinah in rudnikih, dasiravno je danes večidel vse to skozi Balkan; za njim je, kar znamo, prvi tod hodil v nemar puščeno, ker imetku ni varnosti. Narod bol- Diebic, ko je leta Í828 přišel do Drenopolja; ? ker pravi y da so garski to v rahli poezii pripoveduje Turki jim v bližini pri samostanu Paraskevije začepili krasno vrelo in od tega časa da je nilo blagostanje in sreča národová. Trajanska vrata (porta Trajana) imajo svoje T • m • 1 j • » v 1 li nje- govim se mostovom in Saborom še danes nahajajo sle- iz tega kraja izgi- Morebiti je tod hodil tudi Aleksander y kralj kteri imé od cesarja Trajana, strani ima v rokah Carigrad, kdor drži ta klanec prepričan da od te > Je dovi. macedonski, ko se je napotil, da pred vhodom v Azijo spokori nemirne Tribalce poleg Istra, to je, dolnje Donave. (Dalje prihodnjič.) malo trdnjavo tam sezidal in velike rimske vrata na- Potopisne èrtice. pravil ; stale so te vrata do leta 1835, ko jih je po đreti dal Kozref paša y tako y da so danes te vrata prazno ime. Ta klanec veže Beligrad in Bosno s Carigradom. Od tega do klanca pri Sibki in dalje naprej Balkan ni tako visok kakor dozdaj, in na jugu poleg Strume. Imenovani novi klanec stoji ravno pod 44° iz-hodnje dolžine, ter Ruščuk neposrednje veže z Dreno-poljem (Iladrianopolis). On je, kot vězilo med juznimi rekel Pisma slovenskega učenika svojemu bratu. (Dalje.) in severnimi Bolgari, najveće veljavnosti Premili brate svoj bi, glavna žila ali , uaj v uvjQ vcijavuuou , ter je , i^iv^i pnuiai uaa jv kteri je več časa srce bilo v mestu šio zopet dalj bil # pritiral nas je potovanje od Ljubij 2. Pismo. Pod Ratitovcem na Gorenskem. poslednjem listu popisal sem Ti Lep hlapon le-sem , ravno tako doLitije. Kakor agio je dprta planjav zanimuje popot Trnovi. Grede od svetega tega mesta proti jugu mislil nika od todi naprej; grajščinaponoviska smuknila je bi popotnik, da ga pot vodi v najviše planine; kajti še levi memo nas, valovi višnjeve Save pa zibali so se celó mesca junija pogostoma sneg pokriva te gore vendar se nikjer ne povzdignejo do 7000 čevljev. m okoli molči m že t u k aj se zacenja Vse raztrganost, kršo- mirno sred mičnih livad in poljan ter blizo železnega tira. Zdajci odpirati se nam je jela skalnata okolica po staje na Savi (5. od Ljubljane), smo bili le gredé vitost kamenja, kakor ga še huje nahajamo dalje proti izhodu. Tem >raznoti veČi čudeži popotnika čakajo v ti X • V • • tišini sem jo pred leti doživel tukaj le-tod m y ko se, preobladavši najviše mesto klanca, noga vdol : Tiho nasmehoval sem se sam pri sebi neki dogodbi, ki . „Tako si tudi že štikoval?" boš zopet besedoval. Stoj dragi! daTipovem, kako je bilo. Tam le eno leto pospremil me je bil naš spusti na vdol; tukaj poleg potočića Tundže, ki dalje odtod v velikem zavoji hiti v Marico, prestrt je gore premili raz visocega Polšnjaka doli le-sém. Nap sem bil proti domů. Ker še ni bilo kmali vlaka omenjena rožna dolina, ki ji Turki pravijo Kaz an lik pričakovati, šla sva se přiklonit tukajšnjemu gospodu ~ - - "izno naju so sprejeli, (Ekri sagra). Kar je oaza v puščavi veliki, to ti je ta dolina v tem divjem raztrganem svetu. Al za prelepo in ko zvedó dem očetu C ..., vrlemu Gorencu. Prij ? da to mizo vsedajo se le tuji gostje; Turki so Bolgare od u.cm, mi xcwjy. ^ ««tuv nje odrinili; poprejšnjim gospodarjem je le do voljeno, mi je naš organist službo odpovedal, pa mislim, da mu mi recejo Lih vcasih tudi ktero na pr glj za go mi přišel. Ravno včeraj da novim gospodarjem strežejo kot hlapci pozvani na ni resnica m zajca grma goni Pojmo cerkev > boš enmalo na bregu bližamo meji njeni, in ko previhramo mali mosteč bos ti njegov následník. In niso se motili gospod. Pre- ki ga krasi kamnitimejnik, nahajamo se zdajci na Sta orgije zaigral ; gotovo bo fant mislil, da r sneto je bil dečko preplašen, ko od njega zahtevajo, še bolj pa usedem in dobro Rumpelj-evo gospod orgeljne kljuce jarskem in na postaji treboveljsk duhu ko se jaz 7 delo, kolikor klaviaturi zdravil sem dolinico treboveljsko, ki sega med hribi po U 3 CUCLU ili UUU1U XliU.U-1 JLTCIJ "C V U U.C1V7, IXUliaWi se je ua L\Jy J.W » x ^Wii iil. V/vi tttViW II obdelovati pričnem. Nekako posebno so me tišti dan Hašnikova dobrovoljk dalo le vi gori in od ktere razlegala se je že marsikaka mična prstje ubogali, menda na žalost fantu, ker z obraza bi naprej Orjaške pečine pospremlj „Lukamatija" zavozi nas kmalo jo nas še vedno, in naše : al mu bil člověk skoraj bral : „joj meni, zdaj sem jaz že ob kaže se , kakor hotle bi zastavljati potovanje službo !" Toda zastran mene je bil strah zastonj, ker sem bistra glava človeška in moč smodnikova storile ste jih kmali potem odšel proti Ljubljani. — Toliko o tišti do- vendar sebi podložne, kajti kmali pod Trebovljami pre- godbi; tabart pa sein Savo koinaj dobro pogledati mogel, vozimo okoli 70 sežnjev dolgi preróv, ki je vsekan ker je bil „lukamatiju lj en. (( tukaj kratek oddih dovo- goli rob. Tudi Sava peni se tu Od le-tod naprej zavozili smo zdaj med strme strugi skalnaté pečine . ki dolino stiskajo ozko skupaj. w ju ^ ^^ u^vu^nm^n, pa^autc m minjala me je okolica moje gorenske domovine in njenih otožnosti, tukaj je. Postaja hrastniška mudila nas Spo- Ce 77 Slap Je na mlj ki j bila po nalaščni stranski dni strah brodnikom. dom nerodovitnosti praznote in skalnatih gora 7 o kterih je svoje dni govoril popotni je zopet trenutek in Francoz: „Krajna ima velikanske hribe in pećine, one, ki sem jih v nepopisljivo-lepem Bledu in visokem Bohinji vidil, prekosijo vse, z čimur se Tiroljska po- silah nasproti stoji na kranjski strani cerkvica sv. Nikolaj a. Gotovo je tudi ona spomin hvaležnih 7 posta vlj ihtali naša." ' ) " v^-ixvw*. «« J.^v.jw«« r ^ --------------— ■ --------r----JV TudihrušečaSava gleda tukaj podobe zibelke po tesni dolini hitimo, nam je Zid Čast pomoćniku ob vodenih Sosedna postaja, do ktere še vedno* most svoje; zakaj kakor njeguje višnjeve valčke njene ob segate si v roke Tukaj sinja kranjska Sava in bistra šta- njenem spočetji pri Savici nad bohinjskim in pod strmo Ponco nad koroškim jezerom silnih robo v str- mina tako tudi odslej doli do Zidanega mosta jarska Savina; hrvaška železnica nastopi od tod naprej lastni tir; tudi dobra cesta vodi od Celja doli skozi so LL1CX « iai\VJ UUOiU I vi u Al \/.\J JLJL L KA CK JlJ. Vj ^ OU UlUOta O V/ JJL ¥ 111UXX zopet gole pečine tovaršice tu že mogočnih talasev strani vinsko dolino ter pelje naprej po kranjsk taj ar ski ni čuda toraj, da velik hruš in truš vstal Le z veliko silo, obilnim trudom in silnimi ko drčali smo le-sèm. Take kraje zamogel bi razni jeziki njenih. stroški izdolbel je um človeški tù doli cesto železnemu člověk mali Babilonii, kajti čujej se vrancu. kteremu je prehod medBečem, Siskom, Trstom mrgolijo sèm ter tjè, gori in doli 7 noter m ven. in Itaiijo prazna igrača. Da! svet neskoncno napreduje, boš zameril, dragi brate, da Te zdaj zopet zapustim z i • r>i i 0 i ^ i • 1 1 • i 1 rn • • 1 T • i • « y i • ry t Spodaj Save odpira se nam na desno dolina z raz- obljubo, da Ti upam v prihodnjem listu še kaj o Zi gledom proti Poljšnjeku. plavž v Pasjeku, ki pa zdaj menda popolnoma zapušen a • f T7 1 _ i V 1 _ ___v V • i • 1 __ . ____ stoji. janske prepevajo zdaj dolini nahaja se železni danem mostu povedati. Srčno Te pozdravlja Tvoj brat J Žlind Kako zamore tudi drugače biti, ker fužine avstri- • V zlasti lostni majki u in trpijo manjse, pesmico „o za- gallopirenden Schwindsucht." kakor Nemec pravi 77 an der precartana „ Gewer- befreiheit", kdo zacelil bo rane, ki si jih zadela ti s svojo prenapeto svobodo! Od polšnjiške dolinice naprej je savska struga na ene mesta prečudno těsna; komaj imata tir železnice in peneča Sava Vprašanje. Poleg česke „Tážete se, proč jsem Slovan?" prostora, da se rineta skozi. Ob desnem po kteri Pa obrežji ugledamo tu pa tù. še sled stare poti je vlačila svoje dni uboga živinica (konji in voli -tudi kravicam menda ni bilo prizaneseno) těžko obto-vorjene ladije po Savi gori-vén. Silne muke trpěla je včasih na tem „trnjevem potu" uboga žival, in če bodo sodni dan živali trdosrčne gospodarje tožile in govorile tudi nežive stvari, bodo imele tukajšnje pečine marsikaj Prašaš : cmu da sem Slovenec, Čmu Sloven mi vsak je brat, Omu mi ljub Tominc, Dolenec, Stajarec, Primorc, Hrvat? Ker slovenski oce, mati So me učili dom moj znati! Praša» : Čmu slovenske glase Lira moja le doni, In zakaj zvěst na vse case Bom besedi materni? pričati. — Postaja zagorska le gredé nas je sprejela. Pičel streljaj spodaj nje odpira se na levi med dvema tesno skupaj zamaknjenima visokima pećinama vhod Ker slovenski oce, mati So me učili jezik znati! Praša»: kaj da spevam Boga Rad s slovensko pesmijo, In kjer stopa moja noga, Spremljam ga z ljubeznijo? v zagorsko dolino, ktera se unkraj ozkega vhod a gledé rastlinskega življenja hipoma popolnoma spremeni K S lovensk m ter prijeten obraz pokaže. nj i stoji farna vas Z a- me učili Boga znati! Slovenci gorje, v kteri okolici bogati premogovi rudniki in steklarnic obširne naprave tisočerno marljivim rokam delo preskrbljujejo in režejo jim ljubi kruhek. — Od zagorske postaje naprej (šeste od Ljubljane) pričnete peneča Sava in železnica objemati podnožje visocega ki je dolenski pobratim gorenskemu ocetu Triglavu. Dolina je pa ugledamo na desni potisnjeno v kamnito nalaščno Praša«: kaj da vsi Meni desno so oko Kaj da misli mojih Njim v blagor dahnejo? K S. lovensk č m me učili narod S. uma v se vèn in vén ozka in skalovita, Savo Statistika cloveškega rodů. Na čelem svetu živí zdaj okoli tis oč strugo od , imenovano „na jezu." Pomniti je namreč da 1736 sem do un» JL uuiuiii ju uauii y ua SU 1 1 1J v a v Y IJ u ui železničnih se je mnogo in z in spoznavajo 1100 ljud časov 7 kteri govoré 3064 ličnih vér. (t a v ž e n t) i h jezikov obilními stroški dělalo , da bi vožnja po Savi med temi pecinami se vravnala in varna storila, pa vkljub temu pol Srednja starost človeška se šteje na 33 let in Cetrtina otrok Je bilo vendar po teli soteskah dovolj nesreč obžalovati, pred 17 mrj pred 7. letom, polo pa kajti marsikaka ladija razbila se je ob oštrih skalnatih grebenih. dalječ doli za Savo kranjska kronovina, se na levem Izmed 100 ljudi jih 6 d 60 let in čez; izmed Med tem, ko na desnem obrežji sega še 500 eden 80, in izmed 1000 tudi eden 100 let Vsako leto umrje 330 milij ljud ; tedaj 91.000 vsaki dan, 3730 vsako uro, 60 vsako minuto, tedaj vsako sekundo eden. Rodi se jih pa vsako leto 412 jnilijonov, tedaj 82 milijonov več kakor jih pomrje. Cloveški rod bi se tedaj silno pomnožil, ako bi ne bilo kug in vojsk na svetu, ktere pomanjšujejo š te vilo ljudi. Največ ljudi se rodi pa tudi umrje p on o či. Izmed 120 oséb vsacega spôla in vsake starosti se ena oženi ali omoži — sploh je leto in dan po čelem svetu 83 milijonov in 800.000 ženite v. Po „Fortschritt." njegovih pravic ne krati, samo to' je želeti, da bi se od konca do kraja vsi razglasi in vse pisma, ki jih tu-kajšnje priprosto ljudstvo v roke dobiva, po slovensko, ne pa po laško ali pa po nemško pisali; tukajšnji narod je slovensk in večidel vsak kmet zná slovensko-brati in pisati. Ni dolgo tega, kar se je nekemu županu prigodilo , da je mogel zavoljo nekega razglasa, ki je-bil po laško pisan, precej dolgo pot koračiti v kan-ćelijo, da je vprašal, kaj da stoji zapisano na razglasn^ ki je na njegovih vratah nabit bil; potem še le je mogel svojim vaščanom razjasniti ga. Vsega tega bi ne bilo treba bilo , ako bi bil razglas v slovenskem jeziku pisan bil, zakaj župan prav dobro ume slovensko brati in pisati. Da je potrebno, da se vsakemu narodu pravica skazuje, je tukajšnji bilježnik g. Peter Ko z 1er že zdavnej previdil; on nam že več let kupne, ženitne in druge pisma v maternem jeziku spisuje. Neizrečeno sa ljudje veseli, da razumejo, kar v rokah imajo, in jim ni treba, kakor popřed , za prebiranje pisma v ptujil* jezicih pisanega, mnogokrat celo uro hodá kakega toi-mača iskati, kteri mu ga je še vrh tega včasi tudi napčno razložil in tako še v škodo in zadrego pripravil. Gospod Kozler je res mož, kakoršnega današnji časi potrebujejo. Zato mu pa želi tudi cela soseska svojo hvaležnost skazati, da ga voli, ako pride kaka županijska ali deželna volitev na vrsto, za svojega zastopnika. Svesta si je, da je mož prav za nas. iz Vole pri Tminu. P. P. — Rad bi Vam jz naše okolice kaj pisal, al nimamo nič veselega. Ci-ginski fantje so se z volčanskimi unidan v krčmi stepli; Kišni gospodar, ki pride jih mirit, je dobil za to — nož v trebuh! To je vendar strašno, da se še zmiraj pri-petujejo take n ero dne reci kakor med divjaki! — O národnem življenji pri nas ni duha ne sluha. Da smo ravno le pičle pol ure od tminske čitavnice, se vendar pri nas od národnega čutja čisto nič ne vé; še vse trdo spi. Naš kmet ne „Novic" ne druzega časnika ne pozná. „Amtira" se po nemški v županii; to je nobel se ve da ; ako bi naše „birgermajstre" imenovai „župane", jih lahko razžališ. Srenjski „šribarji ' tù in tam tudi druzega ne znajo kot malo nemščine , pa še to slabo , slovenšcine se pa bojé strašno. Res je , da ocl starih ljudi ne moremo veliko za mili naš jezik pričakovati; pa žalibog, da tudi naša farna šola hira, ker se za ubogo revico nobena duša tako ne zmeni, kakor bi trebalo. Bog daj bolje! Iz Vremske doline na Notranj. 9. sveč. A. ML Clovek popotvaje po svetu marsikaj vidi in sliši. 6. dne t. m. šel sem po opravilih v Istro do malega mesta Umago. Predpustno nedeljo přišel sem v Savudrijo, ko se je ravno vernim služba božja opravljala ; med sv. djanjem se je kakor drugod bralo pripravljanje v postni čas v laškem jeziku ; po clokončanem berilu zbrani množici duŠni pastir vse po slovanski, njenem domaćem jeziku, razumljivo dopoveduje. Ker so verni oddaljeni od cerkve, so se potem litanije pele pa čudo: v laškem jeziku: „Santa Maria" in tako naprej, Slišal pa sem odgovarjati mnogo ljudstva „za nas Boga prosi". Tako še dan danes Istrijani ob bregovih jadran-skega morja ne vedó, ali so Slovani ali Talijani ! — Kmetijskim gospodarjem naj povem še celó redko pri-kazen, da našemu županu je v Istri na pozimski paši neka ovca pet mladih jagnet vrgla; troje je bilo že-mrtvih na svet prišlo , eno je čez dve uri konec vzelo,. eno in pa mater sem živo vidil. Znad Kolpe 5. sveč. Pred nekoliko dnevi přišel je neki učitelj k okrajnemu predstojniku v ...., in ga prosil, naj bi njegove pobotnice pregledal, ker bi rad pri davkarii nekoliko denarja dobil. Vzel jih je gospod, nekoliko pogledal, in mrzlo rekel: „Gehen s halt zum Dopisi. iz Konelijana (Conegliano) na Laškem 3. sveč. J. G. — Letos tudi nas huda zima pesti. Sneg, akoravno ne čez pol čevlja visok, pokriva laške planjave ; burja po-dnevi ga ne otaja, stekleno jasna noč ga tudi ne stisne. Pri nas na Kranjskem vabi člověka v zakurjeno kremo ; al pojdi tukaj v ktero koli gostivnico, ne boš se ogrel ne. K policu vina postavi ti krčmarica z žerjavico napol • njeno „scaldino" (kozico); tu si prste ogrevaj, noge in drugi život pa v žep vtakni, če moreš , da te ne bo zeblo. Na Laškem celó v najimenitniših hišah ne iz- takneš nobene peči. Ženska po ulicah gredé drží v roči kozico z žerjavico in si roke ogreva, možkega pa najhujša zima ne straši, da ne bi svojih „petoralli caldi" prodajal. Zdravi ! Iz Trsta 14. sveč. Druga veselica v tukajšnji čitavnici, 6. t. m. bila je še veliko lepša in sjaj niša od prve, ki smo jo imeli 25. prosenca , in o kteri so „Novice" že govorile. Komaj bi se bil kdo tega na-djal, če se premisli, da vès tišti dan je bilo pravo ne-prijetno vreme, in da ravno z večer je burja strašno hrupela, ob enem pa tudi sneg na vso moč padal. To nam pač jasno dokazuje, kako da so tudi tukajšnji Slovani vneti za svojo národnost. — Pustni dan je tudi letos spričal, da pravi Tržaščani ne marajo tistih de-monstracij , ki se na pr. v Benetkah zapazujejo nekaj let zarad pustnih veselic. Kočij, šem in gledavcev zlasti po glavnih ulicah (Corso) je bilo vse polno , pa žalibog zraven tudi — tacih prekanjencev, ki so pridno porab-ijali v gnječi to priložnost, kakor po navadi, za krádež. Kako da se pa ti lupeži vedêjo v tem svojem hudobnem delu, vam bo razjasnila omena le enega primerljeja. Ko je namreč neka gospá na pepelnično sredo kupovala na planjavi (placi), kakor po navadi, kar ji je za hišo potreba , se ji približa nek mlad klatež (morebiti ravno tisti, ki ji je bil na pustni dan zmuznil z žepa listnico z desetimi goldinarji vřed), zavpijoč: „la guardi di dri o due putazzi !" zato, da bi se obrnila, in da bi ji on nanagloma izpotegnil listnico ; ker je gotovo že vedil, kje da jo precej najde. — Takih reci vidimo mi žalibog tukaj še zmiraj ! Dobro je pa ; da se kaj o temu govori tudi v „Novicah", ker utegne gotovo podučiti ljudstvo, zlasti tuje, ki prihaja v Trst, nesum-jaje nikakor kaj tacega, da se vé varovati. Iz ^ežane 10. svečana. — Ker se od mnogo krajev sliši, kako slovenski jezik napreduje, in ne samo pri priprostih, ampak tudi pri omikanih čedalje večo veljavo dobiva, naj tedaj tudi povemo, kako je pri nas s slo-venščino. — Kar se tiče šol, se sme reci, cla so naše tržaške šolske oblastnije prve bile, ki so zato skrbele, da se je naš materni (slovenski) jezik že leta 1848 v naše ljudske šole vpeljal. Vsak čio vek zdrave pameti spozná, da je živa potreba, da se vsako ljudstvo po vsem božjem svetu, tedaj tudi naše, najprvo v maternem jeziku podučuje in potem še le, kadar tega že dobro ume, se v drugih ptujih jezikih uri. — Kar se tiče naše c, k. uradnije, moremo reci, da nobenemu narodu Steueramte, wenn man was uberflussiges Geld hat. a Ako bi taki gospodje uradniki od i 10 vu „úberniissig v oiu » vuoa.«m j^Ainu aavcu v iicuciju V siuilil ali bi jim tudi ljubo bilo, cerkvi. Kako hrepeni narod po besedi višega svojega u de- Světli naš knezoškof so popoldanske postne pridige v slovenskem jeziku začeli v nedeljo v stolni 7 ne vem ? narja živeti morali _ da bi po Vodnikovih besedah moral njih želodec v dušnega pastirja, pričuje očitno tolika gnječa v cerkvi, gostje lioditi pod rebra? Naj bi saj enmalo pomislili, da škof niso iz škofije mogli po svoji navadni poti do prižnice priti, ampak šli so oa druge strani. Gosp. župan Ambrož je te dni izdal v nemškem in slovenskem jeziku pravila za oskrbovanje Fr. Mete 1 k o v e ustanove (štiftenge) za sirote. Tem pravilom in da ubogi „šolmaštri" tudi morajo živeti kakor oni, da je učiteljski stan že sam po sebi dosti grenak stan ki nikakor ne more živeti od „uberflussiges Geld!" ) Iz Ljubljane. 1 Mklož. Pravicoljub. i 11. dne t. m. je štenogra- je dodana cela oporoka ranjega blagomila s kratkim ži Ga- votopisom njegovim ) fićno društvo obhajalo letni zbor in spomin na bel s ber gerj e vi *) rojstni dan. V zboru je predsednik gosp. Kaprec, govoril o napredku in delovanji društva; moćnikom je izvolilo g. A. Trinkerja za ravnatelja dotični odsek je predlagal o dnarstvenih zadevah, in g. Fr. Kadivnika za namestnika niegovega ; 2. Vaso Društvo na pomoč bolnim kup čij s kim po- Fr. Kadivnika za namestnika njegovega ; potem se je voli! društveni odbor za prihodnje leto. Petričić je dnarničar, tajnik pa g. BI. Cegnar. Predsednik je bil izvoljen gosp. Kaprec, tajnik gosp. — Ker je gospod Hradecky stopil v pokojni stan, žl. Frič, in dnarničar gosp. žl. Raab. Po končani vo- je v hranilnici naši na njegovo město bil 11. dne JJ At i. i v> y x 1JL víImíi^a. jaAv^iAi X litvi se je pričela živa borba o predlogu : >naJ se nase t. m. izvoljen R. Janežič za predstojnika gosp R. društvo pridruži sistemnemu zboru za nemško štenogra- Prégl za dnarničarja, za prvega oficijala g. R. Valant, íijo v Draždanah." Poročevalec je bil g. Bettelheim, za druzega g. R. Vašer, g. K. Curn zal., g. J. Kagnus inje predlagal, naj društvo izreče: da se pridruži z za kancelista. O gospodarstvu hranilnice bomo v pri- okrožjem dunajskega glavnega društva omenjenemu hodnjem listu povedali kaj več. zboru; ako bi pa dunajsko društvo kaj ugovarjalo, da Naše gimnastično društvo „Sokol" je pustni večer ^ ^ j ^^^ v*. • w J o J ~ - ~ 7 -------------~ C----------v--^^ w , w ; ; — ~ — — - j - — ^ ' ^ ^ - se pridruži s tirolskimi in solnograškimi društvi nem- v dvorani, ktero mu je čitavnični odbor prepusti! za ta škemu odboru. V obče so podpírali ta predlog gospodje večer, tako zanimivo veselico napravilo, da vsi gosti Frič, Raab in poročevalec; zoper so govorili gospodje in ni jih bilo veliko manj kot 200 se Še danes ra- Vse Je dr. Costa, Kaprec in stotnik Preliti. Gospod dr. Costa dostni spominjajo tega, kar so vidili in slišali. je povdarjal, da bi naše društvo kaj malo veljave imelo bilo tako živo in zabavno, pri vsem tem pa spodobno, v zvezi z nemškimi društvi; naše društvo ima pomen da bi se bil radoval tudi najtožniši hipohonder ; zdai tedaj, čtiv U 6C oIU V UllSiVtJ GLCJLiU^l ttUJC llJL mačih jezikov itd. Ko se je glasovala z m naj se popnmemo najprvo do- da u in ne (c za oc jc giaouvaia n „u.<* XJ_L „II^ zjcxíl OVUJU « in polovica „zoper", in predlog šega pevca „Sokolci" so tudi v pesmi, godbi in deklamacii pokazali svojo zmožnost; slišali smo prvikrat izvrstnega na je bila polovica je bil tedaj po parlamentarnih pravilih zavržen. In Vojteha Valenta-ta prelepo kompozicija (čveterospev) „Lahko noč", ki seje močno prikupila; tako je v veselje naše zmagala prislovica: „Warum in zagledali smo se v nektere maske ? da smo die Ferne schweifen sieh! das Gute liegt so nahe !" radi izpustili jih ne- 1Z oči ? vzlasti pa je ena zvonec nosila z Po dokončani seji so se zbrali gosti in stenografi pri zgovornostjo svojo in bistroumnimi opazkami tako I, rt J 1-P /s rv r» /v ««A »» r» VN^Trn 1 rt ^Pll V^v W-» rt l^V 1 f 11 rl 1 rl 11 V^ H 1 C lr 1 T^ 1 r* n HA^ TTAPinl VmI Ct n 1 1 1 A Vll AMlll ? da obedu, ker so se razne napitnice napivale. Tu ome- bi tudi dunajski Figaro vesel bil šaljíc njenih Al ni mmo društvo nekterih : Gosp. Kaprec je pozdravil juristično namen teh vrstic, da bi popisovali vse to kakor bi radi. društvo tako prijazno pod streho Kaj pa so pokazali s telesno svojo izurjenostjo junaki to hoćemo po- ki Ul UOIVU J J6 Iiaot^ UJL UOtVU ICilVU J^ A AJ CM£JLX\J ^UVA O 11 OllV sprejelo. Odzdravljal je to napitnico gosp. dr. Župan, ,,^Vxwxx ixo w»^, ^ podpredsednik omenjenega društva. Gosp. žl. Fric je vedati, kolikor nam prostor dopušča. 16 produkcij smo vidili, ki so jih izpeljavali za to izbrani gospodje pod vodstvom vrlega svojega mojstra in učenika g. Mandiča. naše „Sokoli" danes prvikrat občinstvu, napil avstrijski armadi. Gosp. Kaprec nazočemu gosp dr. Schopel-nu ; gosp. Schopel kranjski deželi ; gosp VAX. UCUl»|JCi"UU , ^UOjJ. kJ^ilUjJCX XVI dxlj OXVx VX^/^XX , ^jWOJ^. » vuťu» um 8 J Ô J wuvmiv« ^ • j-ixauuivw. dr. Costa dežeínemu zboru in odboru ; gosp. profesor Ko se vsi drugi vstopijo v veliko kolo, se začnó v dr. pečá itd. Društvo se je razšlo pozno ponoči Vrečko mladini, ki se s slovensko štenografijo sredi dvorane gimnastične igre ; pri vsaki počenjajo na kar jih stoji v krogu, da gosti vidijo vse lepo. Ker kaže 1 da bode društvo ostalo ,,domaće društvo" ?? j se mu živo priporočamo slovensko štenografijo ! tla / Prvo je bilo, da stopi 8 „Sokolov" v sredo m in dva narejata v gimnastiki tako imenovanega po dva svojim bravcem tevž Ravnik Bridko novico naznanjajo danes „Novice* ■■■ ■ ■ ■ . I . ■ ■■ I. M^voj- negapsa"; po tem je sledila „prosta tehtnica" po nogah in rokah: zdaj stopita dva večih „Sokolov" ter se z umri. Več let je bolehal za plj Gospodu svoje življenje zvečer prečastiti gosp. fajmošter Predosljih nad Kranjem sklenil rokami podpirata, tretji pa s stegnjenima rokama na- redi cez nju „salto mortalo" ; izvrstni „kavčukar" ; potem stopi v sre-do naš letu svoje starosti slovstva, cerkveneg skega godovini slovenskeg vleže se zdaj na prsi in se z nogama glave dotikuje, zdaj se vstopi na noge in z glavo znak obrnjeno noge dosega itd. Tu se dva „Sokola" canovo, eden živelo dokler naj mar svetnega zlasti Slovenca njegovimi ime godovi Požen prevračata, da se vse čudi gibčnosti njuni ; tam se Sokoli" na glavo postavljajo, noge skup in narazen svetu smo slovenske pisatelj pisateljev naših že takrat 11 Ci giav V LCAi V AJ CAJ \J y U AAA A stavijo, eden pa se med njimi znak preobraća, dva najmočnejih, res prava šteli nam diva : lahka rokopisih njegovih na prste. Znano enega ^uuJ&uia o oig^uj^uu xxc«v£/xx*. * iutuv^UJI« Tù nekteri hodijo po rokah, tam se kaže „ribji skok" ritnisko čez glavo ; tu vidimo navadnega dvojnega in trojnega orla; „Herkul" pa prime najprej enega, potem Zdaj držita vsak Sokola" s stegnjeno roko navpik v ravnotežji. „Herkula", ne pogubil Bodi mnogo mu mlj dva „Sokola" za uta jjkjyjvvift ack paS , u vuv uv^w uv » Herkulove vpreta, drugo nogo pa, kakor tudi roke, z eno nogo se potem v noge Gabelsberg val rojen v Menihovem na Bavarskem, je osno-sistemo za štenografijo, ki slovi po vsej Evropi, prosto v zraku držita. Zdaj primejo 4 „Sokoli" drog, na kteri se neki „Sokol" v vreteno vrti in sicer z raz- je prestrojena že tuđi za mnoge slovenske narečja Pis petima rokama, naprej in nazaj ; na ravno tem drogu, kterega na vsaki strani le en „Sokol" z razpeto roko kviško drži, děla pa itd. več „Sokolov" tehtnico, gnjezdo tudi na ta drog se obesi več „Sokolov" , da se oklenejo le s prsti na nogah , in tako visé več trenut- njim sam državni minister se pri zoper njega. Bil ga je pa ta predlog zopet nova priča, da nekteri poslanci nikdar nikoli niso siti centralizma in če bi nJ cel6 kov. Zdaj „Sokol" spleza na „Sokola" , njegovi postavi na glavo. Končale stične igre z 10 8 pa se na rami pa so se gimna- veliko piramido", ktero je lepo izpeljalo trebalo predreti diplom oktoberski in patent februarski \ daj dolgem državnem zboru, ki pa je pri-prav Po končanem dosihmal celó malo dovršil novih ustavnih postav celi se bodo kmali dežel b U l^lti /J jj J^XX CiiXAXAVAV^ y A^V^A VJ J V^ XV^jJV XJU XJ <*X\J KJ\J KJVJKWJ 1\11JC*11 U V /J V^ A XXX £J KJ \J 1. 1 j IvCi&J 4 OC lil 1 Č4 Y Sokolov." Ni nam treba dostavljati, s koliko glasno znano. Tudi od hrvaškega deželnega zbora se če- se ni ■LU jjUURUIUV. -Lil II Cl lij. Li Ks U Cl U.UO L(At » -L j vi, O ^IťVOXlV/ pohvalo so gledavci spremljevali vsako produkcijo, in gospodje „Predsokoli". Mi pa smo se spominjali pri vsem tem pogledu besed Koseskovih : Vse doseže sosed moj ! Dlan dorná mu ne odreče itd. Prihodnjo nedeljo je v čitavnici naši velika ?? beseda." Začela se bo s pesmijo Vilharjevo Po je- zeru", ki jo bo pel združeni kor gospodičin in gospodov. Za njo pride humoristično ber il o gosp. Fr. Levstika: v Prepir v šaljivem pogovoru med črkami : ali je r sa-moglasnica ali ne." Tej humoreski sledi muzikalna produkcij a. Besedo sklepa po gosp. J. Globočniku poslovenjena g 1 e d i š n a šal o i g r a „Pravda." Začetek « besede" je brž ob uri. Danes zvecer napravi filharmonie no društvo koncert v gledišču v prid ranjenem v Schleswig-Hol-steinu. Zopet se bo odprla cukrarnica v Ljubljani. Gosp. brata Pongraca in gosp. Kalister jo bojo zaćeli ; izprva bojo dělali samo sladkor (cuker) koloniální, kakor ga je sladkornica dělala poprej ; pozneje se bojo lotili tudi sladkora iz pese, zdaj povsod navadnega. Mestu našemu je nov začetek te fabrike neprecenljiva dobrota. Vodstvo tukajšne kazine, přiznavši ? da njega kakor njegove goste je žalila tista opazka, ki jo je uni clan pisal dr. Issleib o gospodih iz Hrvaškega, Je v listu „Laib. Ztg." z odločno besedo očitno zavr- V poslednjih „Plaud." nilo nespodobnost pisavčevo zagovarja sicer pisarijo svojo z izvinki, nas pa osrečuje z nekakšno besede. denunciacijo. Za tako orožje nimamo Novicar iz domaćih in ptiijih dežel. Na čelo današnjemu novičarju stavimo vsemu slo anskemu svetu prežalostni ™ wiioii viiiii ovum v^/jCLivjotLii ^ido, ua sjajna zvezda na slovenskem obnebj da zopet se je utrnila 7 da •• r* 4 Štefanović Karadžič, oče nove srbské književnosti stor na slovstvenem mnogozasluženi ne-kterega so slavile akademije znanosti na Dunaji, v Berlinu, Petrogradu JI častili tudi Gothe, Grimm, Ranke Safarik, Miklošič in mnogi drugi veljaki j boulage, vseh narodov Pogreb na Dunaji umri dne m, m. dopoldne uri slo vesen, vreden velikéga narodnega moža. dalj kako so se zlasti zavzeli nad vsem tem, kar so dělali 40 milij več govori, da se prične meseca aprila Tistih gold luiiijviiv/v sv^., ki jih država potrebuju, ji uuju pu dili z dunajsko naupnico vred veliki dnarničarj boj Državni dunajski zbor je končan. V pon-deljek po 11. uri je strel topov in petje zvonov po cerkvah naznanilo, da so ga presvitli Cesar razpustili z slovesnim ogovorom , ki je bil z navdušenimi slava-klici sprejet. — Poslednje dni ste se zedinile zbornici še o vseh državnih stroških, v kteri ste si bile popred navskriž; ministerstvo samo je odstranilo davek za obilnino (lišp in potrato) ; predlog dr. Rygerjev, ki je hotel, da bi se ogersko in hrvaško pravosodje stopilo s pravosodjem vseh druzih dežel avstrijskih, je bil skor da soglasno pokopan; poslanci so glasovali V z Rothschild, Sina in Wodianer ihíBÉÍÉH^Hí 9 za 100 gold, so Da se na Dunaji tudi ustanovi čit dali lovanska, je že podal začasni odbor pravila c. kr deželnemu poglavarstvu ; odbor državnih svetovavcev, več doktorj s es tav lj iz dveh Vll^UViilll W \JKJ UUl\tUl J V v ^ ^lUlC/OUI nikov , trgovcev , uradnikov itd. slovanskeg protesorjev, umet rodů Govori da državno ministerstvo misii nemško se pa, „Agr. Z." vladi v lastnino kupiti za 20 do 30.000 fl., in da „Nar. Nov." bodo Kakor se po organ dvor. hrvaškega kancelara časnikih bere, se hoče Marskem mnogo županov in povedati svojemu opra vils tvu, ako ne bo novih volitev na Českem in jskih odbornikov od daj po preteku 3 let, 1849 pa tudi j kakor veleva postava od leta Na Ogerskem so nadloge ljudstva velike, milost velika; najplemenitej se zato, da se steka obilo milodarov ki trpijo v danski jsk 7 Stajarskem milostlj svojim r o j a k o m štajarske da bode kmali konec vc gospé žrtvujeja Za vojake pa, se odpirajo posebno tudi na roke ij ske polka ki daruj milošinj Mislilo se r V fechleswig-Hol-teinu; al ne kaže se tako, ker Danci so sklenili vso svojo moč napeti, da branijo okope ( šance ; D ii p p e 1 s k in otok Al To dvoj pa Dancem vzeti, bo se silna težava, in dokler tega nima avstrijansko-pruska armada nima Schleswig Neki čuden glas y pa je počil te dni iz Pariza, da se utegnete angležka in ťraneozka vlada zediniti o tem, da se danska oblast obdrží , za ktero se utegne potegniti tudi švedska in ruska vlada. Ako se to zgodi, je homatij brez konca in kraja, zakaj „Triest. Zeitg." piše iz Turina da sterskem zboru je kralj talijanski rekel v poslednjem mini gležk y ki pride v Schleswib, ? da prvi ska armada maršira čez reko Minčio naredi, da tali] jak in Srbija prizadevate mnogo skrbi turški vladi Ft o m anij na pomlad se ji zdi gotova, zato bo neki Omer paša izvoljen za vrhovnega poveljnika vse turške armade evropejske. — Tako imenovana „narodna vlada", ki vodi poljski punt zoper Ruse, čedalje predrznejše po- ; 27. januarja je oklicala, da stopa ali civilnega stanů, kdor se ne vrne do 15. marca šten, in vsak vsak naj je jak Je pustil narodno službo in ? gubi vse pravice y ga smé ubiti kdor hoče je nepo Listnica vrediiištva. Gosp. P. P. v V: Hvala srčnalza M slov. civid." sprej et. Gosp. J. L. v Ž: Donesek Vas za „album • je Gosp. Dr. L. v Kr : Radostni přejeli, pa za danes bilo je prekasno. aiursi na Dunaji 16. iebruarja. 5 % metaiiki 71 fl. 55 lir. Narodno posojilo 78 fl. 90 kr. Ažijo srebra 18 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 71 kr. Loterijne srečke: V Gradcu na Dunaji 10. febr. 1864 47. 49. 35. 70. 41 7. 10 00 o. 4. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 24. febr. 1864 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef BlazEik v Ljubljani.