Erscheint jeden Samstag
Einzelpreis 10 Hpf
STAJERSKIGOSPODAR
Verlag und Schriflleitang: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Fernrul 25-67 - Bezugspreise: In der Qsimark: Vierteljährlich HM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Bitreich: RM 1.20 einschl. 9 Rp! Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr
Postscheckkonto Wien Nr. 55030
II. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag 21. März 1942
Nr. 12
Poletje bo prineslo se uničujoče udarce
Adolf Hitler
v Berlinu o priliki proslave padlih junakov - Svetovna zarota židovsko-plutokratskih sil bo iztrebljena - S Fiihrerjem se je vsa Nemčija oddolžila padlim herojem __.
Kakor po vsej ostali Nemčiji, tako so tudi v prestolnici Nemčije, v Berlinu, na slovesen način praznovali preteklo nedeljo dan padlih junakov. Slovesnost v Berlinu je bila tem pomembnejša, ker ji je prisostvoval poleg članov državne vlade in genera-litete sam vrhovni poveljnik celokupne nemške vojske Adolf Hitler. Svečanost se je vršila v Zeughaus-u, velikem vojaškem muzeju, kjer je bilo dvorišče v ta namen prav posebno in primerno okinčano. Fiihrerja je ljudstvo med vožnjo do Zeughausa pozdravljalo z nemim spoštovanjem. Točno ob 12. uri je Fuhrer prestopil prag častitljivega Zeughausa. Ko je državna godba odsvirala prvi stavek Beethovenove Pete simfonije, je v splošni tišini vseh navzočih stopil Fuhrer na govorniški oder, ki ga je krasila državna vojna zastava. Pred mikrofonom — govor so prenašale
vse nemške in glavne evropske radio-oddajnice — je imel Führer sledeč govor:
»Ko smo 1. 1940 prvikrat proslavili v tej dvorani padle junake našega naroda, sta se nahajala nemški narod in njegova oborožena sila po desetletjih ponižujočega suženjstva zopet v borbi za svobodo in bodočnost proti starim sovražnikom. Onemoglost Reicha jih ni zamogla pomiriti, kakor jih tudi ni pomirilo gospodarsko obuboža-nje, ki so nam ga vsilili.
Te dni se vrši v Franciji sodna obravnava, čije karakterizacija obstoja v tem, da ne omenja niti z besedico krivde odgovornih za to vojno, marveč jim izključno očita pomanjkljive priprave za vojno. Tu vidimo menta-liteto, ki se nam dozdeva nerazumljiva, ki je pa menda bolj uporabna kakor vse drugo, ko razkrivamo vzroke vojne.
Blazni poskus naših sovražnikov iz leta 1918
Leta 1918 so takratni, za vojno odgovorni državniki Anglije, Francije in Amerike storili blazni sklep, da ne bodo pripustili pod nobenimi okolščina-mi Nemčijo kot enakopravni činitelj
gospodarskega ali celo političnega življenja. Iz tega sklepa so nastali vsi nadaljnji ukrepi in krivice, ki jim je bil Reich izpostavljen vse od nesrečnega dne premirja.
Načrtno uničenje Nemčije
po verzajskem diktatu
Nemški narod, ki se je zmotil v svojem vodstvu kakor tudi v samem, sebi, pa ni našel nikake poti, da bi spremenil svojo usodo, ki je ni mogoče potolažiti s podložnostjo, temveč samo premagati, in sicer samo z enotno močjo volje in hrabrostjo. Posledice te pokoritve Brez energije v
stanju nasilja pa niso bile onečašču-joče samo politično in vojaško, temveč uničujoče zlasti na gospodarskem polju. Eden izmed najpridnejših narodov na svetu je doživel neprestano de-moliranje svoje gospodarske podlage in s tem polom svoje eksistence. Bilo je predvidetij v kako kratkem času je
moral naš narod številčno propasti v svoji gmotni bedi. S tem se Nemčija sploh ni mogla upreti vsiljenemu uničenju potom propadanja lastnih moči.
Posledice za
. „zmagovalce"
Gospodarski polom najjačjega naroda Srednje Evrope pa tudi ni obrodil nasprotnikom nikakega blagoslova. V svojem sovraštvu so namreč pozabili, da obubožanje nemškega naroda ne more biti istovetno z gospodarskim procvitom takozvanih zmagovalcev. Tako so pričele države, ki so bile v svojih vodstvih vseskozi okužene z židovskim kapitalizmom, dosegati ne samo številke nemških brezposelnih, temveč so jih celo nadkri-ljevale kljub neizmernemu bogastvu njihove zemlje.
Pa tudi ta razvoj ni mogel posredovati našim starim sovražnikom, ki so jih vodili v glavnem sovraštva polni židovski elementi, jasnejšega vpogleda o pravi nujnosti bodočega življenja narodov. Takoj, ko je prišel nacional-socializem do oblasti, so se vrnili k starim hujskaškim parolam. Namesto, da bi se učili ob vzglednih gospodarskih in socialnih ukrepih Nemčije, so začeli pripravljati tudi propagandi-stično svoje narode za novo bojno napoved.
Potreba naše
oborožitve
Danes vemo, da so v Angliji, Franciji in zlasti v Ameriki že v letih 1935 in 1936 edino merodajni židovski
Scherl Bilderdienst
Vorbeimarsch vor dem Führer am Ehrenmal. Nach der Weihestunde im Ehrenhof des Zeughauses in Berlin legte der Führer am Ehrenmal Unter den Linden einen Kranz nieder und nahm darauf den Vorbeimarsch des Ehrenbataillons ab. Die Spitze übernahm eine Falinengruppe mit 30 ruhmbedeckten Feldzeichen der Armee des Weltkrieges und 30 sieggekrönten Fahnen der nationalsozialistischen Wehrmacht. Tau-sende von Menschen waren Zeugen dieser würdigen und erhebenden Feier zu Ehren und zum Gedächtnis unserer toten Helden
gi in njim udano vodstvo sklenili izzvati novi krvavi ples. Radi tega doživljamo danes pretresujočo igro, da se obtožba ogoljufanih in tako težko udarjenih narodov ne obrača proti blazni nameri povzročitve vojne, temveč izključno proti zanemarjenim in v njihovih očeh nepopolnim oborožitvenim ukrepom.
Toda ravno ta tuja, celo neumljiva mentaliteta nas poučuje, kako potrebna je bila po odklonitvi vseh nemških razorožitvenih predlogov vojaška priprava nemškega naroda, da je za-mogel drugi napad proti njegovi svobodi parirati z večjim uspehom kot v prvi svetovni vojni 1914.
Ko smo vsled tega morali 1. 1940 proslaviti dan junakov našega naroda zopet v vojni, smo to storili v ponosni zavesti, da smo dobili prvi akt obračuna, ki nam je bil vsiljen proti naši volji. Z največjim zaupanjem smo smeli torej pričakovati, da bomo prestali tudi drugi del z uspehom.
In res: že marca 1941 smo imeli za seboj rezultate vojnega leta v sve-tovno-zgodovinskih edinstvenih izmerili. V zmagovitem pohodu, ki mu ni primere, je bil očiščen sever in za-pad vseh sil, ki so sovražne kontinentu. Italija je stopila kot zvesti zaveznik v to borbo nemaničev za biti ali fle biti na našo stran.
Igra svetovnega židovstva
Karkoli pa so nemške vojske v teli pohodih storile, je obledelo napram temu, kar je naložila usoda naši vojski in našim zaveznikom v zadnjem letu. Danes šele poznamo izmer priprav naših sovražnikov. Danes vidimo skupno igro židovskih hujskačev, raz-deljnih po vsem svetu. Le-ti so zedi-nili zaroto demokracije in boljševizma v interesni skupnosti, ki upa zdrobiti vso Evropo.
Leto najhujše
preizkušnje naroda
Da nam je Previdnost dala moč zmagovitega odpora proti tej koaliciji marksizma in kapitalizma na vseh bojiščih, se iz globine naših src zahvaljujemo Tistemu, brez katerega bi bila človeška moč, pridnost in hrabrost brez pomena. Za nami ni samo leto največjih borb svetovne zgodovine, temveč tudi najtrše izkušnje našega naroda.
Najhujša zima v
zadnjih 140 letih
To je bila izkušnja, ki sta jo prestali tako fronta, kakor tudi domo-
vina. Da se Nemec ne boji človeških groženj, je dokazal v svoji zgodovini že opetovano. Tokrat pa se na Nemcu ni preizkusila samo moč sovražnega orožja in številčno skoraj neusahljiv krvni tok najprimitivnejših narodov, temveč preko tega še okruf-na narava sama. Danes lahko povemo, da je za nami zima, kakor je Srednja in Vzhoda Evropa zadnjih 140 let nista doživeli. Naše in zavezniške vojake je usoda v zadnjih štirih letih okrutno ocenjevala. To> izkušnjo so prestali tako, da nikdo ni upravičen dvomiti, da bo vse, kar še pride, lažje kakor to, kar je za nami.
Napoleonova usoda iz leta 1812 se ni ponovila
V	odmerjenih štirih poletnih mesecih je nemška vojska po srečno dokončanem pohodu na Balkanu v letu 1941 nastopila svoj pohod v globino ruskega prostora, Izvojevane so bile bitke in zmage, ki bodo še v poznih časih slovele kot edinstveni čini. Skupno s hrabrimi zavezniki je nemška vojska napadla vedno nove ruske čete, jih porazila in uničila, da bi se spustila v boj zopet proti novim človeškim masam. V štirih mesecih je prevalila brezkončno pot v ofenzivi, ki nima v svoji globini in širini nikakega zgodovinskega primera.
Več tednov prej, kakor bi to dozna-la izkušnja ali znanost, pa je izbruhnila nad naše armade zima, ki je dala našemu sovražniku štiri mesece časa, da bi povzročil z njegove strani obrat v tej usodni borbi. To je bil pa tudi edini up kremlskih oblastnikov, da bodo v tej ne doživeti pobuni elementov narave zadali nemški vojski napoleonsko usodo leta 1812.
Uničujoči udarci v
prihodnjem letu
V	nadčloveški borbi, ki je zahtevala zadnjo moč duše in telesa, so nemški1 in zavezniški vojaki prestali in premagali to preizkušnjo.
Zgodovina bo v par mesecih dokazala, da-li je bilo žrtvovanje heka-tomb ruskih življenj v tej borbi vojaško pravilno ali nepravilno postopanje. Toda eno vemo že sedaj: bolj-ševiške horde, ki niso premagale nemškega in zavezniškega vojaka v tej zimi, bomo v prihodnjem poletju porazili do uničenja. Boljševiški kolos, ki smo ga spoznali v vsej okrutni nevarnosti šele sedaj, ne bo nikoli več prestopil blagoslovljenih poljan Evrope — to je naš trden sklep —, temveč naj dobi v veliki razdalji od njih svojo dokončno mejo.
Druck uni Verlas: Marburger Verlags- ond Druckerel-Oes. in. b. H. — Verlagsleitung: Eïoa Baiimgartoer: Hauptschriftleiter Friedrich Oolob: alle In Marburg a. d. Dran. Badgasse 6.
Zar Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom
1. Jon! 1941 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Qewalt oder Betriebsstörung gibt kelnsn Ansprach anf Rückzahlung des Beznü-geldes.
Mi vsi čutimo v tem trenutku veličino časa, v katerem živimo. Nov svet se poraja. Med tem ko na Daljnem vzhodu junaški japonski narod, ki so ga prav tako izzivali, sramotili in gospodarsko izžemali, kakor nemški in italijanski narod, lomi v uničujočih udarcih v zraku, na morju in na suhem demokratsko-kapitalistične trdnjave, se ustvarjajo v Evropi predpogoji za pravo neodvisnost kontinenta.
Iztrebljenje židovsko-kapi-talistične svetovne zarote
Nevzdržno je, da zavisi življenje stotin milijonov ljudi najkulturnejših in najpridncjših ljudi od volje male, zločinske skupnosti židovsko-kapita-lističnih zarotnikov in od javnega mnenja, ki so ga bili posilili med nekaterimi, proti Evropi nahujskanimi narodi. Mogoča je torej samo ena rešitev: Nadaljevati to borbo tako dolgo, dokler ne bo podana varnost trajnega miru, t. j. do uničenja sovražnikov .tega miru!
Ko proglašamo ta naš sklep kot svečano izpoved, se najbolj oddolžu-jemo žrtvam, ki so jih zahtevale vojne v letih 1914/1918, borba nacional-socialističnega gibanja za ponovni vzpon našega naroda v notranjosti in končno v sedanji borbi. Nemškemu narodu je vseeno, kako si ostali svet ureja svoje življenje. Vsak poskus iz-venkontinentalnih sil, vmešavati se neprestano v notranjeevropske in zlasti nemške zadeve, bo odslej enkrat za vselej odbit in onemogočen.
Rooseveltova grožnja
z boljševizmom
Ali in v katerem svetu želi živeti ameriški prezident, je nam Nemcem popolnoma vseeno. Toda njegova namera, nemški ali kar evropski svet izravnati po njegovih potrebah, pa se
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Karl Müller-Atl. (Wb.) Aus den Schlupfwinkeln verjagt! Nach umfassenden Vorbereitungen und harten Kämpfen wa> es einer deutschen Infanterieabteilung gelungen, ein Dorf, in dem die Sowjet? sich einzunisten versucht hatten, zu stürmen. Unser Bild: Die deutscheu Infanteristen rücken in die brennende Ortschait ein
ne bo samo razbil, temveč nasprotno: pri tem poskusu se bo uničil njegov svet. Kar se tiče namere, kaznovati Evropo z boljševizmom, sem to omenil že na drugem mestu. Država, ki se je boljševizmu najbolj zapisala, mu bo bržčas žrtvovana. Nemški narod pozna blagoslov tega bestialnega nauka in je tudi dovolj močan, da se bo znal uspešno ubraniti smrtne nevarnosti za svojo eksistenco.
Pozdrav vseh zavednih Spodnještaiercev je
„Heß HiMen!"
Žrtve naših junakov naj ne bodo zastonj!
Spričo velikega preteklega leta in _ kakor smo uverjeni_nič manj velikega bodočega leta se radi tega spominjamo naših in hrabrih zavezniških junakov v preteklosti in sedanjosti s trdno voljo, skrbeti, da te žrtve niso bile in ne bodo zastonj.
Te slovesnosti ne moremo proslaviti dostojneje kakor v zavesti, da je naša generacija ravnopravna velikim časom preteklosti. Ravnopravna v svojih vojakih na fronti kakor v možeh in ženah v domovini. Naj terja usoda od nas karkoli že hoče: Ta leta borb bodo kljub temu krajša kakor doba dolgega in blagoslovljenega miru, ki bo rezultat tega trenja. Oblikovati ta mir tako, da bo dostojen žrtev naših vojakov iz vseh plasti naroda, je bodoča naloga nacionalsocialistične države, kajti vsi so padli za večni nemški narod, za skupno Veliko Nemčijo in za boljšo skupnost narodov na kontinentu. •
Naj nam torej podeli Gospod Bog moč, storiti tudi v bodoče vse, kar zahteva od nas dolžnost. S to prošnjo se poklanjamo spoštljivo pred mrtvimi junaki, za njimi žalujočimi sorodniki in vsem drugim žrtvam vojne.«
Ftihrerjeve besede so zapustile pri prisotnih in pri vseh milijonih, ki so ga poslušali po radiu, najgloblji vtis. Pozneje je Fiihrer v svečanem državnem aktu položil venec padlim vojakom v Ehrenmalu. Ko je zapustil Ehrenmal, se je podal k zbranim invalidom svetovne in sedanje vojne. Za vsakogar izmed njih je imel par besedi bodrila in tovariškega razpoloženja. Konec proslave je tvoril defile častnega bataljona pred Fuhrerjem ponosne nemške vojske. Nemo je pozdravljala množica moža, ki vodi Nemčijo v tej nemškemu narodu vsiljeni vojni k zmagi.
Reichsmarschallov poziv nemškemu kmetijstvu
Reichsmarschal| Hermanu Goring je izdal na naslov nemškega kmetijstva velik proglas, v katerem se je uvodoma zahvalil vsem v kmetijstvu delujočim ljudem za njihove nadčloveške storitve v pogledu zavarovanja prehrane. Obenem je povdaril, da mora nemško kmetijstvo v tem letu še nadalje zvišati svoje storitve. Država bo na vseh področjih podprla kmetijstvo, da bo lažje opravilo svoje ogromno delo. Reichsmarschall je nadalje povdaril, da je kmetsko delo za vojno prav tako odločujoč činitelj kakor borba In zmaga vojakov na fronti. Gre za sleherni hektar zemlje, ki ga je treba obdelati. V vaseh si kmetje naj medseboj pomagajo, kjer je treba. Nemško kmetijstvo naj skrbi, da bo zemlja v tretjem vojnem letu dala kar največji do"os. Reichsmarschall je Končal z besedami:
»Fiihrer je v svojem govoru z dne 30. januarja jasno obeležil pomen kmetijske produkcije za nemški narod. Prepričan sem, da boste vsi opravičili zaupanje, kj ga je deležno podeželsko ljudstvo.«
Vsi boljševiški napadi zlomljeni
Potek borb na vzhodni fronti v preteklem tednu Zamen žrtvuje Stalin kri boljševiških borcev
Kakor je razvidno iz nemškega voj nega poročila od preteklega petna, so se tudi četrkovi napadi boljševikov na raznih odsekih vzhodne fronte zlomMi v nemškem ognju. Nemške čete so pri lastnih napadih zavzele vec vasi rer prizadejale sovražniku težRe lzgUDe. Letalstvo je po tem poročilu uspešno posegalo v tx>rbe na zemlji ter je bombardiralo boljševiške dovoze in pristanišča v Sevastopolu in Kerču. V severnem odseku vzhodne fronte so deli nemške vojske in Waffen-# po večdnevnih bojih odrezali neko sovražno skupino od njenega ozadja. V času od 9. do 12. marca je izgubil sovražnik na vzhodni fronti 55 tankov.
V nedeljo je objavilo vrhovno poveljstvo nemške vojske uradno poročilo, po katerem je sovražnik nadaljeval1 na polotoku Kerč z močnimi odredi in tanki svoje napade. Vsi ti napadi so bili odbiti. Pri tem je bilo uničenih nadaljnjih 42 sovražnih tankov. Severovzhodno od Taganroga in v kotlini reke Doneč so nemški, slovaški in hrvatski odredi odbili jačje sovražne napade. V srednjem odseku fronte je bila uničena neka sovražna skupina, ki je bila že par dni obkoljena. Na obkoljevalni fronti pri Leningradu je težka artilerija z dobrim uspehom ob-S;trefjevala sovražni dovoz in vojaške naprave mesta. 13. in 14. marca so izgubili sovjeti 138 tankov.
Na polotoku Kerč je sovražnik tudi v nedeljo nadaljeval svoje napade s pomočif> tankov. Ti napadi so se razbili ob hrabri obrambi nemških in romunskih čet. Sovjeti so imeli izredno krvave izgube in so izgubili poleg tega še 48 tankov. S tem je bilo na tem odseku v treh dneh uničenih skupno 136 sovražnih tankov. Tudi na ostalih odsekih fronte so bili sovražni napadi odbiti spričo sneženih viharjev v trdih borbah. Močni odredi nemškega letalstva so podpirali napade na zemlji ter so uničili 45 sovražnih letal. Na Murmanski obali je bil sežgan velik sovražni transportnik, razen tega so letala bombardirala luko in železniške naprave v Murmansku.
Po poročilu z dne 17. t. m. so se ponovni sovražni napadi na polotoku Kerč razbili pred nemško-romunskimi postojankami. Uničenih |e bilo nadaljnjih 33 sovražnih tankov. Tudi na ostalih frontnih odsekih so bili razbiti vsi sovražni napadi. Letalstvo je v zraku in na tleh uničilo 70 sovražnih letal. Sovražni napadi na Kerču so se brezuspešno ponovili tudi po poročilu z dne 18. marca. V času od 15. do IT. marca je izgubit sovražnik na vzhodni fronti 131 tankov. Sovjetsko letalstvo je izgubilo dne 17. marca 68 letal, od tega 50 v zračnih bojih. Nemško letalstvo pogreša I letalo.
Nenapovedana vojna Anglije
bivšemu zavezniku Franciji
Bilanca dvajsetmesečnega vojskovanja - So stvari, ki jih Francozi ne morejo poiabiti
julija je objavila angleška vlada vest, da se bo poslužila — slično kakor proti Nemčiji in Italiji — blokade tudi proti Franciji. Istočasno je bila razširjena blokada na ves francoski imperij. 100.000 ton žita, ki ga je bila kupila Francija tri mesece poprej v Kanadi, je zaplenila angleška vlada, akoprav se je kanadska vlada branila prekinitve diplomatskih odnošajev s
Bombe, ki so padle 3. marca na pariška delavska predmestja, so le slučajni višek cele vrste vojnih činov Anglije proti bivšemu zavezniku. Danes, ko se v Riomu odigrava proces proti tistim državnikom, ki so speljali Francijo ob strani Anglije v katastrofo, je čas, da se spomnimo vseh posameznosti angleške nenapovedane vojne 8 Francijo. V to svrho pa vsekakor naj govorijo dejstva:
Dne 22. junija 1940, torej pred pri-četkom premirja, je objavil Churchill proglas, v katerem je pozval francoski narod, naj se upre vladi maršala Pe-taina. Dan pozneje je bil imenovan dezertirani francoski general De Gaul-le v Londonu kot »pooblaščenec« Francije. Dva dni pozneje sta se pojavila v Casablanci Duff-Cooper in lord Gort, ki sta se pogajala s strmoglav-ljenim francoskim notranjim ministrom Man delom glede sestave francoske emigrantske vlade. Ker se je ta namera ponesrečila, je zaplenila angleška vlada 17. julija 1940 vsa francoska dobroimetja in francosko zlato, v kolikor se je nahajalo v Angliji. 29.
Francijo.
Duff-Cooper in lord Gort sta že 25. junija 1940 poskusila v Casablanci na-hujskati Maroko proti Franciji. 22.ju-lija 1940 se je pričela angleška vojna proti Francoski Ekvatorijalni Afriki. Od tistega časa sedijo srancoski in domačinski branilci v koncentracijskih taboriščih, kjer umirajo za mrzlico in vsled gladu. Meseca avgusta so Angleži zavojevali Tahiti in druge francoske otoke v Tihem Oceanu.
Samo Dakar, kjer se nahajajo deli francoske vojske, je zamogel v času od 23. do 25. septembra 1940 odbiti angleške napade. 30. septembra so zahtevali Angleži predajo francoskega Madagaskarja, ki je to zahtevo odbil.
Nato so Angleži zagrozili, da bodo imenovani otok z blokado izstradali. Po daljših grožnjah je končno napadla Anglija 8. junija 1941 Sirijo in Libanon. Tu se je posrečilo Angležem po pettedenskih srditih borbah, premagat» maloštevilne francoske čete. 22. junija je pričelo angleška izzivanje pred Džibutijem, ki. sq ga najprej blokirali» nato pa vznemirjali & stalnim? napadi. Vsled blokade je famkaj postradalo veliko število domačinov in Francozov. Mala novofundlandijska otoka St. Piere in Miquelan, na katerih živijo francoski ribiči iz Bretanije, so Angleži napadli o Bažicu ter oba otoka zasedli»
Največji trn v angleški peti je bila vsekakor francoska vojna mornarica. Akoprav demobilizirana, je bila stalno izpostavljena angleškim, napadom. 3. julija 1940 so napadli francoske vojne ladje, ki so. bile razorožene v luki Oran. Bojno ladjo »Bretagne« so potopili, tri druge edinice pa težko poškodovali. Angleške granate so zahtevale življenje 1400 francoskih častnikov in vojakov, še večje je bilo število ranjencev. Istega dne so Angleži napadli francoske edinice, ki so uživale v angleški vojni luki Plymouth takozvano" pravo gosta; posadke so deloma pobili, deloma pa ujeli. Dva dni pozneje so Angleži torpedirali francosko avizo-Iadjo »Rugault de Genoully». 8. julija 1940 je sledil angleški velenapad na 35.000tonsko kri-žarko »»Richelieu« v dakarski Tuki. Tj napadi so se nadaljevali celo do 25. septembra. Francozi so napade odbili, kljub temu pa so izgubili podmornico »Poncelet«, dočim so v sirij-ski vojni izgubili podmornico »Souf-fleur«. 30. novembra so Angfeži sestrelili nad Sredozemskim morjem novega francoskega komisarja za Sirijo in Libanon, Chiappe-a. Hrabrega branilca Sirije, generala Dentza, so Angleži kot kršilce premirja internirali skupno s 35 častniki, da bi na ta način prisilili razoroženo srrijsko vojsko, prestopiti v angleški tabor.
Ogromen plen
Japoncev
Pretekli četrtek je podala japonska vlada pred parlamentom v Tokiju poročilo o dosedanjem vojskovanju v Pacifiku. Poročala sta ministrski predsednik Tojo in mornariški minister Šimada. šimada je takoj uvodoma izjavil, da je Japonska dosegla z zasedbo Jave in Ranguna zračno premoč v jugozapadnem prostoru vključivši Indijski Ocean. Japonska mornarica je po njegovem poročilu potopila od 8. decembra do danes 130 sovražnih vojnih ladij, in sicer sedem bojnih ladij, tri nosilce letal, 12 križark, 22 rušil-cev, 44 podmornic in 42 manjših edi-nic. Poškodovanih je bilo 76 sovražnih ladij, med njimi štiri vojne ladje. Potopljenih je bilo nadalje 128 trgovskih ladij s 680.000 tonami, poškodovanih pa 92 trgovskih ladij s 300.000
Naraščanje potopljene
sovražne tonaže
Vse kaže, da je poslala podmorni-ška vojna v Atlantiku in drugih svetovnih morjih -vedno ostrejša. Tako bo po uradnem nemškem poročilu z dne 12. t. m. dosegle nemške (podmornice v severa- in srednjeameriških vodih nove velike uspehe. Potopile «o namreč 11 sovražnih trgovskih ladij s skupno TO9i000 temami, obenem pa tudi Se neko stražno ladjo in ¡nekega rušilca. Neka »emška podmornica je prodria v netranjost luke Port «Castries na angleškem otoka Sareta Lucia. V tem drznem zaletu je potopila dve ve- ! liki ladji jia obali in oefco treUjo ladjo izven pristaniškega "vodovja.
V	vzhodnem Stredozemskern morju so Me b strani nemškega in (italijanskega letalstva težko poškodovane štiri angleške kri žarke. Peito križarko je s torpedom poškodovala neka nemška podmornica. V Kanalu so nemški hitri čolni potopili ;iz neke spremljave dva parnika s 5000 tonami. Križarka, ki jo je v Sredozemskem morju s torpedom poškodovala neka memška podmornica, se je po naknadnih poizvedbah potopila.
Nemško letalstvo je uspešno bombardiralo neko angleško vzletišče v Egiptu, Tobrnk in Malto.
Angleški bombniki so v «oči na 13. marca napadli Kiel. Civilno prebivalstvo je "beležilo mrtvece « ranjence. Tri napadalce so sestrelili.
V	Kanalu se je odigrala uspešna bitka nemških torpednih čolnov, mino-
lovcev in hitrih čolnov z angleškimi nušilci in hitrimi čolni. En rušilec je bil potopljen, ravno tako nek angleški hitri čoln. Trije drugi so bili težko poškodovani, nakar se je sovražnik umaknil. Nemške pomorske sile niso imele nikakih izgub.
Po poročilu z dne 16. t. m. so nemški hitri čolni napadli v Kanalu eska-dro angleških rušilcev. Eden izmed ruša I cev je bil torpediran ter se je takoj potopil. Neka angleška topničarka je bila tako težko poškodovana, da je računati z njeno izgubo.
Malta, zlasti La Valetta, je biia ope-tDvano bombardirana z velikim uspehom. Nastali so veliki požari in eksplozije na vzletiščih, kakor tjjdi v pristaniščih.
Vzhodno od Tobruka je neka .nemška podmornica iz angleške spremljave potopila petrolejsko ladjo z 8000 tonami.
Ob ameriški obali so potopile nemške podmornice pet sovražnih trgovskih ladij 2 41.000 tonami « neko obalno stražno ladjo.
V vzhodnoindijskih vodah so nemške podmornice potopile 12 trgovskih ladij s skupno 70.000 tonam5, med njimi tn petrolejske ladje. Nemške podmornice so 8 tem na vzhodni obali ameriškega kontinenta v Atlantiku potopile skupno 151 sovranih ladij z 1,029.000 tonami, med njimi 58 petro-lejskih lad j z 442.000 tonami.
Anglifa žrtvuje Iran bollševlkom
Iz Ankare poročajo: Teheran, glavno mesto Irana, živi v stalnem strahu, da bo Sovjetija priredila Iranu isto usodo kot nekoč baltiškim državam. »Mrzla« boljševizacija se odigrava na vsej črti. Severnim pokrajinam Irana grozi nevarnost vključitve v sosedne sovjetske republike. Predvidena so že pogajanja med moskovskimi oblastniki in novo poslušno teheransko vlado. Namen teh pogajanj je, spremeniti
tonami, 500 sovražnih večjih in manjših ladij je bilo zaplenjenih. Mornariško letalstvo je sestrelilo ali na tleh uničilo 1554 sovražnih letal.
Japonska mornarica je izgubila štiri rušilce, štiri podmornice, štiri specialne podmornice, eno specialno ladjo, pet minolovcev, 27 transportnih ladij in 122 letal. Simada je povdaril, da ni izgubila japonska mornarica niti ene večje edinice.
Vojni minister Tojo je izjavil, da so japonske čete od izbruha vojne sem ujele 210.000 mož sovražnih čet. Na tleh je bilo uničenih 1600 sovražnih letal. Plen znaša 2100 topov, 1901)00 pušk 28.000 tankov, tovornih Avtomobilov in vagonov.Te številke se ¡bedo «višale po končani «asedbi področij okrog Rangana.	+
Iran v boljševiško republiko v okvirn Sovjetske Unije.Možje, ki sedijo v novi iranski vladi, so bili že svojčas prijatelji Moskve. Tako je sedanji vojni minister neki človek, ki ga je iranski šah pred teti poslal v pregnanstvo, ker je deloval kot boljševiški agent.
Angleški državljani v Teheranu gledajo to boljševizacijo Irana vsekakor z mešanimi občutki. Vsled ozkih stikov med Londonom in Moskvo pa nikakor ni misliti na to, da bi se Angleži uprti boljševizaciji Irana. Karr je bilo v Iranu angleških čet, so jih že umaknili menda v Irak» bržčas pa tudi v Indijo, kjer jih potrebuje general Zaveli -za vojno obrambo. Tako je Anglija priklicala v Iranu duhove, ki se jih sedaj ne more otresti. Sedaj se je izkazalo, da je sovjetska vojaška misija v Teheranu najvišja in odločilna instanca v Iranu. Medtem pa so že tudi v Siriji in v Libanonu začeli razvijati ameriški in židovski boljševiški agenti svoje mreže. Nekateri listi odkrito simpatizirajo z Moskvo. Tako je hvalil list »Le Jour« v Beirnta »ko-lonizacijske uspehe« v sovjetskem Azerbeidžanu. V resnici pa gre za iztrebljenje iranskega in turškega prebivalstva v tej deželi, ki so jo nasilnim potom odtrgali od Irana. Zlo-
Gospa Klepetulja se huduje, da nI dobiti pravega parfuma, zato primanjkuje naši mladini zrelosti, ker ne vozna niti pariumiranesa urila.
glasna GPU strelja ljudi v stotinah, kakor poročajo turški listi.
V	arabskih deželah je nastala vsled boljševizacije Irana velika zaskrbljenost. Vsekakor je padel ugled Anglije v arabskih deželah in v deželah Bližnjega vzhoda zelo nizko. Rastoči nemir v teh deželah nikakor ni v korist Anglije, ki je morala Iran odpisati na račun Sovjetske Unije prav tako, kakor se je morala odpovedati holand-sko-indijskemu kolonijalnemu posestvu v korist Japonske.
Banket vojnih
hujskačev
V	New-yofku so priredili »na čast ruskemu zavezniku« mastno pojedino, na kateri sta govorila Stalinov agent Litvinov in angleški minister lord Halifax. Litvinov je zahteval v svojem govoru vojaško pomoč za Rdečo armado ter je brez ovinkov izjavil, da je možen sovjetski zlom. Po tem zlomu bi tudi najboljša angleška ali ameriška oborožitev izgubila vsak smisei. Treba je pogledati dejstvom v «ko. V pričakovanja, brezdelju in zapravljanju ene možnosti za drugo je p« Litvinovem mnenju zapopaden večji liziko kakor v takojšnji akciji. Akcija, ki pomeni obenem riziko, hna na vsak način nekaj izgledov za uspeh, dočim akcija, ki ničesar ne riskira, ne mote nikdar biti uspešna. Cas je izdajalski zaveznik, ki se ne bori samo na eni, temveč tudi na drugi strani. Natfk, po katerem je pravilneje čakanje in ku-pičenje oborožitvenih rezerv, bi M koristen tamo tedaj, ako bi se tudi sovražnik obvezal k brezdelju, žali-bog — tako je jadikoval Litvinov — pa ni verjetno, da bi sovražnik napravil zaveznikom to uslugo. Na koncu svojega govora je Litvinov izrazil svojo veliko zaskrbljenost glede vojaškega položaja.
Lord Halifax je v svojem govora povdaril, da je Anglija skupno s svojimi zavezniki že mnogo izgubila io
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Götze (Wb.) Unentbehrliche Helfer. Pferde und Schlitten einer Schlittenstaffel warten an einem Umschlagplatz, um neue, durch LKW herangeschaffte Fracht zu den abseits der ____Straße liegenden Truppenteilen zu bringen
Panzerbrechende Waffen nach vorn!
Von Kriegsberichter Falko Klewe.
Daß die deutschen Soldaten ebensowenig wie die Truppen Napoleons den Winter in Rußland überstehen würden — das war die große Hoffnung Stalins und Englands. Und nun sind beide um diese große 'Hoffnung gebracht worden! Jetzt' weiß man, so berichteten neutrale Korrespondenten aus der Umgebung des Stalin-Beauftragten in London, Cripps, daß die Deutschen im Winter des Ostens in Wahrheit gesiegt haben! Unmöglich Scheinendes hat der deutsche Soldat möglich gemacht. Die Natur und einen wild und stur anrennenden Feind zum Gegner haben sie stand-
da še bo morda mnogo več izgubila. Govornik je skušal nekako opravičevati vojaško vodstvo Anglije in Amerike, obenem pa je napovedal nov govor, v katerem bodo zapopadeni vsi vojni napori Anglije, dokumentirani z dosedaj še ne objavljenimi številkami in dejstvi. Halifax je nadalje omenil, da ima Litvinov prav, ako zatrjuje, da vojne ni mogoče dobiti zgolj z obrambno strategijo. Tudi on da je mnenja, da ni mogoče povzročiti »totalnega poraza Hitlerja«, ako bo vedno le sovražnik imel inicijativo v svojih rokah. Toda angleška vlada noče izdati predčasno čas napada, da sovražnik ne bi dobil dragocenih informacij. Vsekakor je možno, da bosta bodoča pomlad in poletje lahko primerjati z najtemnejšimi dnevi 1. 1918.
V nekakem protislovju s tem jadi-kovanjem pa je znan vojni hujskač Sumner Welles fantaziral na tiskovni konferenci Bele hiše v besnem razpoloženju o »predstoječem zlomu in porazu nemške armade«. Obenem je pa hvalisaj sovjetsko vojsko. Njegovo besnilo in jadikovanje Litvinova in Halifaxa je najboljše znamenje, kako daleč so že zavezniški vojni hujskači v svoji presoji vojaškega položaja,
gehalten in Eis und Kälte, Angriff mit Gegenangriff beantwortet und dem Feind ungeheure blutige Verluste zugefügt, dessen ganzes Ausmaß erst spätere Zeiten erkennen lassen werden, wenn die deutsche Abwehr sich in die Offensive wandeln wird. Noch aber ist Winter im Osten, noch rennen die Bolsche-wisten stur gegen die deutscheil Linien. Hoffnungslosigkeit steht über ihrem Kampf, der die Situation nicht mehr zugunsten der Sowjets wenden kann. Der deutsche Soldat ist und bleibt Herr der Lage.
PK. Sie kauern sich auf die flachen Schlitten, hüllen sich tief in die dicken Schafpelze. Der eine- oder der andere schaut wohl mal in den klaren Sternenhimmel, oder sieht wie geistesabwesend in das Gewirr der Leuchtspurgeschosse, die mit tusend hellen Strichen gleich unzähligen Sternschnuppen das Schwarz des nächtlichen Himmels beleben. Eine Leuchtkugel erzittert da und dort über der Front und in das Bumsen der Abschüsse mischt sich das Klatschen der krepierenden Granaten vor und Hinter der Gruppe, die nach vorn fährt. Eng aneinander gepresst sitzen auf dem kleinen Gefährt und halten mit steifen Fingern ihr Arbeitsgerät und die Sprengladungen unter den dicken Handschuhen, durch die sieh unerbittlich die eisige Kälte frisst.
Mit dieser Stellung steht oder fällt ein ganzes Regiment.
Die Pioniere, die in dieser Nacht nach vorn fahren, haben sich in vielen kühnen Stosstruppunternehmen bewährt. Und doch ist ihre Aufgabe diesmal eine ganz andere. Sie sind in dieser Nacht nicht die kühn vorstos-senden Sturmpioniere, die mit Flammenwerfern und Sprengladungen den
uneinnehmbaren Bunker knacken, die im Sturmboot als ersten den Fluss überqueren, oder eine feindliche Brücke sprengen. Sie bauen in dieser Nacht ein einfaches Loch und einen Bunker, die Stellung für ein Flack-geschütz. Und doch hängt von dem Gelingen dieser Arbeit das Leben von liunderten ihrer Kameraden ab. Mit dieser Stellung steht .und fällt vielleicht ein ganzes Regiment denn die Sowjets haben überschwer Panzer in der Dämmerung der früh hereinbrechenden Nacht bis dicht vor die deutschen Gräben gefahren Man vermutete, dass sich bolschewistische Truppen in ihrem Schutz bereitstellen, um bei Tagesanbruch hinter den Ungetümen aus Stahl und Eisen gegen die deutschen Stellungen^ anzurennen. Es gilt bis zum Morgengrauen panzerbrechende Waffen ganz nach vorn zu bringen. Ein schier unmögliches Beginnen bei dem von tausen-den und pausenden Granaten zerwühlten Hintergelände.
Gespenstisches Licht de* Leuchtkugeln.
Während die Raupen d<:r schweren Zugmaschine mühsam durch den gefrorenen Schnee knirschen, um das Geschütz heranzubringen, haben die Pioniere in fieberhafter Eile ihre schwere Arbeit aufgenommen. Sprenglöcher werden in den harten Boden gebohrt, die Ladungen angebracht, die die steinhartgefrorene Erde zerreis-sen. »Hinlegen!« Eine Leuchtkugel schiesst hoch, taucht für Sekunden alles in Licht. Langsam sinkt sie nie-
Deutsche Panzerkainpfwagen brechen durch den Wald auf eine gut befestigte feindliche Stellung. Blick über den Ge-schützturm auf die vom Panzer umknik--	keiiden Bäume
PK.-Aufn.: Kriegsb. Schniidt-Scheeder
der, verlischt. Die Pioniere greifen wieder nach Hacke und Spaten, die im Schnee beinahe versunken sind. Sie schütteln den Sehne von den Geräten und arbeiten verbissen weiter. Dann werden die Stämme für den Bunker herangeschleppt. Stunde um Stunde verrinnt, unterbrochen durch das Hinlegen beim Aufflammen der Leuchtkugeln und bei den Einschlägen in allzugrosser Nähe.
Längst schon sind die Sprengungen, die die ersten Löcher in die hartgefrorene Erde rissen, zu dunklen Höhlen erweitert, aus dene Hacke und Spaten der Pioniere in gewaltiger Anstrengung feuchten Lehm herausreis-, sen. Neun Pioniere arbeiten noch mit wunden Händen und schmerzendem Rücken, als der Morgen nicht mehr allzuweit ist, in fieberhafter Eile. Drei von ihnen sind ausgefallen, durch Granatsplitter verwundet. Der Schlitten, der die Stämme für die Bunkerdecke heranholte, hat sie dann zurückgebracht.
Keine Minute zu früh!
Als die Flak, von der riesigen Zugmaschine geschleppt, mühsam heranrollt, machen die Pioniere die letzten Handgriffe an dem Erdloch, in das sie eingebettet werden soll. Die Bunkerdecke ist fertig und sie schütten die ausgegrabene Erde über die frischen Stämme. Die hereinbrechende Dämmerung des frühen Morgens lässt ihre Gesichter grau und hohl erscheinen.
Langsam wühlt sich die große Zugmaschine weiter, schleppt sich das viele Zentner schwere Geschütz durch den tiefen Schnee. Der Morgen graut und die Einschläge der Granatwerfer patschen dicht um die Stellung, pressen die Pioniere und die Geschütz-
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Etzold (Wb.), Die Deutsche Reichsbahn in vollem Betrieb auf einem sowjetischen Bahnhof
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Leher (Wb.)
Eine deutsche Feldstellung im Osten. Der Beobachter am Scherenfernrohr beobach-it die Bewegungen des Feindes
bedienung immer wieder in den aufgewühlten Schnee. Noch hat der Feind das Flakgeschütz, das sich nur noch wenige Meter vor dem Bettungsloch befindet, nicht erkannt. Nur noch wenige Minuten und die Flak wird schussfertig bereitstehen. »Dann können die Panzer kommen«, sagt jemand. Die Pioniere sammeln ihr Gerät zusammen. Vier Meter vor der Bettung steht jetzt das Geschütz. Die Zugmaschine wühlt, die Flakbedienung schiebt mit höchster Kraftanstrengung. Irgendwie scheint das Geschütz festzuhängen. Der Leutnant treibt zur Eile. Es ist höchste Zeit. Immer wieder sieht er nach den fünf Sowjetpanzern, die sich im fahlen Grau des frühen Morgens drohend gegen den Himmel abheben. Jetzt bewegt einer den Turm. Langsam richtet sich das kurze Rohr auf die fieberhaft arbeitenden Soldaten. Fast im gleichen Augenblick geht ein Ruck durch das Geschütz. Die Räder stehen schräg zueinander. _ Spurstangenbruch! Vier Meter vor der Bettung. Umsonst die Arbeit der Pioniere? Umsonst das Opfer der verwundeten Ka-
meraden? Eine Panzergranate peitscht dicht über das Geschütz hinweg.
Fünf Sowjetpanzer erledig1.
»Abprotzenl Feuerl« Klar hallt der Befehl des jungen Leutnants in den klaren Morgen.
Der Schuss sitzt in den Raupen. Der Panzer steht mit einem Ruck. Ein zweiter Schuß reißt den Turm auseinander, läßt das stählerne Ungetüm in einer riesigen Feuersäule verschwinden. Der zweite Panzer wird getroffen, brennt, der dritte! der vierte! Da wendet der fünfte und fährt mit rasender Geschwindigkeit zurück. Bei jedem Schuß springt das Flakgeschütz weiter nach hinten, schießt trotzdem, was das Zeug hält, jagt Schuß auf Schuß hinter dem flüchtenden Panzer her. Plötzlich steht er und eine Stichflamme schießt durch die aufgesprungenen Deckel nach oben.
Das Flackgeschütz fiel im Laufe des nun folgenden Kampfes aus. Die Sowjets aber, die mit den fünf Panzern ihres moralischen Schutzes beraubt waren, wurden blutig zruückgeschla-gen.
Spodnještajerska mladina služi Führer-ju
Minuli teden so naši fantje in dekleta širom Spodnje Štajerske pokazali, kaj so se do sedaj v organizaciji Nemške mladine (Deutsche Jugend) naučili. Kot najmlajši pristaši našega Fuhrer-ja Adolf Hitler-ja so pokazali, kako navdušeno izvršujejo dodeljene jim naloge. Pravo veselje je bilo gledati žarna lica, čiste glasove ter ugotoviti zadovoljstvo staršev o storitvah svojih otrok. Po tako prepričevalnih dokazih uspehov polnega dela v mladinskem pokretu se ni čuditi, da so se vsi desetletni fantiči in dekleta odzvali pozivu ter polnoštevilno prijavili za spte-jem v mladinsko skupnost, ki so jo že davno čislali in občudovali. Ta mladina opravlja sedaj poskusno službo in bo na predvečer rojstnega dne Fiihrer-ja, to je due 19. aprila končnoveljavno sprejeta v odrede Deutsche Jugend. Odslej se bo vsako leto ta poziv desetletnih ponovil in z veseljem pričakujemo čas, ko bodo da-
našnji pitnpfi ali fantiči ter mladi dekličl dorastli. Ko pride ta čas, bodo vsi ločljivi, vplivi preteklosti za vedno odstranjeni. Tedaj bomo imeli samo eno: Nemško Spodnjo Štajersko v Velikem Nemškem Reichu!
Bundesfiihrer Steindl je v svojem govoru, ki ga je imel pred voditelji organizacije Deutsche Jugend dne 8. marca, poudaril sledeče:
»Spodnještajerska mladina je naša in ni je sile na svetu, ki bi bila v stanju, da nam jo vzame! V Nemčiji so se nekoč prepirali, če je izraz »kdor ima mladino, ima bodočnost«, ali pa trdna določitev »kdor ima bodočnost, ima mladino« — pravilna. Mi se danes priznavamo k drugi paroli. Mladino se za stari, meščanski svet ne more stalno navduševati! Mladina ljubi boj in se priznava k junaškemu vi-teštvu. To dejstvo se je tudi v političnem mladinskem delovanju na Spodnjem Sta-
Zborovanja organizacije
Steirischer Heimatbund
Med 22. in 29. marcem 1942 se vršijo zborovanja organizacije Steirischer Heimatbund kakor sledi:
22.	marca. Römerbad, Leonhard ob 15. uri, Heilenstein, St. Andrä ob 10. uri, Rietz, dvorana Heimatbund ob 15. uri, Windisch-Landsberg, gostilna Staroweschky ob 11. nri, Bärental. šola ob 10.30 uri, Süßenheini, tovarniška dvorana ob 15. uri, Schleinitz, Ortsgruppenheim ob 17. uri, Tüchern,-Ei-tenwerk-Store ob 17. uri, Hofrain, gostilna ob 15. uri, Pragwald, Verwega, kino-dvorana ob 10. uri, Greis ob 15. uri, Hartenstein ob 11.30 uri, Lechen ob 15. uri, Presen, Remschnik ob 12. uri, Kunigund, Georgenberg ob 10. uri, Schober ob 10. uri, Frauheim, Planitzen ob 10. uri, Polana ob 15. uri. Rast, Lobnitz ob 8. uri, Rast, Feistritz ob 10. uri, Rast Bergental ob 15. uri. Rast ob 10. uri, Windischfeistritz, Losnitz ob 10. tiri, Frauenberg, St. Peter ob 10. uri, Waldegg, St. Veit ob 11. uri, Waldegg, Dowsche ob 15. uri, Schleinitz, Ni-kolei ob 9. uri, Schleinitz ob 15. uri, Weitenstein, Hudine ob 13. uri, Reifnig ob
14.	uri, Reifnig, Lechen ob 9. ur, Hohlen-stein, St. Kunigund ob 10.30 uri, Lorenzen ob 15. uri, Lorenzen, Maria Wüste ob 10. uri, Zellnitz ob 10. uri, Wachsenberg, St Margarethen ob 9.30 uri, Würz, St. Martin ob 16. uri, Leonhard, dvorana St. H.B., Mallenberg ob 9. uri, Burgstal, dvorana St. H. B. ob 9.30 uri, Burgstal, Benedikten ob 9.30, Straleck, na treh krajih ob 15. nri, Margarethen, Gorischnitz ob 8.30, Tri-fail Ost, Süd in West, dvorana KreisfUh-rung ob 10. uri, Edlingen, kino-dvorana ob 10. uri, Eichtal West, Eichtal ob 10. uri.
23.	marca. Praßberg, Schönacker ob 17. uri, Ober-Radkersburg, Pölitschberg cb
15.	nri, Ober-Radkersburg, Weigetsber« ob 18. uri, Pettau II, Haidin ob 1&30, Treun, Markldorf ob 17. uri. Lichtenegg, Schurmann ob 17. uri, Lichtenegg, Stano-schina ob 19. uri, Schiltern, Dienststelle ob 19. uri.
24.	marca. Cilli-Laisberg, Petritschek ob 19. uri, Cilli-Forstwald, Grüne Wiese ob 19. uri, Cilli-Köttiug, Ortsgruppenheim ob 19. uri, Frauenberg, Ebenkreuz ob 16. url, Golldorf, gostilna Scholar, Golldorf, dvorana Johann ob 18. »ri.
25.	marca. Hochenegg, Sternstein ob 17. uri, Abstal, Leitersdorf ob 16. uri, Abstal, Schöpfendorf ob 16. uri, Abstal, Seibers-
jerskem popolnoma jasno potrdilo. Preko starih, nad desetletja grajenih pregrad si je mladina, ki je v rasnem pogledu naša, zopet našla pot domov — med svoje ljudstvo. Tej novi spodnještajerski mladini bodo seveda odprta vsa vrata, ki bodo odprta nemškemu ljudstvu, iz nje bodo izšli oficirji, politični voditelji, strokovni delavci in kmetje za Vzhod, trgovci in inženirji in nikdo ne bo vprašal, kakšen jezik so nekoč ob njihovih zibelkah govorili. Močnejša kakor umetne meje, ki jih je zlomil nemški meč, in močnejša kakor jezikovne ograje, ki jih premagujemo, je skupna kri. Mladina Adolf Hit-Jer-ja pa ni mladina miru in počivanja. Tako bo tudi spodnještajerska mladina v letu 1942 v boju in delu na svojem mestu, zavedajoč se, da se v današnjih dneh Izpolnjuje tisočletna nemška zgodovina in da postane kri, trpljenje, solze, žrtve in boj resničnost, to je večni Reich Nem-oevU	W. H.
dorf ob 16. uri, Roßhof, Wiesenbach ob 20. uri, Roßhof, Lugatz ob 20. uri.
27.	marca. Stainztal, Stanetinzen ob 15. uri, Stainztal, Koslavzen ob 16. uri, Stainztal, Werkowzen ob 19. uri, Stainztal, So-wiak ob 19. uri.
28.	marca. Frauheim, Jeschenzen ob 16. uri, Windischfeistritz, Rittersburg ob 16. uri.
29.	marca. Cilli-Laisberg, Grenadierwirt ob 11. uri, Cilli-Schloß, gostilna Grüne Wiese ob 11. uri, Cilli-Forstwald, gostilna Fasarinz ob 11. uri, Cilli-Kötting, Ortsgruppenheim ob 11. uri, Schleinitz, šola Kalobie ob 10.30, Schleinitz, šola Dobie ob 10.30, Süßenheim, St. Stefan ob 10. uri, Tüchern, Swetina ob 11. uri, Bärental, Si-bika-Mischitz ob 10.30, Bärental, St. Peter ob 16.30, Windischlandsberg, Vierstein ob 10 uri, Ponigl, Kreisdorf ob 15. uri, Po-mgl, Langerberg ob 15. uri, Fraßlau, Go-milsko ob 9.30, Stainztal, Negau ob 10. uri, Stainztal, Terbegofzen ob 8. uri, Luttenberg, Schützendorf ob 16. uri, Frauheim ob 9. uri, Mahrenberg, Oberfeising ob 10. nri, Mahrenberg, Arlberg ob 15. uri, Rast, Lobnitz ob 8. uri, Rast, Smolnik ob 15. nri, Schleinitz ob 15. nri, Hagau, Preihau ob 11. uri, Hagau, Köbl ob 15. uri, Zellnitz ob 10. uri, Saldenhofen, Trofin ob 9. uri, Saldenhofen ob 14. uri, Hartenstein, Werde ob 10. uri, Hartenstein, Türkendorf ob 15. uri, Plankenstein, Hl. Geist ob 10. nri, Pöltschach, Hölldorf ob 14. uri, Treun, Sella ob 8. uri, Treun, Treun ob 8. uri, Haslach, Haslach na dveh krajih ob 10. uri, Stauden, dvorana St.H.B. in Stauden, Straßgoinzen ob 8. nri.
Naloge in storitve Landesbauernschaft Sudmark
Smisel in svrha vseh ukrepov, kijih izdaje Reichsnährstand, je, ohraniti in pospeševati kmetijstvo. Elementi, od katerih je odvisen obstoj in razvoj vsakega naroda, to je kri, zemlja, vzdrževanje rodu in prehrana, so v svojih izmerah in učinkih absolutno odvisni od zdravega kmetijstva.
Ako v nastopnem vidimo kratek pregled o štiriletnem nacional-socia-lističnem odnovitvenem delu, je treba pri tem imeti predvsem sledeče pred očmi:
1.	Največji del dela leži v svetovno-nazorni izravnavi, strokovnem šolanju, poučevanju hi vzgoji na duševnem področju, kar se v okvirju ožjega področja sploh ne da oceniti.
2.	Vsaka vojna zahteva omejitve in je naravno, da je delo Reichsnähr-stand-a tudi imelo ovire.
3.	V naravnih pogojih kmetijstva leži, da se pospeševalni ukrepi v kmetijstvu ne izražajo takoj, kakor je to fclučaj v industriji, temveč šele po letih.
Delo Landesbauernschaft Südmark zajema tri glavne oddelke. Oddelek HA I se briga za vse probleme, ki zadevajo ljudi, ki jim je zaupana nemška zemlja. S preiskovanjem fo-rodstva osvetljuje krvno dedščino
nemškega kmeta, skrbi pa tudi za boljša stanovanja predvsem za hlapce in dekle. Nad 1700 kmetov je že dobilo dotacije, da so svojim pomočnikom lahko uredili primerna stanovanja. Uredilo se je tudi že delavska stanovanja in lastne domove. Dolgoletne uslužbence se ceni in spoštuje, dobivajo pa tudi doklade. Oddelek HA I sodeluje in pomaga tudi urejevati otroške vrtce za časa trajanja žetve, nadalje na zasedbi mest obveznega službenega leta, pospešuje kmečko domačinstvo z urejevanjem predilnic in tkalnic in potom vodstva tkalske šole v Bründl-u pri Graz-u. Isti oddelek skrbi tudi za okrajne in krajevne mladinske čuvaje, organizira naknadno poklicno šolo, telesno vzgojo ter snubitev za poklicno izobrazbo potom delovnih skupnosti za fante in dekleta. S pridobivanjem za kmečke poklice, kontroliranjem učnih pogodb in kmečkih delovnih izkušenj, z organiziranjem državnih poklicnih tekem ter zamenjavo podeželske mladine, kar vse spada v delokrog istega oddelka, se veliko doprinaša za razširjenje duševnega obzorja naši kmečki mladini, šege in običaje ljudstva se neguje v lastnih taboriščih. Tečaji za Orts-bauernführer-je in Ortsbauernführerin-je se vedno prirejajo. Posebno pozornost se polaga na izvežbanje novih nemških kmetov in na naseljence, ki se ne zbirajo več po premoženjskih razmerah, temveč po zmožnostih. Izbira dednih dvorov kot nedotakljivo svojino nemškega kmečkega rodu, nadzor nad zemljiščnim prometom ter zaščita kmečkih najemnikov spada v dolžnosti in delokrog imenovanega oddelka. Delovno področje oddelka HA I zavzema seveda še veliko drugih nalog, ki se jih v svojem pomenu sploh ne more oceniti.
HA II skrbi za kmečko gospodarstvo in zemljo kot produkcijske prostore. Ker je za vsako intenzivno produkcijo potrebna temeljita strokovna izobrazba, ima oddelek HA II tudi nauk o kmečknm delu v svoji pristojnosti. Razen tega se nahaja na področju Landesbauernschaft Südmark 6 ženskih kmetijskih in 10 kmetijskih šol, od teh 6 z oddelki za dekleta ter dve sadjarski in vinorejski šoli in tkalska šola v Bründl-u. Pri vsakem Kreis-bauernführer-ju se je uredilo gospodarske posvetovalnice, ki so vsem kmetom na razpolago. V svrho nadzorovanja gospodarstev je upeljana takozana Hofkarte za manjše kmetije. Gospodarstva večjega obsega imajo v to svrho okrajno gospodarsko mapo ter kmetijsko poročevalsko službo. Kot kontrolo rentabilnosti kmetij se je ustanovilo družbo »Landwirtschaftliche Buchführungsgesellschaft m. b. H. Südmark«, štirje zunanji uradi vodijo računa o obdelovanju zemlje. Za izboljšanje in izsuševanje zemlje se je izdalo visoke vsote kot pripomočke. V svrho povečanja pridelkov se propagira umetna gnojila. Kmete s« poučuje, kje ki kako jih je uporabljati. Za pripravljanje pravil-
nega domačega gnoja se je z državnimi podporami uredilo nad tisoč prostorov za gnojišča, ravnotoliko jam za gnojnice ter 900 naprav za kaluže. S prispevki se je tudi nad tisoč hlevov prilagodilo današnjim časom. 3000 naprav za čiščenje semen, 6000 posod za kisanje krme ter 150 silosov za krompir se je uredilo z državnimi pripomočki. Za sadjarstvo in vrtnarstvo se je stavilo 1200 voznih in 70 motornih brizgalk na razpolago. Za vinarstvo skrbi poseben oddelek. Omeniti je šolanje 500 vinogradnih strežnikov, nabava trt in drugih pospeševalnih sredstev. Za pobijanje škodljivcev se je nabavilo z državnimi pripomočki 900 vinogradnih brizgalk in 250 brizgalk za žveplanje. Tudi kletarske potrebščine se je kupilo z državnimi dodatki. Za dvig živinoreje se je uvedlo knjige za črede, pod kontrolo o dajanju mleka se je stavilo 65.000 krav. Licitacijske prodaje plemenske živine ter intenzivno šolanje kmetov se je pospeševalo.
Mehanizacija kmetijstva se izvaja v velikem obsegu, število po letu 1933 na razpolago stavljenih kmetijskih strojev in naprav je gotovo prekoračilo mejo 75.000. Tukaj je mišljena velika uporaba traktorjev z odgovarjajočim modernim, zemljo obdelujo-cim orodjem, sejalnih strojev in mehaničnih strojev za žetev ter mlatil-nic. Razen tega se pridno nadaljuje z elektrifikacijo kmetij, ki še niso priključene na električno omrežje. Milijonske vsote izplačuje v to svrho Lan-desbauernschaft kot pripomoč. Gospodarjenje z gonilnimi sredstvi in tehniškimi konzumnimi predmeti je naloga vojnega gospodarjenja. Vse te naloge in vsi ti ukrepi imajo namen, da kmeta v njegovem delu razbremenijo ter njegove pridobitvene in storitvene zmožnosti osigurajo in večajo.
Urad HA III urejuje trg. Njegova skrb je, da se živila vedno in povsod pravilno odda, da se presežke in primanjkljaje izravna, da cene odgovarjajo zahtevam gospodarstva in da je celotna prehrana ljudstva Stidmarke osigurana. Nadzorstvo nad gospodarskimi zvezami za živino, mleko, mast, Jajci, sočivje in sadje ter urejevanje morebitnih sporov med pridelovalci, razdelilci in potrošniki je tudi delo tega urada. Celokupno delo pa predstavlja vrsto odgovornosti polnih odlokov ter kompliciranega organizacijskega dela in vse to mora vedno celokupnemu gospodarskemu položaju odgovarjati.
Vsi trije glavni oddelki Landes-bauernschaft Sildmark se medsebojno izpopolnjujejo ter skupno z oddelkom glavne uprave opravljajo veliko delo. Oni vodijo nemškega kmeta, da našemu ljudstvu osigurajo prehrano in mu ©Čuvajo njegovo krvno zdravje.
OGLAŠUJTE!
GOSPODARSTVO
Vojni dolgovi niso nikako vprašanje
Reichsminister Funk o bodočih nalogah gospodarstva
Reichsminister in ReichsbankprSsi-dent Walter Funk je imel na glavnem zborovanju delničarjev Reichsbanke
velik govor o bodočih nalogah nemškega gospodarstva. V uvodu svojega govora se je bavil z delom državne banke, dočim je v drugem delu obravnaval splošne narodnogospodarske probleme.
Med drugim je govornik povdaril, da je narodno-gospodarska produkcija Reicha tudi v preteklem letu narasla. Glavni del te produkcije je naravno odpadel na oborožitvene izdelke, in sicer na breme potrošnih predmetov. Vsled polne zaposlenosti, prehajanja novih delovnih sil v višje mezdne stopnje in vsled neprestanega toka kreditov je narodnogospodarski volumen denarja narasel. Vsled tega je nastalo nesorazmerje med denarjem in blagom, ki ga je mogoče odstraniti samo s povečanjem in pocenitvijo produkcije blaga ter z zvišanjem dav-
X Nemško-Itailanskl gospodarski dogovor. Ravnokar podpisana trgovska pogodba med Nemčijo in Italijo urejuje skupno gospodarsko delovanje za 1. 1942. Pri pogajanjih se je razpravljalo o sledečem. O skupnem blagovnem prometu 1. 1941, ki je dosegel 1 milijardo RM na obeh straneh, kakor je bilo določeno. Pri tem so storitve Nemčije nekoliko prekoračile italijanske. Italijani so v Nemčijo izvažali južno sadje, konopljo, surovo in umetno svilo, cink, živo srebro in živila, Nemčija pa v Italijo premog, železo, železnino, stroje, vojni materijal, kemikalije, barve in farmacevtske predmete. — Leta 1942 bo Nemčija izvoz premoga v Italijo še zvišala. Važno vlogo igra tudi 200.000 italijanskih delavcev, ki so zaposleni v nemškem gospodarstvu. V mejah plačilnega prometa igrajo v Italijo poslane mezde italijanskih delavcev v Nemčiji posebno vlogo. Skoraj 1 milijon RM se nakaže dnevno. Obračun blaga se vrši po načinu, lu ]e elastičen in se je že obnesel.
X Nemčija le kupila v Bolgariji 42 milijonov kg tobaka. Po nedavno sklenjenem dogovoru med Nemčijo in Bolgarijo bo Bolgarija dobavila Nemčiji 42 milijonov kilogramov svežega tobaka od letošnje iH lanske letine. Vrednost dobave presega 4 milijarde lev.
X Bolgarska kemična Industrija. V zadnjih letih se je bolgarska kemična industrija lepo razvila. Produkcija je tako narasla, da je nadomestila veliki del nekdanjega uvoza. Uspehi so bili mogoči, ker so kemične tovarne v prvi vrsti uporabljale domače surovine. Produkcijsko področje je razširjeno med drugim na izdelavo barv, lakov, kemikalij za medicinske svrhe, kosmetične predmete, eterična olja, črnila itd.
X O pridelovanju volne v Bolgariji.
Odkar je Bolgarija svoj teritorij povečala, šteje bolgarska ovčereja 12 milijonov ovac. Pridelek volne je pa skromen in prinaša bolj grobo, za lastno kmečko potrebo pripravno volno. Letošnjo striženje bo dalo 1.5 milijonov kilogramov. Da bi se bolgarsko volno izboljšalo in pridelek pove-
kov. Obstoja pa namera, uporabiti obe metodi istočasno.
Odplačevanje vojnega dolga ne bo po zmagovitem koncu vojne nikako vprašanje, ker bo Nemčija imela na razpolago cenene surovine in delovne moči, in sicer v izdatni izmeri. Reichs-marka se v vojni ni samo vzdržala, temveč se je tako prerinila, da je postala računska podlaga največjega dela evropske izmenjave blaga.
Minister se je nato dotaknil ukrepov za zvišanje produkcije. Bavil se je nadalje z razvojem na delniškem trgu ter je končno omenil že tekoče, globoko segajoče racionalizacijske ukrepe v celokupnem gospodarstvu. Ob koncu svojega govora je dejal minister Funfe, da razpolaga nemško gospodarstvo s toliko notranjo močjo, finančno jakostjo in sposobnostjo pri-lagodevanja, da lahko mirno pričakuje svoje nadaljnje vojne in še večje mirovne naloge.
čalo, je nemška tvrdka Wolle- und Tierhaare A.-G. »Wotirag« v Berlin-u, ki je že poslala v Bolgarijo dobre plemenske ovce, izdelala načrt, po katerem bodo v bodočih 8 letih Bolgariji dobavili 5000 odličnih ovnov. Načrt predvideva obrejitev 4.8 milijonov ovc v teku 15 let. To bi stanje ovac zvišao na 8 milijonov živali ženskega spola. Na ta način bi bolgarska ovčereja pridelala letno 2 in pol milijona kilogramov surove volne. Šele po izvedbi tega načrta bo Bolgarija postala izvoznik ovčje volne.
X Madžarska produkcija solL V bivši Podkarpatski Rusiji in Sedmograški, ki sta postali zopet last Madžarske, se nahajajo rudniki soli. V teh rudnikih pridobivajo toliko soli, da je celotna potreba Madžarske krita in da še lahko nekaj soli izvozijo v tujino. Lansko leto so ekspor-tirali 1.1 milij. dvojnih centov. V zadnjem času so rudniki začeli pripravljati tudi fi-nejšo jedilno sol, izdelujejo pa tudi živinsko sol,
X Na Madžarskem bodo povečali gojitev oljaric. Madžarske kmetijske oblasti so izdale odredbo, po kateri so kmetovalci obvezni, gojiti sončnice in druge oljarice.
X Kmetijsko socialno zavarovanle na Madžarskem bo za 50°/» zvišalo svoje prispevke, hkrati pa zä isto višino tudi svoje dajatve.
X Špansko-argentinsko trgovsko pogodbo so nedavno podpisali v Madridu.
Španski zunanji minister Suner in argentinski poslanik v Madridu sta v nedeljo podpisala špansko-argentinsko trgovsko pogodbo.
X Prvo Izkoriščanje petrolejsklh vrelcev na Javi je staro že nad 60 let Od vre'cev, ki so jih odkrili v notranjosti na primer v Tjepoe-ju v pragozdovih, so razen stolpov in vrtalnih naprav uredili ve£ sto kilometrov dolge cevovode, po katerih je tekla nafta do zbirališča ali ladij. Petro-lejsko bogastvo Jave se ne da me-iti z onim na Sumatri, kljub temu se ga na e*oku pridobi toliko, da se ga razen domače potrošnje še vedno izvaža.
Weltbild
Hier erfolgte die Kapitulation der feindlichen Streitkräfte auf Java. Das Hotel »Isola« in Bandung, in dem die Übergabeverhandlungen zwischen den Niederländern und Japanern stattfanden
UMNI KMETOVALEC
Pridelujmo s<
Letos je vsepovsod velika stiska za razna poljedelska in zelenjadna semena. Čudno to seveda ni. Po eni strani se je ozemlje, ki ga morajo nemške semeno-gojske organizacije (za nas prihajajo edino te v poštev kpt dobaviteljice semen!) oskrbeti s semenom, izredno povečalo, kakor se je povečalo tudi v dosedanjem področju število onih, ki hočejo letos »kmetovati«. Enako hoče letos vsakdo, kmet in vrtnar, več poljske in vrtne zelenjave pridelati, kot jo je lani, da si s tem zagotovi boljšo in izdatnejšo prehrano. Nasprotno izredno zvišani potrebi po semenu pa so letos razpoložljive količine semen mnogo manjše kot v normalnih letih, kajti lansko leto je bilo deževno in hladno, za pridelovanje semen torej neugodno, pa tudi sposobnih strokovno iz-vežbanih delavcev je radi vojnih razmer vedno nianj in manj.
Prav ta zadnji vzrok pomanjkanja semena nas nagiba k nasvetu, naj bi letos skušali naši kmetovalci in vrtnarji pridelati kar največ mogoče semena poljske in vrtne zelenjadi doma, kajti prihodnje leto moramo računati s še večjimi težkočami glede dobave semen.
V naslednjem bomo bežno pregledali najvažnejša poglavja glede na semeno-gojstvo, v kolikor so važna zdaj v pomladni dobi.
1. Vrste semen, ki |ih pri nas lahko pridelujemo.
Bolje bi bilo: vrste semen, ki jih v mali meri pri nas že dozdaj uspešno pridelujemo. Predvsem je to različna solata, grah, korenje, zelje, čebula, tudi pesa, deloma tudi semenski fižol.
Razen naštetih zelenjadnih rastlin je pri nas mogoče pridelovati tudi še seme špi-nače, kumar, buč, paradižnika, raznih ohrovtev, karfijole, kolerabe, zelene, pe-teršilja, radiča, motovilca, redkve in še nekaterih drugih, manj važnih rastlin.
Povdariti moramo pa takoj, da je v naših razmerah, tako podnebnih, kot go-
imena doma!
spodarskih, pridelovanje semena marsikatere od naštetih rastlin umestno in do-bičkanosno le kot vojno-gospodarski pojav, ne pa kot stalna gospodarska panoga. Zakaj?
Zato, ker je uspešno senienogojstvo odvisno prvič od ugodnih podnebnih pogojev, to se pravi: od določene rastline moremo leto za letom pridelovati dobro seme le tam, kjer vsi podnebni pogoji (višina padavin, sončnost, sestava tal, ve-trovnost itd.) dotični rastlini prijajo — povsod drugod dobimo prvo leto sicer dobro seme, to seme da v drugem letu že mnogo slabše — v par letih pa je seme sploh nekaljivo, ali pa ga rastlina sploh več ne obrodi.
Na ta način se vrši stalno »naravni Izbor«, kot pravimo, to je, rastline se omejujejo vsaka na tisti okoliš, kjer ji naravni pogoji najbolj ugajajo.
Umestnost pridelovanja semena pa je odvisna tudi od dobičkanosnosti. S pridelavo semena je dosti dela in za to delo je treba izurjenih moči. Te moči so drage. Treba je torej, da si delo kolikor mogoče pocenimo z uporabo strojev, bodisi za obdelovanje zemlje, bodisi za dobavo, sušenje in čiščenje semena. Pri nas na splošno radi bregovitih leg in malih kmetij ni možno ni eno, ni drugo. Pridelovanje semena je torej pri nas drago.
Vse to povemo vnaprej. Kljub temu pa je v sedanjih izrednih razmerah dolžnost vsakega kmetovalca, ki je količkaj sposoben, da se z vso silo vrže na pridelovanje semen za ta čas, dokler jih spet ne bo dovolj na trgu. To nam narekuje skrb za ohranitev našega poljedelstva in vrtnarstva, skrb za prehrano našega naroda.
Vzemite torej naš poziv skrajno resno in pridelujte letos zelenjadno seme vsi!
Seveda ue vsi vsega! Prav pri pridelovanju semena je namreč takozvana specializacija, ali omejitev na posamezne vrste in sorte najbolj potrebna. Za uspeh našega seineuogojstva je najvažnejše, ali se bomo znali odločiti za pravo vrsto zelenjadi, ki jo bomo gojili za seme.
2.	Katere vrste zelenjadno seme bomo
pridelovali?
Opozarjamo predvsem: V visoko ležečih hribih (nad 1000 m visoko) bomo težko kaj prida seme pridelali.
Tudi tam, kjer trta več ne uspeva, to je v hladnih in vlažnih okoliših, moremo le malo semen z uspehom pridelovati; predvsem razne vrste zelja, ohrovtov in deloma solate.
Tudi sestav zemlje je važen. Nekatere rastline ljubijo bolj peščeno, druge težjo zemljo. Odločili se bomo torej za rastlino, ki ji naša zemlja prija. Tu bi lahko omenili tudi pomen apna v zemlji, vendar bi nas to bolj motilo kot pojasnjevalo. Raje bomo rekli:
Skušajmo letos pridelovati seme od one vrste zelenjadnih rastlin, ki pri nas najbolje uspeva, četudi Je dozdaj še nismo gojili v semenske, marveč le v gospodarske svrhe!
Glede površine, ki jo bomo vzeli za se-menogojstvo, opozarjamo le na dvoje:
1.	Ker zahteva senienogojstvo veliko dela, pridelujmo seme le v obsegu, ki nam ga dopuščajo razpoložljive delovne sile oz. možnosti strojnega dela!
2.	Na noben način ne sme radi semeno-gojstva trpeti naša samooskrba s prehrano! Na ta račun semenogojstva ne smemo širiti! Torej: obdelajmo več zemlje, sejmo več okopavin namesto ovsa — potem pa že smemo primeren kos odločiti za pridelovanje semena!
3.	Kakšno njivo bomo izbrali za pridelo-
vanje semena?
Skoraj vse zelenjadne rastline imajo to lastnost, da se razne sorte rade med seboj oprašujejo in se pri tem seme skvari, »skriža«, kot pravimo. Zato velja za skoraj vse rastline brez izjeme, da smemo seme ene sorte pridelovati samo na njivi, ki je vsaj 150 m oddaljena od vseh drugih njiv. kjer se seme enake rastline, pa ne iste sorte, prldeluie dotično teto. Primer: Ce mi gojimo neke vrste špinačo, na sosednem vrtu pa imajo posajeno špinačo druge vrste, četudi ne za seme, nam vendarle lahko sosedova špiuača, ki v cvetje uide, pokvari našo sorto, čeprav jo takoj po cvetju sosedovi spravijo z vrta. Pač pa lahko gojimo na eni in isti zemlji za seme razne vrste rastlin, n. pr. špinačo in fižol, seveda od vsakega le po eno sorto.
4.	Kam naj se obrnemo glede nadaljnjih
pojasnil glede semenogojstva?
Na Spodnještajerskem delujejo na več mestih že »Gartenberatungsstelle«, ki pospešujejo tudi senienogojstvo. Razen tega so razširile svoje območje na Spodnje-štajersko tudi razne semenogojske zveze. Vsakdo, ki se zanima za semenogojstvo, naj se torej čimprej obrne na pristojni Ernahrungsamt A (Wirtschaftsberatung), kjer ga bodo napotili na pristojno »Gartenberatungsstelle«, ali pa ga bodo spravili v stik z ustrezno semenogojsko zve-vo.
Za one pa, ki bodo seme gojili le v mali meri, to je za domače potrebe, bo tudi naš list prinašal od časa do časa potrebna navodila.
Zaenkrat je prvo in najvažnejše navodilo: Preskrbite si potrebno seme, pripravite zemljo! Kako pa bomo zelenjavo za pridelovanje semena vsejali, dmsrič!
O gnojitvl njiv s „T
O uporabi umetnih gnojil je »Štajerski Gospodar« že obširno razpravljal. Mnogo naših naprednih kmetov res pridno uporablja umetna gnojila, ker jim je njih učinek znan. Večkrat se pa sproži vprašanje, če ni za gnojitev s tomaževo žlindro, to je Thomas-fosfat-om v spomladi že prepozno? Na to vprašanje nam odgovarja ravnatelj kmetijsko preiskovalnega zavoda v Darmstadt-u, profesor dr. Ludwig Schmitt v tedniku »Wochenblatt der Landesbauernschaft Hessen-Nassau«, z dne 20. aprila 1940 s sledečimi dejstvi na podlagi praktičnih poskusov.
V	letih 1922, 1925, 1932, 1935 in 1938 je krompir gnojil v času med 24. aprilom in 9. maiem s Thotnas-fosfat-om ter pridelal na hektar 83 metrskih centov več krompirja kakor brez tega umetnega gnojila.
V	istih letih in v istem času je za krompir gnojil s Superfosfat-om ter na hektarju zemlje pridelal samo 46 metrskih centov več krompirja kakor brez umetnega gnojila.
Zahnpflege erst recht im Kriege.
Wir haben deshalb die Pflicht, die Zahne morgens und erst recht abends gründlich zu pflegen.
CK I o rod on t
weist den Weg zu r richtigen Zahnpflege. Sparsamer Verbrauch von Chlorodont hilft über die unvermeidliche, zeitbedingte Verknappung hinweg.
Gojite rano sočivje
Obdelovanje ranih gred je odvisno od nadaljnjega razvoja vremena. Letos na istih ne bomo gojili sadik, ker bi to pomenilo zapravljanje. Potrebno je najbolj štedljivo uporabljanje semena, ker se mora, kakor znano, letos vse posevke še za 25% povečati. Radi tega se naj povsod, kjer se pri poklicnih sadjarjih dobijo sadike, lastno gojitev opusti. To je seveda dobro. Na ta način si pridobimo prostor, ki ga lahko uporabimo za redkvico, salatno krešo, salato-berivko in glavnato solato. Zato bomo imeli od naših ranih gred preje koristi kakor druga leta. Sveže sočivje bo tu. Krešo in solato-, berivko lahko sejemo večkrat in sicer ponovimo setev po 8 in 10 dneh, za kar smo seveda na gredi pustili primeren prostor. Na ta način imamo lahko dve- do trikratni pridelek. Tisti, ki pa razpolagajo z več ranimi pomladanskimi gredami, pa razen tega lahko nasejejo tudi špinačo za male otroke ter rano pomladansko korenje, ki se hitro razvija Med korenje pa lahko natrosimo še redkvico. Seme korenja se mora štedljivo natrositi. Dobro je, če ga sejemo pomešanega s peskom ali finim pepelom. Korenje potrebuje precej časa za svoj razvoj. Med tem časom pride redkvica ven in izrabi prostor predno ga korenje potrebuje. Seveda se pri tem redkvico ne sme sejati tako gosto kakor da bi na gredi sejali samo redkvico. Na drugi strani je treba paziti, da se pravočasno pobere redkvico. Ker seme redkvice ravno pri početju rado dobiva črne pege, ga je uporabljati samo v kvašenem stanju. S tem se krepi njegova odpornost zoper bolezni, se lažje izcimi in . bo večji donos. Koleraba-nadzemljica tudi lahko sedaj pride v rano gredico, če se dobi mlade sadike in je zato dovolj prostora.
homas-fosfatom"
Aprila sejan oves se je tri tedne pozneje, torej v maju, gnojilo z 250 kg Tho-mas-fosfata na hektar. Žetev je dala potem iz dotičnega hektarja 530 kg več slame ter 130 kg več zrnja kakor na negno-jerii zemlji. Tako je izgledal prvi poskus. Pri drugem poskusu se je pa natrosilo 350 kg Thomas-fosfat-a na hektar posejanega ovsa, žetev je pa prinesla 880 kg več slame in 260 kg več zrnja kakor preje, ko se ni gnojilo z imenovanim gnojilom.
Ti'poskusi dr. Schmitta nam dokazujejo, da deluje toinaževa žlindra tudi spomladi in je vsako nasprotno mišljenje* nepravilno. Pri tem pa rastlina še ni popolnoma izčrpala vso rastlinsko hrano, ki jo vsebuje tomaževa žlindra. Gotovo je ostalo v zemlji po taki gnojitvi še precej dragocene fosforne kisline. Zato je priporočljivo, da bi kmetje žitaricam trosili žlindro in sicer tam, kjer mislijo v jeseni sejati ajdo. Ajda je, kakor znano, zelo hvaležna za fosfor in je tako gnojenje dvojne koristi.	S. B.
MALE VESTI
*	Spominske proslave za v vojni padle junake so minulo nedeljo priredili v Mar-burg-u ter v mnogoštevilnih manjših krajih Spodnje Štajerske. Kakor v Marburg-u, tako so se tudi na deželi izoblikovale te slavnosti v priznanje prebivalstva k nem-Stvu in spoštovanje velike in nepremagljive nemške oborožene sile. Spodnješta-jerci so se spoštljivo poklonili žrtvam svetovne in sedanje vojne ter se prav posebno spomnili vseh tistih, ki so svoje življenje darovali za bodočnost Velike Nemčije. V krajih, kjer so vojaške garnizije, so te proslave olepšale vojaške parade.
*	Dobrim podeželskim ljudem. Vojni invalid, ki je izgubil vid, išče dobrosrčne ljudi, ki bi ga proti odškodnini sprejeli v oskrbo in nego. Morebitne ponudbe je poslati ali pa prosilca osebno obiskati. Njegov naslov je: Jakob Drofenik, Marburg, Allerheiligengas.se 14.
*	Posebna dodelitev kondenziranega mleka. Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo, objavlja potom oglasa v našem tedniku, da dobijo imejitelji rožnatih živilskih nakaznic v 35. dodelilni perijodi normalno škatljo kondenziranega mleka, to je 170 g. Za izvedbo te posebne dodelitve morajo imejitelji rožnatih živilskih nakaznic štev. 34 pri svojih razdeljevalcih na malo do 21. marca 1942 odrezke N/28 in N/29 oddati. Pri oddaji matičnih odrez-kov živilskih nakaznic 34. perijode se radi prevzema kondenziranega mleka matične odrezke rožnatih nakaznic za živila (Nährmittel) naj ne odda. Ker se radi transportnih težav najbrž ne bo moglo vsem opravičencem razdeliti kondenzira-no mleko v teku 35. dodelilne perijode, bodo za to določeni odrezki omogočali nakup tega mleka tudi v 36. dodelilni perijodi.
*	Gospodarjenje s semenom za krmila.
Odredbeni in uradni list šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem št. 68, z dne 10. marca 1942 objavlja odredbo o gospodarjenju s krmilnim semenjem na Spodnjem Štajerskem. Odredba določa, da smejo pridelovalci semena za krmila ista prodajati samo združenju pridelovalcev semena za krmila, to je Vereinigung der Futtersaatenerzeuger der Landesbauernschaft Südmark, Graz, Jakominiplatz 12. Prodajanje imenovanega semena, ki se je 1 pridelalo na Spodnjem štajerskem drugim
Löhrich (Wb.)
Vorfrühling im Schwälmer Ländchen. Vor-friihlingsstimmung auf einer Landstraße
razdeljevalcem ali pa potrošnikom, je prepovedano.
*	Deželna kulturna uprava na Spodnjem Štajerskem, šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je izdal odredbo o obnovi deželne kulturne uprave (Landes-kulturverwaltung) na Spodnjem Štajerskem. Za tozadevnega pooblaščenca je postavil Regierungsrat-a Herbert Leon-iiard-a iz Graz-a.
*	»Nemška veličina slike iz nemške preteklosti«. Pod gornjim geslom je bila v Bruslju otvorjena pretekli ponedeljek v navzočnosti nemških in belgijskih osebnosti razstava, ki naj pokaže belgijskemu narodu kulturno tvorevino nemškega naroda v preteklosti.
*	Gorenjska dobi kmetijske šole. Oddelek za prehrano in kmetijstvo pri šefu civilne uprave na južnem Koroškem namerava v Miinkendorf-u pri Stein-u urediti kmetijsko in žensko kmetijsko šolo za okraj Stein. Nadalje je v zamislih ustanovitev kmetijske in ženske kmetijske šole v Politsch-u in Vigaun-u za okraje Rad-mannsdorf in Krainburg. Grad Vigaun je pa sploh mišljen kot kmetijska izobraževalna centrala Gorenjske.
*	Zaznamovalnico jajc so dobili na Gorenjskem. V Krainburg-u so pri novi zadružni mlekarni uredili zaznamovalnico jajc, kjer bodo jajca pregledavali in žigosali.
*	Marburg napreduje v novi generaciji.
Tudi v prvi mesečni polovici (od 1. do 15. marca) je število rojstev doseglo rekordno številko 96, dočim je bilo v predzadnji mesečni polovici pri Standesamt-u prijavljenih 95 rojstev. Od teh' je bilo "49 dečkov in 47 deklic — torej prav izjemoma več dečkov ko deklic (predzadnjič ie bilo 41 dečkov in 47 deklic). Smrtnih slučajev je bilo to pot prijavljenih 50, od teli 22 moških, 28 žensk (predzadnjič jih je bilo 47, od teh 25 moških in 22 žensk). Nazadovalo pa je to pot število porok od 59 prejšnje mesečne polovice na 44, kar je za Marburg tudi še vedno lepo število.
*	Ne potujte o velikonočnih praznikih.
Železnica je največji pomočnik fronte, ker opravlja izredno važne zahteve in naloge oborožene sile. Tisoče lokomotiv in vagonov se je moralo preurediti ter poslati v ogromne ruske prostore za prevažanje dovoza. Ogromne so zahteve po železniškem osebju in materijalu na vzhodu in zahodu ter v priključenih pokrajinah, kar vse ote-žava domači promet. Zato je dolžnost vseh Nemcev, da letos opustijo vse običajne velikonočne vožnje. S tem si ne pri-štedijo samo mnogo neprijetnosti, ki bi jim bili izpostavljeni na vožnjah, ker ostane za praznike potniški promet omejen, temveč olajšajo tudi železničarjem njihovo težko delo, fronti pa pomagajo do lažjega uspeha.
*	Nemčija in Hrvatska sta sklenili dogovor o bolniškem iti nezgodnem zavarovanju v Nemčiji zaposlenih hrvatskih delavcev. Pri tem se je uredilo tudi vprašanja invalidskih, nameščensk»h in rudarskih pokojninskih zavarovanj. Hrvatski državljani, ki so kot delovne sile po 31. decembru 1938 sprejeli kako delo v Nemčiji in so med tem časom spadali v invalidsko zavarovanje, dobijo tudi za ta čas po hrvatskem pravu od hrvatske centralne delavske socialne zavarovalnice pripadajoče jim pravice. Predpogoj je, da so vsaj 50 tednov prispevali v hrvatsko zavarovanje. Za nameščence pa ostanejo še nadalje v veljavi določila pogodbe, ki jo je Nemčija dne 15. 12. 1928 sklenila z bivšo Jugoslavijo.
*	Cepljenje proti davici v okraju Pettau. Difterija ali davica zahteva vsako leto med malimi otroci žrtve. Zato bodo letos meseca aprila po odredbi 5efa civilne uprave v vseh občinah Landkreis-a Pettau brezplačna Javna cepljenja zoper difterijo. To zaščitno cepljenje se vrši potom dvakratnega vbrizganja cepiva pod kožo v razdaljih od 4 tednov. V poštev pridejo rojstni letniki 1933 do 1939. Posebna vabila bodo v okraju Pettau dobili otroci letnikov 1935 do 1939. Čas in kraj cepljenja se bo razglasilo. Po do sedaj znanih izkušnjah se lahko trdi, da je dvakratno zaščitno cepljenje precejšnja zaščita zoper difterija
*	75-letnico rojstva je dne 10. marca obhajal general von der Lieth-Thomsen, bivši prvi šef nemškega letalstva v prvi svetovni vojni.
*	Iz državne loterije. Pri žrebanju dne 5. marca 1942 je padel glavni dobitek od 500.000 RM na srečko številka 94.741, ki ie bila prodana v osminkih.
*	Štedlte s semenjem. Postopajte s semenjem štedljivo in ne kupujte ga več kakor ga potrebujete. Danes, ko velja parola mnogo nasejat» in mnogo nasaditi, bo povpraševanje po semenju veliko. Zato je štedljivost na mestu, da dobijo vsi, kar potrebujejo in da nikdo ne ostane brez semenja.
*	Pogodba o socialnem zavarovaniu delavcev med Nemčijo in Romunijo. Uradno je objavljena nemško-romunska pogodba oziroma sporazum o socialnem zavarovanju od 13. februarja 1942. V bolniškem zavarovanju uživajo romunski delavci, dokler so na delu v Nemčiji, iste pravice kakor nemški zavarovanci. Ako se na delu v Nemčiji oboleli romunski delavec vrne v svojo domovino, kar gre samo s pristankom nemške bolniške blagajne, uživa doma dajatve romunske bolniške blagajne po romunskih predpisih In to na račun nemške bolniške biaeajne. Rentno zavarovanje bo v Nemčiji prebit čas upoštevalo kakor romunski zavarovalni čas. Romunski delavec dobi potem svoječasno od
romunske središne blagajne za socialno zavarovanje samo eno rento, v kateri bo upoštevan tudi v Nemčiji preživeli delovni čas.
*	Obvezno prijavljanje pri nezgodah v kmetijstva. Kakor znano, je vsak lastnik kmetijstva, ako se v njegovem podjetju zgodi nezgoda, katerih posledice so povzročile smrt ali več kakor tridnevno delno ali stalno delanezmožnost kakega delavca ali nastavljenca, doJžan, tak slučaj prijaviti kmetijski poklicni zadrugi Prijava pri krajevni policijski oblasti, ki ,}e pristojna za slučaj nezgode. Je pa v bodoče obvezna samo v primerih, če se Je nezgoda končala s smrtjo.
*	Robert Bosch Je umrl. V Stuttgart-u je nedavno umrl ustanovitelj svetovno znane tvrdke Bosch, dr. inženir Robert Bosch v 81. letu svoje starosti. Pokojni se je rodil leta 1861 v Ulbeck-a pri Ulm-u loot enajsti otrok kmečkih roditeljev. Po učenju pri Schuckert-u v Nurnberg-u se je posveta študiju tehnike na tehniški visoki šoli v Stuttgart-u, nakar je nekaj časa deloval v tujini. Delal je pri Edisonu v Newyorku ter v Londonu pri Siemens Bi others, kjer si je svojo tehniško znanje izpopolnjeval. Leta 1886 se je v Stuttgart-u osamosvojil Svoje podjetje, ki ga je začel kot mehanik in rokodelski mojster, je dvignil v svetovno znano tovarno, on sam Je postal gospodarstvenik In Izumitelj mnogih Bosch-izdelkov, ki jih danes najdemo v vsaki delavnici in na vseh modernih prometnih sredstvih. Bosch ni bil samo velik tehnik, organizator in gospodarstvenik, temveč tudi nad vse socialno četeč mož, ki je bil s socialnimi ureditvami svoje tovarne že pred nastopom na-ckraalsocializma vzor marsikateremu drugemu podjetniku.
*	Rekorden obisk nemške razstave knjig v Soli jI. Ravnokar zaključena razstava nemške knjige v Sofiji je imela sijajen uspeh. Obisk je bil naravnost rekorden. 50.000 oseb si Jo je ogledalo. Kralj Boris, ki je razstavo tudi obiskal, se je o isti nad vse pohvalno izrazil.
*	Churchill najde vedno krivca. Ko so Japonci nedavno zavzeli glavno mesto Burme, Rangun, je bila prva naloga Churchilla, da je odstavil generala, ki Je poveljeval četam, ki so se pred sposobnejšimi in močnejšimi Japonci morale umakniti. Spodil je generala Huttona ter postavil na njegovo mesto generala Alexandra.
*	»V britanski zgodovini ni tako ponižujoče epizode, kakor ie predaja več kakor 70.600 mož močne armade pri padcu Slngapurja.« Leta 1756 se je sicer nekega admirala pokončalo, ker mu nI uspelo oteti angleško garnizijo otoka Minorca, ampak nekaj sličnega kakor Singapur zgodovina do danes ne pozna. Tako piše angleški časopis »Daily Mail« o znani predaji angleške trdnjave Singapur, kjer se je Japoncem skoraj brez boja predalo nad 70.000 vojakov Velike Britanije.«
*	Organizacija turške mladine pride pod državno vodstvo. Na podlagi sklepa turške vlade bo tuTska mladinska organizacija prešla pod državno vodstvo.
*	Tudi v Zagrebu ]e prepovedano plesati. V Zagrebu je policija prepovedala vse prireditve, ki so zvezane s plesom ter vsako plesanje po Javnih lokalih.
*	Preiskava glede atentata na veleposlanika v. Papena končana. Turške oblasti so zaključile preiskavo v zadevi atenta, ki je bil izvršen dne 24. februarja na nemškega veleposlanika v. Papena. Zadeva je bila izročena sodišču, ki bo v kratkem razpisalo razpravo.
11 Kovanci po 20 centezimov pridejo iz prometa. Italijansko finančno ministrstvo bo do 30. aprila t. 1. vzelo iz prometa vse kovance po 20 centiroezov, v kolikor so izdelani iz nikla.
*	Angleški zunanji minister Eden je v angleškem parlamentu obdolžil Japonce, da so pri zasedbi tkmgkonga slabo postopali z vojnimi ujetniki, nadlegovali žene in dekleta ter brez povoda morili nedolžne ljudi. Na ta izvajanja je Eden-u potom radia odgovoril govornik japonske vlade, ki je ugotovil: »Ker stoji angleško-amerikanski tabor radi neprestanih porazov na bojiščih pred brezupnim položajem, se na nasprotni strani popri jema jo še edine jim preostale metode upiranja, to je obrekovakie agitacije potom tiska in radia.«
*	28 smrtnih obsodb v LJubljani. Vojaško sodišče v Ljubljani je zoper 69 komunističnih banditov, ki so zagrešili mnogoštevilne umore m nasilstva, uvedlo kazensko postopanje, ki je sedaj deloma krnčano. 28 obtožencev je bilo obsojenih na^smrt. 16 smrtnih obsodb je bilo že izvršenih, ostali čakajo na rešitev prošenj za pomilovanje. 12 obtožencev je dobilo dosmrtno ječo, 6 pa daljše zaporne kazni.
*	5084 oseb Je v Franciji postalo žrtev angleškega letalstva. Pariško časopisje objavlja število oseb, ki so (odkar traja med Francijo in Nemčijo premirje) v Franciji postali žrtve angleškega vojnega letalstva. Po vseh lukah in mestih so angleški bombniki do danes pobili 1338 oseb, ranili pa 3746.
*	Artilerijski zadetek v nebotičnik. V Newyorku je v takozvani »Eyuitable buil-dings« padel topovski strel, ki je v 38. nadstropju pvzročil precej škode. Kmalu nato so se po Newyorku razširile vesti, da je neka nemška podmornica streljala v mestu ter zadela nebotičnik. To je Ame-rikance precej zbegalo. Na mnogih krajih so se začeli preseljevati iz visokih poslopij v nižje, panika bi bila še narasla, če bi blasti ne bile objasnile, da se i« strel pomotoma oddalo iz neke ameriška ladje pri vežbanju.
*	Orožje, munlclja in razstrelivo ni za otroke. V Landskron-u pri Villach-u v Gau-u Kärnten je pet šolarjev našlo razstrelilno patrono. Med tem ko so na pot« iz šole ogledavali dotično patrono in j« šla iz roke v roko, je ista naenkrat eksplodirala. Eksplozija je bila tako silna, da je bil en fant na mestu mrtev, ostali štirje pa težko ranjeni.
*	Mesto Sušak je preimenovano v Bor-gonovo. Mesto Sušak ob Jadranskem morju, ki je po razpadu Jugoslavije prišlo pod Italijo, je dobilo novo ime in sicer Borgonovo.
*	O vojni za Indijo je angleški general Wavell pri svojem dohodu v Indijo izjavil, da je izguba glavnega mesta Burme, Ran-guna in velikega dela Burme v gotovih ozirih za Anglijo hujši udarec kakor izguba trdnjave Singapur. »Vojna se je sedaj približala Indiji ter ogroža našo zveza med našimi zavezniki.« O obrambi Indije Je Wavell izjavil, da je nemogoče ob indijski obali ustvariti obrambno črto. Njegov namen je, s pokretnimi kolonami odbijati poskuse japonske invazije.
*	Japonska podmornica pred zapadno obalo ZedlolenUi držav. Neka japonska podmornica je 1. marca operirala pred zapadno obalo Zedinjenih držav ter je potopila v bližini pristanišča San Franctsc« 10.000-tonsko petrolejsko ladjo. Dne 2. marca Je ista podmornica potopila nek» 7900-tonsko petrolejsko ladjo v bližini Me-docine (Severna Kalifornija).
*	To so »junaki«. Angleški ministrski predsednik Cbnrchill prav pogosto menja svoje vojaške sotrudnike. Pri tem nima najboljše roke, ker so skoraj vsi dosedanji šefi generalnega štaba postali generalni maršali ter odšli v ozadje. Najprej je znani general Ironside, pred katerim se )e sam Napoleon — v pogledu postavne velikosti moral skriti — vodil angleški generalni štab. Pravijo, da je njegovo najbolj važno in junaško delo bilo v tem, da ic svojo postelj preselil v palačo vojnega ministrstva, kjer je tu in tam lahko lepo in v mira zadremal. Za to »pogumno« delo je postal maršal in lord. Njegov naslednik je bil Sir John Dill. Še ni dobro sedel na stol svojega predhodnika in že so našli, da je po letih že zrel za upokojitev. Moral je oditi ter napraviti prostor mlajšemu. Takoj nato se je poročil. Sedaj je prišel na vrsto general Alan Brooke. O njem trdijo, da bo v letu in pol tudi po službenih Jetih zrel za pokojnino. Če se bo tudi on potem poročil, še ni znano. Gotovo pa je, da bo dobil maršalsko palico. Proti podeljevanju maršalskih palic ni kaj ugovarjati, dokler v Angliji ne primanjkuje lesa. — Tak dopis je dobila britanska kolonijal-na revija, ki izhaja v Angliji.
*	Angleški plutokratt ne poznajo vojne.
Angleški časopis »Daily Mail« je objavil govor člana angleškega parlamenta Ober-sta Medlicoot-a, ki je v parlamentu ožigosal način življenja, ki ga kljub vojni vodita angleška denarna aristokracija in plemstvo. Medlicoot je protestiral s sledečimi besedami: »Če bi imel moč, bi takoj zaprl vse hotele in restavracije v za-padnem delu Londona. Tam ne čutijo nobene vojske in nobenega pomanjkanja. Tudi nikakšnega smisla ali čuta ne pokažejo za potrebe kakih osebnih žrtev.«
*	Stojadinovič na otoku Mauricius. V Belgradu živeča družina bivšega jugoslovanskega ministrskega predsednika Milana Stojadinoviča je nedavno dobila nekaj fotografskih posnetkov, ki prikazujejo Stojadinoviča, kako živi kot izgnanec na angleškem otoku Mauriciusu, kamor so ga nasilno zavlekli Angleži. V doživljajih Stojadinoviča je po mnenju časopisov še marsikaj nejasnega, kakor na primer dejstvo, da je bil z znanjem princa P^ula že deset dni pred podpisom vstopa k silam osi izročen Angležem. Zavlekli so ga preko Soluna v Atene, od tam v Aleksandrijo ter daije v Kairo in Suez ter končno v Aden. Na otoku Mauriciusu se baje nahaja še več takih Angležem neljubih politik iv. ki jim dajejo brezplačno hrano, stanovanje in jih še lepo stražijo povrh.
*	General VVavell ima »duhovit« nos. »Wavella slikajo kot vojaškega veleuma. On ima ostre oči ter veliki nos moža, ki se uveljavi.« Tako so še nedavno pisali angleški listi o svojem generalu Wavellu, ki ga naši bralci poznajo že iz bojev v Afriki. V najnovejšem času je pa znan po svojem begu iz otoka Jave, kjer je bil namenjen, da vodi obrambo otoka kot poveljnik zavezniških čet, od koder je z letalom odletel ter prepustil obrambo Jave Nizozemcem, še predno so Japonci resno začeli z napadom. Wavell se nahaja sedaj v Britanski Indiji in če se bo pri morebitni obrambi iste njegov nos uveljavil kakor se je v Afriki in na Javi, bo to ne-pobiten dokaz, da je »vojaški veleum«, kakor so ga slikali in opevali v angleškem časopisju.
*	Panamski prekop so zaprli. Panamski prekop so ameriške vojno mornariške oblasti začasno zaprle za vsak ladijski promet.
*	MandžurskI ministrski predsednik maršal Čengčlnghuj je prispel 16. t. m. kot
posebni odposlanec mandžurskega cesarja v Tokio, kjer so ga na kolodvoru sprejeli ministrski predsednik Tojo, mornariški minister Šimada, zunanji minister Togo in diplomatski zastopniki prijateljskih držav. V torek je izročil mandžurski ministrski predsednik japonskemu cesarju lastnoročno pismo mandžurskega cesarja.
*	Japonci so osvobodili enajst nemških žen in otrok iz internacije na Javi. Kakor poroča japonska poročevalska agencija Domei iz Bandanga, so japonski vojaki osvobodili enajst nemških žen in otrok, ki so bili internirani v Tjikidangu. Japonci so spravili bivše internirance v neki hotel v Tjikidangu, kjer si bodo opomogli.
*	Usodna nesreča kitajskega potniškega letala. Neko kitajsko letalo se je ponesrečilo po poročilu iz Čungkinga blizu Munminga. Pri tem je bilo 12 potnikov ubitih, med njimi tudi vodja angleške vojaške misije v Čungkingu, generalmajor Dennys, ki je imel nalogo, pregovoriti maršala Čankgajška, naj odredi kitajske čete za zaščito angleške Burme. Po nekem naknadnem poročilu se je ponesrečil tudi ameriški finančni svetovalec Čang-kajškove vlade skupno z dvema članoma ameriške vojne misije.
*	Ameriški milijonar Vanderbilt je umrl. Po ameriških vesteh, ki so prispele v Anglijo, je znani čudak, milijonar Vanderbilt, ki je že leta in leta preživel samo na svoji jahti, nedavno na isti umrl.
*	Bardossy ostane zunanji minister. Novi predsednik madžarske vlade Kailay je izjavil, da bo odstopivši predsednik vlade obdržal v Kallay-jevi vladi ministrstvo zunanjih zadev.
*	Vedno večja stiska v Angliji. »Daily Express« poziva Angleže, naj se odpovedo dnevno pol porciji kruha, da bodo na ta način pomagali prihranjevati ladijski prostor. Angleži morajo v smislu vladinih in-tencij sedaj štediti bolj kot kedaj poprej z ladijskim prostorom. Treba je graditi nove ladje in popravljati poškodovane. Vsa ta angleška stiska z ladjami je posledica nemškega torpediranja in potapljanja v Atlantiku.
*	Amerikancem se že svita... Težki udarci, ki jih je prejela Amerika v prvih treh mesecih vojskovanja, so sila pretresli ameriško ljudstvo. Rooseveltova klika je slikala vojskovanje z Japonsko tako, da bodo Japonsko najhitreje porazili. Člani kongresa dobivajo dnevno cele gore pisem svojih volivcev, ki se razburjajo nad ogromno tonažo potopljenih ameriških ladij.
*	Litvansko mesto Ponievieš bodo ob-novilL Kakor poroča list »I Laiswa« v Kownu, bodo sedaj obnovili popolnoma porušeno litvansko mesto Ponievieš. Gre za največje industrijsko središče, ki naj dobi popolnoma nov obraz. Zgradili bodo med drugim tudi kopališča in sportski stadion.
*	Hrvatski poslanik pri madžarski vladi. Dosedanji hrvatski odpravnik poslov na Madžarskem dr. Ivo Gaj je imenovan za poslanika ter ostane na istem službenem mestu v Budimpešti. Novi poslanik je svoje poverilnice že izročil madžarskemu državnemu upravitelju.
*	Hrvatski pooblaščenec pri italijanski armadi. Poglavnik Hrvatske dr. Ante Pa-velič je namestnika hrvatskega zunanjega ministra dr. Frančiča imenoval za pooblaščenca pri italijanski armadi. Dr. Frančič bo to funkcijo opravljal razen svoje dosedanje. Njegov sedež bo v Borgonovo, to je na bivšem Sušaku.
*	Počastitev Reichsministra dr. Frick-a.
Ob 65. letnici rojstva notranjega ministra dr. Wilhelm Frick-a se je Führer v lastnoročnem pismu spomnil svojega sobojevnika za socializem ter mu v srčnih besedah čestitaj Za zadržanega Reichsmar-schall-a Göring-a mu je v njegovem imenu čestital Staatsrat dr. Gritzbach. Od Ge-neralfeldmarschall-ov sta mu čestitala Brauchitsch in Mackensen, za mornarico Großadmiral Raeder ter cela vrsta drugih vodilnih osebnosti. Iz tujine so prispele čestitke italijanskega predsednika vlade in Duce-ja, od bolgarskega kralja Borisa ter od raznih drugih državnikov ter uglednih osebnosti.
*	Železna metla. Po zahtevah ministra Crippsa so v Angliji baje že začeli s čiščenjem in pomlajevanjem angleške armade. Čuje se, da je že pet tisoč častnikov razrešenih svojih funkcij v armadi. Na ta način mrsli angleška vlada v bodoče postati sposobnejša in zmagovitejša.
*	Tri leta Protektorat. 15. marca je poteklo tri leta, odkar je Führer izdal zakon, po katerem je Češka in Moravska postala Protektorat Velike Nemčije.
*	Vprašanje jezika v Pacifiku. Japonci se resno bavijo z mislijo, kako bi se najbolje rešilo problem jezika v novo pridobljenih pokrajinah v Vzhodni Aziji. To vprašanje se jim zdi precej težavno, ker so v novih pokrajinah doslej vladali razni kulturni vplivi, vsemogoče vere, običaji, pojmi in jeziki Nekateri japonski krogi smatrajo japonščino kot učni jezik na mesto izpodrinjene angleščine in holandščine za pretežaven učni predmet, če se jo ne reformira. Mimo tega so v Honkongu in na Manili otvorili tečaje japonščine.
*	59 boljševiških napadov je odbila v prvem tednu meseca marca neka nemška pehotna divizija. Vzhodno od Orela je neka nemška pehotna divizija odbila v prvem tednu meseca marca 59 napadov. Boljševiki so s pomočjo tankov napadali v valovih, ki so se zrušili v nemškem ognju. Nikjer se boljševikom ni posrečilo, prodreti v nemške linije. Več tisoč bolj-ševikov je ostalo mrtvih pred nemškimi postojankami.
*	Veliko pomanjkanje papirja v Angliji. Preteklo nedeljo so sporočili angleški javnosti, da je časopisje primorano, tiskati zelo nizke naklade časopisov, in sicer radi tega, ker primanjkuje papirja. Angleški časopisi so že tako tanki, da večja štednia sploh ni bila mogoča. Mnogi izdajatelji časopisov so najeli ladje, ki naj bi pripeljale papir iz Kanade in Nove Fundlandije, toda mnoge izmed teh ladij so bile potopljene. Angleškim rodbinam priporočajo radi tega, da si naj več rodbin skupno naroči po en časopis.
*	Nov poklon Anglije pred Stalinom. O
Angležih se lahko sedaj reče, da vihte kadilnice pred hudičem. Odkar je malik boljševizem nastopil v Angliji po intencijah velikega duhovna Crippsa svoje gospostvo, se Angleži naravnost v prahu valjajo pred boljševiško pošastjo. Tako je sovjetski veleposlanik Majski odkril preteklo ■ nedeljo v londonskem predmestju Fins-bury neko marmornato ploščo, ki naj spominja na brezpomembno dejstvo, da je Lenin pred 40 leti bival ondod. V svojem govoru je dejal Majski, da naj plošča še ožje oblikuje potrebno prijateljstvo med obema državama, da bosta dosegli zmago nad skupnim sovražnikom. Torej: prijateljstvo v znamenju Lenina in sodelovanje potom izdaje Evrope! Dve ponižni Stalinovi želji, ki ju Angleži hite uresničevati na vse kriplje.
TO IN ONO
o. Stoletnica izuma vžigalic. Marsikdo si misli, da so vžigalice, kakor jih poznamo, švedski izum. Temu pa ni tako. Vžigalice so nemški izum. Nemški dijak kemije Kammerer iz Ludwigsburg-a, ki se je radi nekih političnih demonstracij nahajal v trdnjavskem zaporu, je z dovoljenjem upravnika ječe po daljšem študiju in poskusih sestavil prvo vžigalico na les, kakor jih izdelujejo še danes. Ko je Kammerer po svojem odpustu iz ječe hotet svoj izum praktično izkoristiti ter izdelovati vžigalice, so mu to oblasti prepovedale. še hujši udarec je pa prišel za izumitelja kot kazen za nameravano tajno izdelovanje vžigalic po svojem izumu. Oblasti so mu razbile in uničile stroje in naprave, zaplenile njegovo premoženje ter mu diktirale še težke zaporne kazni. Hkrati je takratni zvezni svet v Frankfurtu za vse nemške dežele izdal prepoved za izdelavo in uporabo teh novih vžigalic. Ker takrat še niso poznali mednarodne patentne zaščite, so ta izum pograbile druge države ter iz istega izgradile veliko industrijo. Izumitelj Kammerer je pa končal kžkor večina izumiteljev. Od krivice in žalosti se mu je zmedlo ter je leta 1857 umrl v umobolnici v Ludwigsburg-u.
o Institut za kemično tehnologijo sintetičnega vlakna so 'otvorili v Breslau-u, Ureditev bo služila za raziskovanja tek-stilij iz umetnega vlakna za vso tozadevno industrijo Nemčije. Institut bo na vseh področjih raziskovanja, pa naj si bo v po-
gledu novih sirovinskih virov ali novih načinov postopanja, obstoječa znanja poglobil ter dajal nova navodila.
KP.-Aufn. Kriegsberichter Etzold (Wb.)
Soon Bart! Er wärmt, spart Seile, Wasser und Klingen
o. Ogromno povečanje naravnega bo. gastva Japonske. Kakor znano, je Japonska pred leti in nedavno zasedla velike vzhodnoazijske dežele, ki tvorijo v političnem, prav posebno pa v gospodarskem pogledu njen življenjski prostor. Mandžu-kuo, Nanking-Kitajska, Filipine, Nova Qui'-nea, Nizozemska Indija, Malaja, Indokina, Tailand in Burma obsegajo 16 milijonov kvadratnih kilometrov površine, na- kateri živi nad 700 milijonov prebivalcev. V tem sedaj japonskem gospodarskem prostoru se pridobiva 60% kositra, 87°/o kavčuka, 97°/o riža, 60% kopre in 55% palmovega olja od celokupne produkcije na svetu.
o Tajnosti japonskih uspehov. Malo pred padcem Singapurja pobegli avstralski generalmajor Gordon Bennet, priznava v neki svoji izjavi, da se je japonsko oboroženo silo silno podcenjevalo. Moč japonske armade ne tiči toliko v vojakih samih kakor v njihovih enostavnih in praktičnih metodah. Naše težave imajo svoj izvor v kompliciranosti našega sistema, kar onemogoča hitro izravnavo. Tudi uporaba koles je dokaz, kako dobro so se Japonci za vojno pripravili. Vsak Japonec je imel konzervo, ki ga je v pogledu preiirane osamosvojila. Uporabljali so možnarje, ki se tudi v džunglah lahko transportirajo in prevažajo. Artile-rije sploh niso vlačili s seboj. Uporabljali so samo tisto, ki so jo nam zaplenili. Bennet je končno še naglasil, da je velika brzina nastopanja japonskega letalstva tudi važna. Japonci so izrabili vse, na zapadu pri Nemcih uveljavljene najnovejše metode vojskovanja, ki so se imenitno obnesle v Holandiji, Belgiji in Norveški.
Našim poštnim naročnikom!
Zelo važno!
Prihodnje dni bodo pri enem delu naših naročnikov, ki jim »ŠTAJERSKEGA GOSPODARJA« dostavljamo po pošti, prvikrat pismonoše kasirali naročnino za drugo četrtletje. Četrtletna naročnina znaša RM 1.20.
Prvi prevzem po pismonoših je mišljen za drugo četrtletje. Na isti način po ismonoših se bo tudi potem za vsako četrtletje kasiralo naročnino. Naročniki, i so s svojo naročnino v zaostanku, dobijo od nas za taike zaostale zneske posebne račune. Te vsote nam morajo nato s čekom (Zahlkarte) doplačati.
V Interesu nadaljnjega dostavljanja »ŠTAJERSKEGA GOSPODARJA«, prosimo vse poštne odjemalce našega lista, da blagovolijo pismonošem zahtevano naročnino plačati. Naročniki si na ta način prištedijo pot na pošto in pristoj: bino za nakazilo denarja, ker jim ne bo več treba naročnine nakazovati potom čeka (Zahlkarte) na poštnih uradih.
Pri tem se izrecno opozarja, da imajo samo tisti naročniki pismonošem plačati naročnino, pri katerih se jo bo zahtevalo. V teku bodočh mesecev se bo prevzemalo naročnino pri vseh poštnih naročnikih potom pismonošij.
„ŠTAJERSKI GOSPODAR"
TEDNIK
VERTRIEBSABTEILUNG
MALI OGLASI
Buty-JUdilsiüeie
Marburg, Burgplatz 1
Kulturfilm - Sondervorstellungen:
Sonntag VAX Uhr, Montag, Dienstag und Mittwoch 13.45 Uhr:
det Stern
a/m lelmu
Marokkanische Romanze. Für Jugendliche zugelassen 1
Ab Freitag: Ein Tobis-Lustsplel:
das miete Itk
Hilde Krahl. Matthias Wieman. Für Jugendliche nicht zugelassen! 385
BarliA 6 cevni za 350 tak°j na Raulw prodaj. Marburg/Drau, Po-bersch, Hubertusgasse 29.	391
Kuni Ifl 4—® oralov veliko pose-l*ur	stvo. Johann Schkripetz,
Marburg/Drau, Grazerstraße 24. 39Ö
Kupujem hraste
in rezan ies.
Imam nakupno dovoljenje. Sulzer, Marburg/Drau, Kaserngasse 7.	389
ma^^mi^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
IfQTf novi, 3—4 polovnjake teže, *	proda Iwantschitsch, Schmied-
meister, Luttenberg.	388
Vinogradniki!
Cepljenega trsja ima še na zalogi Vinzenz Koren, Egydi, P. Wöllan.	380
Pncpctvn do 12 °ra'°v se da v
rUDCOlf U najem. Vpraša se: Martin in Maria Kraintz, Oberradkersburg Nr. 50. _376
Plemenske teličke
dam v rejo. Pismene ponudbe na Heinrich Hrastnik, Pfaffendorf Nr. 12, Zeltweg, Steiermark.	378
iTfluhil se je psiček Spiel, sive ■^yUMii barve, sliši na ime »Rol-fi«. Pošteni najditelj se naproša, da ga vrne proti dobri nagradi v paviljonu »Drei Teichen«, Marburg/Drau.	387
MaiAr s 4—5 delovnimi močmi in z J lastno živino, se sprejme takoj na srednje veliko posestvo blizu glavne ceste. Vprašati pri Maria Stanonik, Marburg/Drau, Augasse 14.	386
ISČein službo šafara, oskrbnika vi-nograda, sem vešč tega poklica, ali pa službo preddelavca. Naslov v upravi lista.	393
HlaDCa samo h konjem, samskega, nrapva , sprejme Kari Goldschnig, Kunstmiihle, Frauheim bei Marburg a. d. Drau.	392
Vsaka beseda stane 10 Hpf, mastno tiskane besede 20 li[ji i'ristujimiu /.j šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16. uri. Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah Najnižja cena malemu oglasu ¡l' i i! iehmarka
Gospodična želi resnega znanja z izobraženim gospodom ne izpod 28 let v svrho
možitve.
Le resne ponudbe, slika zaželjena, na upravo lista pod »Nagelj«.	374
Iščem gospodično dvajsetih let, blagega srca in prikupljive zunanjosti, ki bi želela postati moja. Sem dober in plemenit podeželski fant, ki išče
skupno zakonsko srečo.
V Marburg-u živeče izobražene imajo prednost."Slika zaželjena. Naslov v upravi lista pod »Spomlad«.	379
Kolarski pomočnik in vajenec
se takoj sprejmeta. Alois Lesclmig, Wägermeister, Marburg/Drau, Hindenburg-straße 15.	362
Mesarske obrti
se želim izučiti. Naslov v upravi lista. 375
Vaionm sprejme Alois Pivetz, vajeuva Wagnermeister, Jakobstal .i. d. Büheln.	353
Pekovski učenec, močan in zdrav, se
sprejme pri Kari Sommer, Bäckerei, P. Tüffer bei Cilli. 328 Dva
Učenca
za kovaško obrt sprejme Franz Kaiuder, Huf- und Wagenschmied, Margarethen, P. Römerbad.	383
ViiharifA sprejme takoj modna tr-Runarice govina Gottfried Bretsch-ko, Marburg/Drau, Tegetthoffstr. 23. 354
D l( I (P	pridno, za vsa dela, se
■"»'"''i	sprejme na posestvo.
Hans Gruber,	RoB\vein, P. Kotsch bei
Marburg.	365
Dve sposobni osebi
za gospodarska dela, ena vešča kuhanja, lahko tudi zakonski par, se sprejmeta. Franz Resnik, Georgenberg, P. Kunigund.
323
2-3 pridna dekleta
sprejme v stalno službo Jakob Kuntner, veletrgovina s sadjem in zelenjavo Mar-burg/Drau, Wielandgasse 12._366
llatakarira vajena nemščine, išče nmanaill»a siUžbo v mestu ali na deželi, stara 22 let. Naslov v upravi lista.
370
Dekle 36 dežele'star0 15 let>se želi
izučiti kjerkoli v trgovini. Naslov v upravi lista.	368
Služkinja se tak0' sPr®ime- s?10-
nerigasse 16.
dej, Marburg/Drau, Car 373
Sadna drevesa
se dobijo pri Franz Schauder, Lemberg, P. Cilli._381
ÄVtO osebni, znamke Ford, tipe. A, štiri-sedežni, v dobrem stanju, prodani. Stefan Popelar, Lichtenwald 222.
369
Jabolčne divjake
nudi Obstbaumschule Tschech, Pettau.
347
D a ■ q na električni tok, dobro ohranjen, kupim. Pismene ponudbe je poslati na Peter Arlitsch, Markt Griffen Nr. 16, Kärnten.__382
Kupim
otroški voziček,
že rabljen.' Slava Schostar, Laak bei Steinbrück.	377
Viničar
s 4—5 delovnimi močmi se takoj sprejme. Paula Robitsch, P. Lembach Nr. 4.	371
Viničarja ali oferja
sprejmem takoi. Lotschitsciinik, Roßbach 125, P. Gams bei Marburg.	367
s 3—4 delovnimi močmi se takoj sprejme. Ko-schak 39, P. Marburg/Drau.__314
Viničar
Viničar
s 3 delovnimi močmi in lastno živino se sprejme. Gutsverwaltung Straßenhofen, P. Ober-Kunigund.	355
Viničaria ali tudi navadnega «llli\.aija poljedelskega delavca
z dvemi delovnimi močmi (poročenca),
sprejme na tnalo posestvo v Hochenegg-u
Michael Prelog, Cilli, Roseggerstraße 23.
_384
R/laiAr s 3—4 delovnimi močmi se ITfiaj«?! sprejme. Lininger, Marburg an der Drau, Tauriskerstraße 32. 358
(LJaiar (poročen) za mlado živino, ITiajcl hlevar s 3 delovnimi močmi (dve ki znata dobro molzti in se razumeta na oskrbo goveje živine) in 2 družini za vsa poljska dela se sprejmejo. Gutsverwaltung Schloß Faal.	350
Hlapca
h konjem in za vsa kmečka dela se sprejme takoj. Paula Robitsch, P. Lembach Nr. 4.
372
Ulan<>a	11 k°niem' delavnega in
niapvCI	solidnega, sprejme takoj
Alois Arbeiter,	Marburg/Drau, Draugasse
Nr. 5.	360
nAlaw>A ki znajo trto rezati, WlaVV.«? sprejmem takoj. Hal-bSrth, Marburg/Drau, Girstmayergasse 2.
363
r ij n S g krojaške odrezke, staro ! železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois A r b e i t e r, Marburg, Draugasse 5. 507
Jabolčnik
Priporočilo
Podpisani javljam cen j. posestnikom, da sta se »Jabolčni sok« za napravo domače pijače ter »Prašek za razkisanje vin«, katera sem naročil od dobavitelja J. Putsch-ko, Marburg, Triesterstraße 57, po premnogih preizkušnjah s sličnimi preparati najbolje obnesla, tako, da lahko vsakomur priporočam, da se v slučaju potrebe obrne na gornji naslov. Anton Weselitsch, Zini-neimeister. Sauritsch.	3fil
Prodam ~ nova mot°ria> 4—7 ks,
w na bencinski ali petrolej-
ski pogon, Sauggasmotor 10 ks, mlatilnico in motorne žrmlje. Stefan Skrbinschek, rntei-llaidin, P. Haidin. _357
Cepljeno trsie
in korenjake prodaja Anton Turin, Mo-drasehe. P. Studenitz bei Pöltschach. 333
Peki - trgovci!
Sveži kvas in Diamalt stalno na zalogi. M. VVerhunz, Marburg/Drau, Reiserstr. 22, Tel. 24-36._ 317
7 g m Anial bi za hišo v Mar-J burg-u hišo z velikim vrtom v Zagrebu. A. Tischler, Njivice II/7, Zagreb._ 352
V naiom Oddam stanovanje in ne-w najem kaj zemlje y prauheim-u. Vprašati pri Jurgez, Marburg/Drau, Thesen, Pettauerstraße 36.	356
Zameniaiose m,adi prašiči, pas-
taiiicHjcijü me Deutsche EdeI.
Schweine, in semenski fižol (Wachtel) za tesan les (Bauholz). Vprašati Lendorf 33, pri Marburg-u.__359
Krava, viso,ko	reje, se
Marburg/Drau.
proda. Mandl, Rotwein 8,' P.
351
TellCO 10 mesecev staro, prodam. Ju-liana Klementschitsch, Wadl-berg 22, Frauenberg, P. Marburg/Drau.
349
Živinozdravniško prakso v Friedau-u
\
prevzame dne 15. marca 1942 346	živinozdravnik
Bkmftied fkatkdka
A Irtnulra s posebnimi vzorci kro-jaških krojev se je izgubila od Marburg-a do Pettau-a dne 17. februarja 1942 v avtobusu. Najditelja naprošam, da jo proti dobri nagradi vrne na naslov: Josefine Flucher, Marburg/Drau, Badgasse 23.	_364
Naroči,Štajerskega Gospodarja'!
7. Deutsche
REICHSLOTTERIE
Reichste Gewinne
¿500000
tu300000 ,1200000 :: 100000
und besonders viele MilteltreHer Können auch Sie gewinnen	¿48
WESIACK
Staad. Lotterieeinnahme
Marburg/D, Herrengasse 25
Lospreise: Reichsmark 18 Klasse
1/2 3.— 1/4 6.— 1/1 24.—
Ziehung 17. und 18. April
Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark
Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft
U/LE K 15/1/1942
Graz, den 9. 3. 1942.
Sondlerzuteilung
von Kondensmilch
In der 35. Zuteilungsperiode vom 6. April bis 3. Mai 1942 erhalten die Inhaber der rosa Nährmittelkarten als Sonderzuteilung je eine Normaldose Kondensmilch zu 170 g. Soweit große Dosen Kondensmilch zu 400 bis 450 g geliefert werden, ist eine große Dose zwei Normaldosen gleichzustellen.
Inhaber der blauen Nährmittelkarte erhalten diese Sonderzuteilung nicht.
Zur Durchführung dieser Sonderzuteilung lassen die Inhaber der rosa' Nährmittelkarten bei den von ihnen gewählten Kleinverteilern bis längstens 21. März 1942 die Abschnitte N28/N29 der rosa Nährmittelkarten 34 zusammenhängend abtrennen.
Die Klein verteiler haben diese Doppel abschnitte unverzüglich ihren Vorlieferanten, die noch bekanntgegeben werden, zu 96 Stück (Inhalt einer Normalkiste) auf einem Bogen aufgeklebt einzureichen. Damit sichergestellt ist, daß die Ware später nur bei jenen Kleinverteilern bezogen wird, bei denen sie bestellt ist, haben die Kleinverteiler den Stammabschnitt der rosa Nährmittelkarte 34 mit ihrem Firmenstempel und dem Zusatz »28/29« oder »Kondensmilch« zu versehen. Die Abgabe der Kondensmilch darf zur gegebenen Zeit nur auf den dafür bestimmten Abschnitt der rosa Nährmittelkarte 35 bei gleichzeitiger Vorlage des vom Kleinverteiler in der oben angegebenen Weise gekennzeichneten Stammabschnittes der rosa Nährmittelkarte 34 erfolgen.
Die Versorgungsberechtigten haben daher den Stammabschnitt der rosa Nährmittelkarte 34 bei der Ausgabe der neuen Nährmittelkarte nicht abzugeben, sondern sorgfältig aufzubewahren.
Die Großverteiler haben die ihnen eingereichten Doppelabschnitte bei (dem zuständigen Ernährungsamt in einen Bezugschein A umzutauschen.
Da aus Transportgründen mit der Möglichkeit zu rechnen ist, daß die Ausgabe von Kondensmilch in der 35. Zuteilungsperiode nicht überall rechtzeitig durchgeführt werden kann, berechtigt der für den Bezug der Kondensmilch bestimmte Abschnitt der rosa Nährmittelkarten 35 auch in der 36. Zuteilungsperiode noch zum Bezug von Kondensmilch.
345
Iin Auftrag: gez. Dr. Artner.
Organizacija Steirischer Heimatbund Vam olajšuje uk nemščine!