MAMmu/M; tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 17. DECEMBER 2009 / ŠTEVILKA 839, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 839 siNuo ina* 25 m 1984-2009 GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING Gitili MILANIČ DUŠAN S*P, lami.dtfUjiltpnrfh. gsm 041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 0& srnobil 'ko Prv\/oi nolrai lor\onQ Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC - voznik viličarja - upravljalec težke mehanizacije CM) 05/612 80 03 info@lu-koper.si Občinski harem Ni lahko nositi ta jarem, če imaš v službi takšen harem. Od tajnice do svetovalke, od referentke do prevajalke, od pravnice do vložišča, od arhivarke do smetišča. Na sindikalni fešti sem kot evnuh za poglede slep, za namige gluh. Včasih mi manjka kakšen tip, da bi se z njim umaknil za hip in bi rekla kaj o matriarhatu, ki je lep, če ti ne visi na vratu. Je bil Miklavž, Božiček, Dedek Mraz ali Marsovci? Menda so pred dnevi ljudje od Londona do Kamčatke na nebeškem svodu lahko opazovali nenavaden pojav, ki so ga najprej povezali z Marsovci ali kakšnimi drugimi Nezemljani, v skrajnem primeru pa z istrelitvijo ruske rakete. A če bi vprašali kateregakoli evropskega malčka od treh do osmih let bi jim povedal kaj je bilo na nebu. Sončno je že sončno (Mef) Očitno smo odrasli že do te mere skvarjeni, da ne vidimo tistega kar je videti ampak vidimo tisto, kar hočemo videti. In, seveda, kaj je bolj atraktivnega kot videti neznani leteči predmet z nezemljani vred. Naslednji dan bomo imeli v službi o čem govoriti. Tisti, ki so vse skupaj prespali bodo z odprtimi usti poslušali pripovedi tistih, ki so na lastne oči videli, kako so se nezemljani po svetlobni spirali spustili nad tržaški zaliv in se s posebnim žarkom tele-portirali v prazna, neprodana stanovanja na Markovcu. Menda se obeta konec sveta. Tako pravijo Jehove priče, pravijo opazovalci takšnih pojavov in pravi Al Gore na srečanju v Kopenhagnu. Skeptiki pravijo, da gre le za poskuse, kako ustvariti kakšno novo tržno nišo, kjer bodo spet eni zaslužili s plinskimi maskami, drugi s cepivi, tretji pa s predavanji. Če bi se nezemljani res teleportirali v neprodana stanovanja na Markovcu in v Semedeli, potem bi lahko posumili, da gre za tržno potezo zakre-ditiranih gradbincev. Kaj je lepšega kot imeti za soseda marsovca. Nekateri Izolani trdijo, da so spektakel v resnici naredili gradbinci s Sončnega nabrežja, ki so poskusno prižgali lučke na novem tlaku, spet drugi prisegajo, da gre za predvolilni poskus osvetlitve dimnika v Argu. V vsakem primeru biznis. Če bi vprašali najmlajše pa bi nam hitro povedali: Sij z začetka meseca je bil Miklavž, zdaj je videti Božička, na koncu pa se bo tako prikazal še Dedek Mraz. Kaj nam bodo Marsovci, saj imamo Dedka Mraza in klapo. NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4. 6310 IZOLA Tel 05 / 64 01 300 kP Kastracija in sterilizacija mačk 10% POPUST l\/l 0X0IX/IAXX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola AVTO CENTER Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 nnn BANKA KOPER i komunala izda - isola PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIK!: ZAPRTO ^ ^ ^ ^ J75 Dogajalnik Združeno igranje narodov Združene igre narodov so doživele in preživele tudi zimsko varianto, Zaradi mraza so bile v Izoli še manj opazne kot sicer a organizatorji so, po zaključnem sporočilu sodeč, prepričani, da so tudi tokrat uspeli. Zaključile so se dvanajste Združene igre narodov (ZIN), ki so od 4.do 12.decembra 2009 v Izoli in v drugih krajih po Sloveniji gostile okoli 70 mladih med 15. in 25. letom iz enajstih evropskih držav. Letošnja mednarodna mladinska izmenjava je nosila ime Trajnostne priložnosti, saj sta bili temi projekta trajnostni razvoj in vključevanje mladih z manj priložnostmi (mladi z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju, mladi prestopniki, etnične manjšine, istospolno usmerjeni mladi, mladi s težkimi socialno-ekonom-skim položajem ipd.) v družbo. Udeleženci so imeli možnost razpravljati o omenjenih tematikah v šestih različnih delavnicah, ki so jih mladi vodili sami. V večernih urah pa je dogajanje popestril raznovrsten, medkulturno obarvan, program. Kljub temu, da so mladi največ časa porabili v Izoli, so se jim, poleg lepote slovenskih obalnih mest tudi v zimskem času, v spomin najbolj vtisnili prav enodnevni izleti po šolah v Zahodni Sloveniji. V okviru projekta Trajnostne priložnosti so mladi v treh dneh (8., 9. in lO.decembra) dosegli preko 2.000 mladih v razredih srednjih šol, hkrati pa z nekaterimi šolami že sklenili partnerstvo za sodelovanje v okviru podobnih pobud tudi v prihodnje. Vsaka delavnica na izmenjavi je namreč pripravila svojo vrstniško delavnico, ki je na šolah v Izoli, Kopru, Piranu, Postojni, Ilirski Bistrici in Kranju, vrstnike ozavestila o najbolj perečih aktualnih problemih družbe, kot so vrstniško nasilje, nevarna raba alkohola in podnebne spremembe. Med drugim, so mlade (za razliko od sorodnih projektov) tudi povprašali, kaj oni želijo slišati na podobnih delavnicah. Zaključki slednje bodo v pomoč prihodnjim izvedbam ZIN-a, predvsem pa partnerskemu mladinskemu združenju Brez izgovora, ki podobne akcije že izpeljuje po vsej Sloveniji. Združene igre narodov 2009 so finančno podprli Evropska komisija - program Mladi v akciji, Občina Izola in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. p. Kozomara Odlikovanje direktorju izolske marine Ambasador Italije v Ljubljani Alessandro Pietromarchi je v torek zvečer, v prostorih Manziolijeve palače, Enricu Galassiju, direktorju izolske marine, podelil odlikovanje “Reda Italijanske Zvezde Solidarnosti stopnje Komendatorja”. Odlikovanje je dobil za zaluge na področju gospodarstva in krepitve gospodarskih odnosov s Slovenijo. Na podelitvi so bili prisotni tudi predstavniki izolske občine, na čelu s prodžupanom Bojanom Zadelom, načelnik izolske upravne enote Branko Andrejašič, vojaški ataše republike Italije v Ljubljani, general D. B. Ornello Baron, generalna konzulka Republike Italije v Kopru Marina Simeoni, dirtektorica kulturnega inštituta Republike Italije v Ljubljani, Roberta Terrazza, izolski župnik Janez Kobal, predsednik Skupnosti italijanske narodnosti, Silvano Sau in drugi. Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki) MULTIPRAKTIKI IN INTELEKTUALCI Čisto lep dan je bil na ljubljanski tržnici. Eden zadnjih, res lepih dni. V zgodnjih popoldanskih urah so branjevke začele prazniti stojnice in možje so škatle in gajbe nosili v kamiončke in avtomobile, ko se je po tržnici sprehodil tudi župan Zoran Jankovič. Tako je izglodalo, kot da se sprehaja zato, da bi lahko v miru razmislil kako razrešiti kakšen hud problem o katerem mi smrtniki niti pojma nimamo. Potem pa se je nenadoma spravil na eno od branjevk, ker je njen močnejši del avto pripeljal skoraj do stojnice, čeprav je to, kar je res, je res, prepovedano. V skrbi za zakonitost župan ni izbiral najlepših (pa tudi ne najgrših) besed, a branjevka mu je, kot največja dama, mirno odgovorila: »Gospod župan, vi dobro veste, da to kar prodajamo moramo pripeljati na stojnice in tisto, česar ne prodamo, moramo odpeljati nazaj. Dobro veste, da redno plačamo najamnino za stojnico, kar se čuti tudi v mestni blagajni. In če vi služite mestu, mi služimo meščanom.« Župan se je nasmejal in šel naprej, branjevka pa je jezno odvrgla še zadnjo gajbo v narobe parkiran avto. Tako smo, v malem, doživeli konfliktno situacijo - med oblastjo in ljudstvom. Župan se je v določenem trenutku začel obnašati kot oblastnik, kot dominus, čeprav je izvoljen le, da upravlja, koordinira, usmerja in usklajuje. Seveda to ni redek pojav med izvoljenci ljudstva, na vseh nivojih in položajih - da takoj, ko so izvoljeni začnejo dominirati nad ljudstvom, ki jih je izvolilo. Dominirajo na vseh ravneh, od ekologije in tople grede do nuklearke in otroških vrtcev. Da o državi in družbi ne govorimo. Za to so še posebej eksperti - od arbitražnega sporazuma o meji do otroških igrišč. Prijelo se jih je ime multipraktik. O vsem vedo vse. Če kdo ve, ali misli drugače, je sovražnik. Pravzaprav, da postaneš sovražnik, sploh ni treba misliti drugače. Dovolj je, da misliš. Tako se družbena moč ne potrjuje z pametjo, ampak z nesramnostjo. Ali z žaljivko - intelektualec, ki pomeni, da imaš posla s človekom, ki je dolgočasen, ker nenehno nekaj pametuje. »Stari, nehaj filozofirat, lepo te prosim », je pogosto slišana želja. »Filozofiranje« je uzurpiranje časa poštenemu človeku, ki bi medtem lahko spil vsaj dva pira in si dobro ogledal vse ženske, ki gredo mimo. V takšnih razmerah je težko živeti. Ne zato, ker ljudje ne vedo, ampak prav zato, ker vedo. Resnica ni skrita, je le nepotrebna in nezaželjena. V družbi, ki ima tak odnos do modrosti in pameti je neumnost še odveč. Če želite slabo svojemu otroku, ga silite da bere, da se uči, da se izobražuje in, da misli. Ko v družbi znanje postane otežavalna okoliščina, je to znamenje, da je stanje družbe slabo in da bo še slabše. V posebno kategorijo seveda lahko uvrstimo »pošteno inteligenco« -to je tista, ki drži z oblastjo, za razliko od one, sovražne, izdajalske, ki zahteva, da se koflikti rešujejo s sodelovanjem, kooperativno, namesto s žalitvami, konfliktno. Tretjega načina ni. V taki družbi (p)ostati intelektualec je Sizifovo delo. To ne more biti Barthes (homoseksualec), Sartre (Simone de Bovoir mu je »nastavljala« študentke), ali Lacan (kurbir ). Kaj šele alkoholika tipo Prešern ali Cankar? Takšni intelektualci so le še del zgodovinske mitologija. Danes je intelektualec, močna osebnost, ki varuje slabe in se bori z močnimi. Na misel mi prideta dva izmed njih: Arni Schwarceneger in Bruce Lee. M\vim\c 3 Četrtek, 17. december 2009, št. 839 ----------------------------------------------------------------- Občinski svet Občinski svetniki bodo presekali gordijski vozel imenovan marina Današnja seja občinskega sveta bo zadnja v letošnjem letu, vendar zato prav nič praznična, saj bodo morali svetniki razpravljati in odločati o nekaterih, za občino in Izolane, pomembnih, dolgoročnih vprašanjih. Gre za vprašanja upravljanja izolskega turističnega in komunalnega pristanišča, pa tudi o bodoči organiziranosti kulture, športa in turizma. V drugo obravnavo in sprejemanje prihajata kar dva dokumenta, ki urejata področje turističnega in občinskega pristanišča. Najprej bodo svetniki obravnavali Odlok o koncesiji za upravljanje in izgradnjo posameznih delov pristanišča, nato pa bodo sprejemali še splošne pogoje za opravljanje varnega prometa v občinskem pristanišču Izola. Druga priložnost Marinvesta Upravljalcu pristanišča se bo, po sprejemu tega odloka, ponudila že druga priložnost, da dokončno uredi svoje upravljalske pravice in nadaljuje s poslovanjem tako, kot je bilo zamišljeno pred približno četrt stoletja, ko so ideje o gradnji izolske marine postajale stvarnost. Nedvomno je takratna oblast verjela, da bo investitorju omogočila gradnjo marine in odnose z njim uredila s pogodbo o koncesiji. Toda, končalo se je pri prvem delu teh želja, čim je zadišalo po koncesiji pa je bilo dogovarjanja med upravljalcem in lokalno skupnostjo hitro konec. Še najbolj blizu sprejema koncesijske pogodbe je bil občinski svet v obdobju dvovladja LDS in SD, ko so prvoimenovani dobesedno izsilili pripravo predloga o koncesiji za marino in ko so ga drugoimenova-ni, ki so imeli županjo, pripravili, so tisti, ki so pripravo pogodbe zahtevali glasovali proti njej. Zakaj so tako ravnali ni jasno, čeprav dobri poznavalci razmer v občini iz tistega obdobja dobro poznajo tak način izkoriščanja političnega vpliva za nepolitične cilje. Takrat je bil upravljalec pristanišča že seznanjen s predlogom o plačevanju koncesije za upravljanje pristanišča a se je temu izognil. Zdaj, skoraj deset let kasneje, mu občina z odlokom, ki ga bodo sprejemali občinski svetniki, ponovno ponuja ureditev medsebojnih odnosov. Tudi tokrat bo upravljalec deležen neposredne ponudbe za upravljanje pristanišča, ki ga že upravlja vsa ta leta, če ponudbe ne bo sprejel pa se lahko zgodi, da bo koncesija morala na razpis. V občinski upravi sicer pričakujejo, da bo sedanji upravljalec razumel ponudbo občine, ki za svoje zemljišče v upravljanju marine doslej še ni prejela ustreznega nadomestila. O gradnji pomola B Predzadnji, 74. člen, tega odloka govori o izgradnji in upravljanju bodočega pomola B (ta naj bi bil zgrajen s korenom pri gostinski šoli in usmerjen proti sredini zaliva). Gre za pomol, ki naj bi, po prvotni pogodbi o gradnji marine, zaokrožil območje turističnega pristanišča, zaradi gradnje in upravljanja tega pomola pa sta občina in Marinvest že nekaj časa v sodnem sporu. Ta se vleče že od trenutka, ko je občina Izola ugovarjala vlogi Marinvesta za izdajo dovoljenja za gradnjo pomola in lani sama pridobila vodno pravico, ki jo v imenu države izda Ministrstvo za okolje in prostor. Z odlokom, ki ga bodo danes sprejemali občinski svetniki pa je določeno, da mora župan 30 dni po začetku veljavnosti odloka začeti postopke za podelitev koncesije za gradnjo in upravljanje območja, kjer naj bi bil pomol B. Za to območje se podeli prva koncesija za čas 35 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe, pri izgradnji pomola pa je treba zagotoviti polovico območja privezov za komunalne in dnevne priveze. Marinvest seveda vztraja pri svoji pravici do gradnje in upravljanja tudi pomola B, tako da bo odlok zelo verjetno deležen temeljite pravne presoje. Pa vendar, kot je bilo slišati na odborih občinskega sveta: gordijski vozel je enkrat treba presekati. Končno o dodelitvi privezov Že na prejšnji seji bi morali občinski svetniki obravnavati in sprejemati predlog splošnih pogojev varnega prometa in vzdrževanja reda v občinskem pristanišču, vendar je Ministrstvo za okolje in prostor zamujalo z mnenjem o predlogu pravil in zato bodo dokument obravnavali Š šele na današnji seji. Splošni pogoji | so pomembni zato, ker so osnova za dodeljevanje in kasnejše upravljanje s takoimenovanimi komunalnimi oziroma občinskimi privezi. Ministrstvo je sredi novembra ocenilo, da so pogoji ustrezno urejeni, dodatno pa mora župan potrditi še poslovnik za obratovanje in vzdrževanje objektov za rabo morja. Pogoji se nanašajo na varstvo morja in naravnega ravnovesja morskih ekosistemov ter varstvo pred škodljivim delovanjem morja, ter podrobneje določajo načn obratovanja posameznega objekta, vključno z načinom obratovanja v času plime, ki je višja od običajne. Sprejem teh splošnih pogojev je tudi osnova za začetek dela komisije za priveze, ki bo dokončno imenovana na današnji seji. Komisija ima 5 članov, med njimi ni predstavnika JP Komunala, ki upravlja z občinskim pristaniščem, pač pa gre za predstavnike lokalne skupnosti, ki jih je, v sodelovanju s svetniškimi supinami, predlagal župan. Prav gotovo gre za komisijo, ki jo čaka zahtevno delo, prav zato je bilo treba omenjeni akt dobro pripraviti, da ne bi prihajalo do zlorab ali sporov ob dodeljevanju privezov. Še zanimivost. V dokumentu ni zapisana dolžina plovil, ki lahko dobijo komunalni privez, pač pa velja omejitev po tehničnih karakteristikah privezov (pomolov), kar seveda pomeni, da na te pomole ne bodo mogla večja plovila, saj ni niti dovolj prostora zanje pa tudi nosilnost posameznih pomolov je omejena. Prav gotovo bodo morali člani komisije v sodelovanju z upravljalcem narediti natančen razpored, kakšna plovila so lahko privezana na določenih območjih občinskih privezov. Kaj lahko prinese Center za kulturo, šport in turizem Na seji občinskega sveta se bosta danes znašla dva dokumenta, ki obravnavata področje turizma. Najprej se bodo morali svetniki odločiti o ustavitvi postopka obravnavanja predloga Odloka o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda - Zavod za turizem. Prav veliko dela z ustavitvijo obravnave ne bo, saj obravnave dejansko ni bilo. MANJŠA HIŠNA POPRAVILA in VZDRŽEVALNA DELA Lauriano Stefančič s.p. mob. 040/ 624 - 225 mob. 041/703 -927 Neposredno po sprejetju sklepa o obravnavi tega odloka je bil namreč že pripravljen nov predlog, ki je turizem priključil športu in kulturi. Na prvi pogled gre res za nekoliko nenavadno druščino, seveda, če bi izolski turizem bil še naprej organiziran tako kot doslej. Toda, ker so se ustanovitelji soglasno odločili za ukinitev gospodarsko interesnega združenja za turizem (giz) je od turizma ostal le tisti del, ki bi mu lahko rekli “občinski turizem.” Gre v bistvu za delovanje TIG-a, dveh muzejev in organiziranje aktivnosti, ki sodijo k promociji kraja in regije, seveda v povezavi s poslovnimi subjekti oziroma hotelirji in gostinci. Pomisleki da bo turizem dejansko “hranil” kulturo in šport so v veliki meri odveč, saj so sredstva turistične takse namenska in jih je mogoče uporabiti le za zakonsko določene naloge, kamor v prvi vrsti sodi urejanje turistične infrastrukture. Prav za ta namen je bilo doslej namenjenega premalo denarja, saj v Izoli še vedno ne premoremo niti opozorilnih tabel za naše zgodovinske spomenike, nimamo urejenih in označenih kolesarskih ali pohodniških poti (z izjemo Parencane in dela podeželja), nimamo urejenih tematskih poti, primanjkuje nam raznovrstnih prospektov in zanimivosti za obiskovalce mesta in vasi. Prav gotovo pa so prireditve tiste, ki še najbolj združujejo šport, kulturo in turizem. Doslej namreč velikokrat ni bilo jasno ali delamo prireditve za goste ali za domačine. Še največkrat je bilo tako, da smo jih delali za domačine, turisti pa so le stežka izvedeli zanje. Prireditve v organizaciji kulturnikov že imajo svojo ciljno, domačo, publiko, v primeru velikih športnih prireditev pa je bilo, z izjemo morebitnih popustov pri namestivah, bolj malo podpore turizma. Nihče ni prerok Nova organiziranost lahko naredi malo več reda in pospeši sodelovanje ljudi s teh treh področij, če se bo to res zgodilo pa ne more in ne želi zagotavljati nihče. Tako pravijo tudi tisti, ki so odlok pripravljali. Marsikaj bo odvisno od kadrov, ki bodo vodili in izvajali programe, toda brez novih strategij in idej bo kaj takega težko dosegljivo. Tudi minimalno povečanje števila zaposlenih ne bo predstavljalo odrešitve, še posebej če med njimi ni osebe, ki bo znala slediti in spremljati množico državnih in evropskih razpisov za vsa tri področja. Na svetu javnega zavoda so predlogu namenili kar dolgo razpravo in tudi tam so prišli do podobnih ugotovitev, da je združitev vseh treh dejavnosti lahko smiselna a se bo moralo spremeniti tudi še kaj drugega, če bi želeli doseči boljše pogoje dela v kulturi, športu in boljši turistični učinek. Vsekakor pa očitno ne gre hiteti s sprejemanjem odloka po skrajšanem postopku ampak bodo svetniki zagotovo predlagali obravnavo dokumenta po normalnem postopku. D.M. ---------------------------------- Naše mesto------------ Nekateri kupujejo po katalogih perilo, mi pa urejamo mesto Vsake oči imajo svojega malarja, in ker so okusi različni je najbolje za nasvet vprašati stroko. Vprašanje, ki bi bilo za Izolo še kako primerno se glasi: Ali v mediteransko mesto sodi zgolj mestna oprema iz kovanega železa. V Izoli je namreč že tako. Seveda, tudi Mediteranu železo ni tuje in ga najdemo v mestni opremi že od nekdaj. Posebej to velja za javno razsvetljavo, od plinske do električne, pa bitve in različna oprema hiš (naprimer okenski križi), vendar bi težko rekli, da je železo prevladujoč material mestne opreme oziroma kar videza mesta. Arhitekturna teorija ve povedati, da se je podoba mediteranskih mest oblikovala skozi več stoletij, podobo pa ji dajejo materiali, ki prevladujejo: kamen, les, zemlja (opeka) in voda. Uporaba teh gradbenih elementov, ki jih najdemo v lokalnem okolju, da tipično podobo mediteranske arhitekture. Mediteran je bil dolgo središče trgovskega sveta in seveda železo in železne izdelke že zelo dolgo pozna in jih uporablja tudi v arhitekturi in pri mestni opremi. Tudi v Izoli so bile stare plinske svetilke narejene iz kovanega železa, veliko druge opreme pa je bilo lesene in predvsem kamnite. Usmerjanje zgolj v kovano železno opremo se je sicer začelo že pred leti, ko smo najprej dobili kovinske smetnjake s pepelniki, nato so prišle IZOkartici so se tokrat pridružile ribe. Pravzaprav ribice, ribice terapevti, ki nam lahko masirajo roke in noge in nas celo začasno rešijo luskavice. Ribe se imenujejo Garra Rufa, prihajajo pa iz Turčije in so na prvi pogled podobne giricam. Da bo morda nekoliko bolj razumljivo to o čemer govorimo, bomo besedo prepustili Željki Kanjir, ki je pred dnevi odprla franšizni terapevtski salon Center Dr Riba. - Kaj pa je dr. Riba? - Dr. Riba je terapevtski salon, kjer rešujemo težave s kožo, od luskavice, pa do drugih kožnih bolezni. Poleg tega pa je način terapije, ki jo izvajamo zelo koristen in prijeten tudi za tiste, ki si želijo preproste masaže, oziroma mikro masaže. - Terapevti pa so, karseda nenavadni, kajne? - Ja, vsekakor. Gre za ribe vrste Garra Rufa. To so ribice, ki nimajo zob, in delujejo na principu priseska. Dobesedno se prisesajo za kožo in potegnejo, s hitrostjo treh ugrizov na sekundo. Lahko bi rekli, da odmrlo kožo »cufajo«. Odmrla koža za te ribe predstavlja dodatek k prehrani. Primerne so za vsakega človeka, tako za čiščenje lojnic, znojnic, za nekatere luči javne razsvetljave, potem vsepovsod razmetani količki, z novo oblastjo pa je prišel novi val v obliki klopi, avtobusnih postajališč, stojal za kolesa, ur v parkih in končno še v obliki kioskov. Nenadoma smo dobili povsem enake prodajne kioske na glavni avtobusni postaji, pri svetilniku in na prireditvenem prostoru ob lonki. Seveda nas je zanimalo od kod prihajajo vsi ti izdelki in ni bilo težko ugotoviti, da prihajajo najverjetneje od istega proizvajalca iz Italije, ki ga piling celotnega telesa, pedikuro, manikuro... Vse to znajo te ribice. Človek preprosto vstopi v kad in one se spravijo na delo. In vedo kaj je trebno narediti. - Kako pa ljudje to sprejmejo? - Zelo različno. Nekateri imajo predsodek, ker so to ribe. Nekateri drugi pa recimo ne smejo gledati, kaj se dogaja, pa je potem vse v redu. Morem pa povedati, da enkrat, ko se v kadi stranke sprostijo, je vsem všeč. To deluje tako, kot da bi te žgečkalo, in če se dovolj sprostiš čutiš kot nekakšno mikromasažo. Glavna prednost teh rib je, da pomagajo pri luskavici. Sicer je v primeru, da imamo luskavico potrebno narediti celoten tretma, kar pomeni 21 terapij zaporedoma, a rezultati so zelo, zelo spodbudni. Te ribe namreč ob tem, ko se prehranjujejo z odmrlo kožo sproščajo encim, ki uničuje žarišče luskavice. lahko vsak Izolan spozna na spletni strani http://www.edilportale.com/ aziende/neri_19811.html Tam smo tudi iskali bodoče terase na sončnem nabrežju, saj je bilo slišati, da se županstv nagiba k nakupu teras tega proizvajalca, vendar je cena zelo zabeljena in ker morajo gostinci sami plačati postavitev enotnih teras, je bila skupna cena nekaj nad 200.000 Eurov enostavno previsoka. Hkrati so na občini imeli tudi drugo ponudbo v višini okrog 30.000 Eurov, zdaj pa so menda dobili še nižjo ponudbo. V vseh treh primerih gre za nosilce iz kovanega železa, saj občinski opremljevalci vztrajajo pri takšnem poenotenju materialov mestne opreme. Kaj bo mesto na koncu dobilo bomo še videli. V uredništvu smo republiškemu in piranskemu Zavodu za varstvo kulturne dediščine naslovili preprosto vprašanje, ali je prevladujoč kovinski videz mestne opreme primeren za mediteransko mesto. Na odgovor še čakamo. d.m. Nekaterim pomaga že en popoln tretman, drugi pa se čez kakšno leto spet vrnejo, a z luskavica v lažji obliki. Vedeti moramo sicer, da je luskavica neozdravljiva, zato ne smemo govoriti o zdravljenju, temveč o terapiji. A rezultati so vseeno izjemno spodbudni. Lahko povem, da je zdravljenje z ribami Garra Rufa v tujini opredeljeno kot glavna Bodite ribja pojedina! terapija v primeru luskavice, pri nas pa je farmacevtski lobi vseeno še vedno dovolj močan, da to metodo zaenkrat še prezirajo. - Pa ima ta terapija kakšne slabe lastnosti? - Edine slabe strani terapije so cena, in morda to, da se človek ne sme bati vode. Sicer pa gre za popolnoma naravno metodo, ki torej za seboj ne nosi nikakršnih stranskih učinkov, razen seveda prijetnega občutka masaže. - Kje pa vas lahko najdejo tisti, ki se odločijo za terapijo? Najlažje je, če me najprej pokličejo na telefonsko številko 070 818 620, ali pa me obiščejo na sedežu terapevtskega salona nasproti kulturnega doma, kjer je včasih bila videoteka. Sicer pa nudimo še druge popolnoma naravne izdelke, od konopljinega olja, pa do kozmetičnih izdelkov iz Ayurvede. a.m. Stroka o stroki Blok je posmeh gradbeni stroki Na nekatere nelogičnosti gradnje bloka v Livadah smo v Mandraču opozorili že pol Ita pred predajo, potem so na številne napake in pomanjkljivosti opozorili še lastniki oziroma najemniki stanovanj, zdaj pa se tem ugotovitvam pridružuje stroka, ki opozarja na odgovornost investitorjev in izvajalcev. Po štirih letih priprav, sklepanj pogodb in aneksov, gradnje, rušenja in neumornega dela »strokovnjakov« je župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik slavnostno predal ključe srečnim družinam, najemnikom novih stanovanj, v novozgrajenem bloku v Livadah. Sodeloval sera na razpravah Občinskega sveta, ki je obravnaval dokumentacijo in postopke od razpisa financiranja do uporabnega dovoljenja za objekt in garažno hišo. Spremljal sem informacije o nerazumnih in nelogičnih postopkih razpisa, sklepanju pogodb in aneksov, ki so vsak posebej škodovali Občini Izola. Prepričan sem bil, da je sklenjena pogodba o lizingu in gradnji ter vsi postopki, ki so sledili do izdaje gradbenega dovoljenja, posledica nestrokovnosti in nepoznavanja problematike s strani občinskih strokovnih služb in Občine kot lastnika zemljišča in investitorja. Splošno poznano je, da so občinske službe že v osnovi nesposobne voditi investicije strokovno, profesionalno od začetka do konca in to v vseh fazah, od načrtovanja in priprav, projektiranja, do izvedbe in predaje. Prepričan sem bil tudi, da bodo strokovne službe Občine pod novim vodstvom videle hude napake in jih skušale odpraviti ter preprečiti gradnjo, ki bi škodovala uporabniku, to je končnemu lastniku, Občini Izola. Po »čudežni« pridobitvi uporabnega dovoljenja za stanovanjski blok neprofitnih stanovanj, sem bil kot občinski svetnik prepričan, da so strokovne službe Občine s pomočjo strokovnjakov storile vse, da bodo čakajoči prosilci neprofitnih stanovanj končno dočakali vselitev v nova stanovanja. Prav zato sem bil prepričan, da je prav, da se čimprej zaključi agonija bloka v Livadah, ki jo je nesporno zastavila prejšnja županja ga. Breda Pečan. Prisoten sem bil ob predaji ključev novim stanovalcem in z njimi delil srečo ob tem dogodku. Po obhodu in ogledu bloka, stanovanj, kleti in garaž pa šok. Negativni šok. Vprašal sem se, ali je danes v letu 2009 kaj takega sploh mogoče? Strokovno gledano - svinjarija. Kar precej novih najemnikov je imelo v očeh solze, pa ne solze sreče, temveč solze razočaranja, v grlu cmok, ki je vsakemu vzel glas in vso dobro voljo. Niso verjeli, da lahko nekdo zgradi in ponudi stanovanja, ki to niso. Kot strokovnjak z gradbenega področja, nisem mogel verjeti, da je res, kar so nam »strokovnjaki« lizinga, projektanti, izvajalci in investitor (Občina Izola) zgradili (skupaj »spacali«, ker gradnja to ni) in nam celo predali. Stanovanjski blok ni garaža Vstopil sem v nedokončan objekt. Nedokončanih del ali nestrokovno izvedenih začasno sestavljenih del je bilo toliko, da bi normalen in urejen izvajalec potreboval za dokončanje vsaj 6 mesecev. Vprašal sem se: »Kje so bili strokovnjaki Občine, ki so sodelovali pri gradnji v času, ko se je objekt gradil, ko ga je izvajalec navidezno zaključil in ko je podal izjavo, da se lahko za takšen »objekt« prične postopek tehničnega pregleda? Kdo so bili ti »strokovnjaki«? Kdo je spregledal, da objekt ni končan in si je upal priznavati stroške zamude zaradi postopkov, varovanja in druge dodatne stroške, ki smo jih potrjevali na zadnji seji občinskega sveta? Ali je morda kdo na Občini vsaj toliko strokovno izobražen, da bi preprečil prevzem nedokončanega objekta? Projektant bi lahko preizkuse o načrtovanju nefunkcionalnih stanovanj, neprimernega objekta in okolice izvajal na svojem privatnem objektu. Nikoli na objektu, ki se gradi z javnimi sredstvi. Slišal sem, da je to »nesrečo« avtorsko zaščitil. Ali smo res izgubili stroko in smer napredka? Se bo morda izgovarjal na računalnik, da je spregledal kaj in za koga projektira? Dejstvo je, da je izvajalec opravil dela tako, kot da je prvič pristopil h gradnji domače garaže. Več mu v gradnjo ne bi zaupal, žal. Soba s 36 vogali Ko sem se sprehodil po nekaterih stanovanjih in terasah skupaj z novimi najemniki, je bilo njihovih vprašanj preveč in nanje ni bilo možno odgovoriti. Kako opremiti sobo s 36 in več vogali? Kako postaviti sedežno garnituro na hodnik? Kako montirati kuhinjo če je priključek plina kar sredi prostora za kuhinjske elemente? Kakšne so ograje in varnost? Ali lahko postavim stene? Kam postaviti vsaj otroško posteljo? Ob ogledu teras nisem mogel verjeti, da gledam izdelek sredi belega dne. Ne, res niso bile sanje, to je izdelek izvajalcev, ki keramike zanesljivo še niso polagali. Še dobro, da so zaključke reševali z lepilom. Ravne linije so izvajalcu nepoznan pojem. To je vredno videti. O nefunkcionalnih priključkih instalacij ni vredno govoriti. Zanesljivo ni niti en priključek na pravem ali vsaj primernem mestu. Na koncu ogleda smo se prisotni spogledali - naša oblačila so bila bela. Ali je to možno? Da, tudi opleski so zanesljivo izvedeni iz najcenejših in najslabših materialov. Verjetno ekoloških (bo odgovoril izvajalec). Spominjam se objektov, grajenih pred 40 leti. Da, takrat smo bili vsi beli ko smo se preveč približali zidovom. Samo v daljni Rusiji sem videl nekaj podobnega. (MlfDillMMi!) Kdo je prevzel tak blok? No strokovnjaki Občine, ki ste objekt prevzemali, tudi v našem imenu. Povejte ime pooblaščenega strokovnjaka (ne tistega iz pisarne, temveč tistega z obveznim pooblastilom države Slovenije), ki je sodeloval pri prevzemu objekta in podpisal zapisnik. Zagotovite nam prosim, nam vsem Izolanom, da projektant, ki si je dovolil projektirati objekt po naročilu in na račun Občine, ne bo smel nikoli več projektirati za Občino Izola. Zagotovite nam, da izvajalec del ne bo smel nikoli izvajati del na objektih, kjer je investitor ali kupec Občina Izola. Da tako projektant kot izvajalec ne bosta nikoli pridobila pozitivnih referenc za sodelovanje pri razpisu v občini Izola oz. kjer bo sodelovala Občina Izola. Zagotovite nam, da strokovni delavci Občine, ki so odgovorni za objekt v takšni izvedbi, ne bodo nikoli več sodelovali pri investicijah, ki jih vodi Občina. Od Župana in občinskih služb pričakujem, da resnično pristopijo k reševanju problematike z ustreznimi strokovnjaki in najostreje ukrepajo proti vsem, ki so sodelovali pri pripravi projekta, projektantu, izvajalcu in tistim, ki z nadzorom, vodenjem ali spremljanjem investicije niso preprečili nepravilnosti, v katerih danes »uživajo« najemniki. Lokacija je vredna strokovnega ogleda z naslovom »Tako se to ne dela«. Alojz Zorko Darilni boni V Reviti so na razpolago darilni boni, s katerimi enostavno in odlično rešite vprašanje, kaj podariti za praznike. Z Revitinimi darilnimi boni si bodo vaši dragi lahko sami izbrali nekaj, kar je praktično in koristno in kar prispeva k dobremu počutju ali zdravju: morda vrhunsko in povsem naravno kozmetiko (linije Dr. Hauschka, Skin Doctor, ESI...), avtomatski merilnik krvnega tlaka, morda udobno modno obutev in nogavice SanaGens, da bo hoja užitek, ali pa morda "perilo moči" za več energije. Letos podarite Revitine darilne bone. Na voljo so v različnih vrednostih. Kristanov trgi-tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00 M 6 ------------------------------------------ Pogled nazaj Izola je nekoč imela več kot 20 cerkva Pred dvema tednoma smo objavili prvi del pogovora z Danijelo Tomšič, Izolanko in v.d. pomočnico direktorja krovne konzervatorske organizacije Slovenije. Takrat o izolskem obzidju, zdaj pa o izolskih cerkvah. Iz zgodovinskih virov, ki jih je več let zbirala v koprskem, piranskem, izolskem in tržaškem arhivu, je ob pomoči sodelavcev prišla do ugotovitve, da jih je bilo v Izoli nekaj več kot dvajset. Kar je vsekakor mnogo več, kot današnjih 8. Te so župnija Sv. Mavra, cerkev Svete Marije Alietske, cerkev Sv. Janeza Krstnika v starem delu mesta, in cerkev sv. Dominika pri zgodovinskem vhodu v mesto. Vsega torej 5 cerkva v starem delu mesta. Tem pa prištejemo še cerkev sv. Roka na Dantejevi ulici, in pokopališka kapela sv. Mihaela. Na obrobju mesta pa imamo še cerkev sv. Jakoba na Šaredu in cerkev sv. Marije iz Loreta na Dobravi. Za razliko od obzidja, katerega zgodovino je mogoče kronološko obdelati, obelodaniti in posledično na tak način tudi spisati, je pri cerkvah zgodba nekoliko drugačna, predvsem zato, ker jih je toliko. Vemo pa, da je bila cerkev sv. Mavra prvič omenjena v pisnih dokumentih leta 1082, ko je bila tudi ustanovljena prva Izolska župnija, ki pa kljub temu še ni imela vseh župnijskih pravic. Te so bile župniji dodeljene leta 1212, ko je bila ustanovljena izolska neodvisna komuna. A vseeno izolska župnija ni imela svojega baptiste-rija vse do trinajstega stoletja, ko se je župnija premestila v cerkev sv. Marije Alietske. Ne ve se sicer kdaj točno se je ta vrnila v cerkev sv. Mavra, a Daniela Tomšič sluti, da se je to zgodilo leta 1421. Sledi kratek opis cerkev, ki jih v Izoli res ni manjkalo. Cerkev sv. Andreja ob vratih Postavljena je bila leta 1400 ob glavnem vhodu v mesto z zemlje in je torej predstavljala del obrambnega stolpa, ki se je dvigal pred vhodnim mostom. Še zadnjega od dveh oltarjev, kolikor jih je cerkev imela, so leta 1797 premestili v cerkev sv. Marije Alietske, preden so cerkev s stolpom in obzidjem vred uničili ob padcu Beneške republike. Cerkev sv. Dominika Zgrajena je bila še pred letom 1433 na sedanjem Kristanovem trgu, kjer še vedno stoji. Kot je moč opaziti na oltarni shki v cerkvi sv. Mavra, je bila v tistem času cerkev na tej lokaciji osamljena, v njej pa so ležali pokojniki do zadnje slovesne maše. Cerkev sv. Marine Prvič je cerkev omenjena v dokumentu že leta 1433, torej je lahko še starejša, stala pa je nekje na začetku Ljubljanske ulice. Ker je to ena od dveh cerkva, ki jih Daniela Tomšič ni uspela natančno lokalizirati, se lahko o njeni dejanski lokaciji le špekulira. A vseeno je po vsej verjetnosti to bil objekt, v katerem je danes gostilna Izola, predvsem zaradi posebnosti v njeni gradnji. Uničena je bila leta 1790. Cerkev sv. Marije Alietske O cerkvi sv. Marije Alietske je bilo povedanega in napisanega že veliko. Gre za eno najstarejših izolskih cerkva, zgrajeno še pred letom 1303, in v kasnejših stoletjih nekajkrat razširjeno. Posebnost cerkve je tudi ta, da je edina na našem območju, ki je usmerjena na osi sever-jug (navada pri sakralni arhitekturi je usmeritev vzhod-zahod op.n.), ter je tudi edina, ki ima kot osnovo osmerokot-nik. Vse to kaže na njeno starost. Cerkev sv. Andreja na trgu Cerkev je bila zgrajena leta 1802 na željo ribičev, in ni bila nikoli posvečena. Stala je ob današnjem ..carinskem" pomolu, zrušili pa so jo leta 1927. V njej so se vse do tistega leta hranile stare orgle iz cerkve sv. Mavra. Cerkev sv. Jerneja Dvigovala se je nad najstarejšim vhodom v mesto z morja, danes je to obok (volt) v Gramscijevi ulici. Zgrajena je bila pred letom 1422, leta 1818 pa so jo preuredili v stanovanjsko hišo. Še danes je dobro ohranjen vhod v ..cerkev". Cerkev sv. Antona Po starih zapisih je ekipa Daniele Tomšič lahko ugotovila, da je ta gotska cerkev, zgrajena leta 1422, stala v današnji Krpanovi ulici, in natančneje na številki 7. Šlo je za izredno lepo poslikano cerkev, ki pa je v devetnajstem stoletju že zelo propadla, in so jo preuredili v zasebno stanovanje. Cerkev sv. Janeza Krstnika Cerkev, za katero vemo, da je bila zgrajena še pred letom 1422, in stoji še danes, se nahaja ob Bes-enghijevi palači. Po imenu lahko predvidevamo, da je bil v njej prvi izolski baptisterij, zgrajen v bližini župnije, in zaradi katerega morda izhaja gotski kip leva v vogalu Bes-enghiejeve palače. Še vedno hrani prelep oltar z oltarno sliko z upodobitvijo svetega Janeza Krstnika iz 18. stoletja. Cerkev sv. Petra Po sv. Mavru najstarejša izolska cerkev, o kateri so prvič zapisali leta 1175, je stala na skrajni »punti" izolskega polotoka. V 13. in 14. stoletju je cerkev delovala kot samostan, kasneje, ko se je samostan preselil v cerkev, sv. Katerine pa se je cerkev sv. Petra ohranila kot zatočišče za puščavnike, predvsem zato, ker je bila daleč od mestnega jedra. Uničena je bila leta 1978, lahko bi rekli po nepotrebnem, ob gradnji tovarne Delamaris. Še danes je v tovarni vidno, kje je bila cerkev. Cerkev sv. Katerine Prvič je bila omenjena leta 1389. Cerkev in benediktinski samostan sta se bila ob ulici, ki je od vhoda v mesto peljala do župnije. Leta 1794 je po navodilu Beneške republike cerkev prenehala z delovanjem in so jo preuredili v šolo, kot je zapisano v kamnu nameščenem v zidu. Danes je na tej lokaciji stara šola z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri. Cerkev sv. Roka ob vratih V navadi je bilo, da so v času kuge pred vhodom v mesto zgradili cerkev posvečeno sv. Roku, zavetniku proti tej smrtonosni bolezni, in tako je bilo tudi v Izoli. Prvič je bila cerkev omenjena leta 1580, in je tudi upodobljena na oltarski sliki v cerkvi sv. Mavra, naslikana ravno tistega leta. Stala je na lokaciji, kjer je nekoč bila stara lekarna in je danes banka, a že leta 1780 je v dokumentih omenjena kot cerkev v zelo slabem stanju. Leta 1816 je bila zrušena, z materialom pa so nato popravili župnijo. Cerkev sv. Roka (Cerkev sv. Lovrenca) Današnja cerkev sv. Roka je bila zgrajena na ostankih cerkve sv. Lovrenca po širjenju kolere iz 19. stoletja. Izvirna cerkev sv. Lovrenca, po pisanju Besenghija, je obstajala že v prvi polovici 15. stoletja. Stoji nedaleč od mestnega jedra, na današnji Dantejevi ulici, na lokaciji kjer je taborila 3000 vojakov velika nemška armada, ki se je neuspešno trudila, da bi zavzela zelo dobro branjeno Izolo, kot je upodobljeno tudi na Oltarski sliki v sv. Mavru. Ta bitka je znana v zgodovini kot bitka sv. Mora. Nova cerkev sv. Roka je bila nato zgrajena leta 1850. Cerkev sv. Simona Prvič je cerkev sv. Simona upodobljena na zemljevidu Istre Pietra Coppa iz leta 1525, ter v vseh kasnejših. Po zapisih lahko izvemo, da je bila podobna cerkvam sv. Lovrenca in sv. Pelagija, ki pa se ravno tako nista ohranili do današnjih dni. Nazadnje je omenjena na zemljevidu iz leta 1762, na kasnejših pa kot cerkev sv. Nikolaja, a v tem primeru je lahko šlo za napako, ki so jo nato ponovili kasnejši kartografi. Niti z arheološkimi izkopavanji ni bilo mogoče najti kakršnihkoli ostankov sakralne arhitekture. Cerkev sv. Jakoba Arhitekturno gledano je cerkev sv. Jakoba na Šaredu še najstarejša med izolskimi cerkvami, saj se njeno ime pojavlja že leta 1323, ob več restavratorskih delih pa stoji še danes. Je še edina ohranjena cerkev v okolici, ki ima značilnosti istrske ruralne arhitekture iz obdobja romantike. Cerkev sv. Marije iz Loreta 0 romanju Izolanov v sv. Marijo v Loretu na italijanskem polotoku je govora že iz dokumentov iz leta 1481. Predanost sv. Mariji iz Loreta je pripeljala do tega, da so leta 1633 zgradili cerkev in ji jo posvetili. Cerkev se še danes nahaja na Loretu, ob poti, ki je včasih vodila do Pirana. Samostan bratov konventualcev in cerkev sv. Frančiška V času inkvizicije je v Istri moralo vsako mesto zgraditi samostan manjših bratov konventualcev. In tako so v Izoli, na območju imenovanem Vier, ob neposredni bližini obzidja, oziroma celo na njegovem delu in iz materiala, ki so ga pridobili ob rušenju enega od stolpov, med leti 1576 in 1582, zgradili samostan na zemljišču, ki ga je podaril Nicolo’ Manzioli. A samostan ni dolgo obstajal, saj je že dve stoletji kasneje, leta 1787, prenehal delovati po ukazu Beneške republike. Po ukinitvi samostana je objekt prešel v različne roke, na koncu pa ga je Bressan, ki je bil poročen z eno od Besenghijevih pravnukinj, podaril izolski Občini za ustanovitev Doma upokojencev, ki so ga nato v čast družine imenovali Dom Besenghi. In to funkijo je objekt, ne glede na vse politične spremembe v zadnjem desetletju, tudi obdržal. O cerkvah sv. Pelagija, ki so jo zgradili na poti iz Izole proti Loretu, cerkvi sv. Donata iz 13. stoletja in ki je stala na samem obrobju izolskega ozemlja, na poti proti Kopru, cerkvi sv. Foške na Šaredu in cerkvi sv. Elizabete v Valdernigi ne vemo dosti, to kar vemo, pa smo ugotovili iz starih dokumentov. Pomen teh cerkva je bil tudi ta, da so ljudje vedeli kje so vodile poti do sosednjih mest in vasi. Imele so zelo praktično funkcijo in so popotnikom nudile zatočišče in oskrbo z vodo. Dokler so bile tako v uporabi, so jih tudi vzdrževali. Cerkev sv. Mavra Seveda pa nismo pozabili na cerkev sv. Mavra, ki je še vedno sedež izolske župnije. Prav ta cerkev je, kot smo v uvodu poudarili, najstarejši primer izolske sakralne arhitekture, bila pa je seveda skozi svojo zgodovino večkrat spreminjana. Aljoša Mislej --------------- 0 TEM SE GOVORI --------- NO o oddajanju poslovnih prostorov Verjetno ni ravno običaj, da nadzorni odbor lokalne skupnsti poročilo o svojem delu pošlje novinarjem še pred predstavitvijo občinskemu svetu, vendar se je tudi to zgodilo. Predsednica izolskega Nadzornega odbora, Breda Pečan, je namreč obvestila novinarje, da je predlagala razširitev dnevnega reda 14. seje Občinskega sveta s točko “Poročilo Nadzornega odbora za leto 2008/2009”. Ker pa ni prepričana, da se bo ta razprava tudi zgodila je poročilo poslala tudi medijem s pripisom, da upa, da bo Župan poročilo uvrstil na dnevni red, saj mora Nadzorni odbor občine o svojih ugotovitvah vsaj enkrat letno poročati Občinskemu svetu. Ker tudi mi ne vemo, ali bo Župan danes predlagal razširitev dnevnega reda naj samo povzamemo negativno mnenje, ki ga je Nadzorni odbor sprejel pri pregledu razpisov za oddajo poslovnih prostorov Občine Izola Nadzorni odbor je ugotovil, da je bilo oddajanje poslovnih prostorov v tem obdobju nesmotrno in negospodarno, ker so bili poslov-! ni prostori oddani ponudnikom, | ki so med več ponudniki dali nižjo S ali najnižjo ponudbo in imeli enak ! ali celo manj kvaliteten program ? od konkurenčnega, pa so bili kljub a temu izbrani. 1 Posebej so izpostavili poslovni | prostor na Sončnem nabrežju 4, | pogodbo za prvo mesto prodaje S rib na naslovu Veliki trg 12, pomi-£ sleki so tudi v zvezi s poslovnim prostorom na Verdijevi ulici ter še nekaterih poslovnih prostorov. Po mnenju Nadzornega odbora je pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov tak, da omogoča netran-sparentno ravnanje komisije. D.M. SREDSTVA NAMENJENA VOŠČILNICAM IN POSLOVNIM DARILOM, SMO NAMENILI SPLOSNI BOLNIŠNICI IZOLA. / FONDI PREVISTI PER I BIGLIETTI D'AUGURI E PER I REGALI DAFFARI SARANNO DEVOLUTI ALL' OSPEDALE GENERALE DI ISOLA. Prva domača zmaga izolskih rokometašev Rokomet 1. A. SRL - ženske Piran Vrtovi Istre: Izola 34:30 (15:15) Športna dvorana Lucija, gledalcev 400, sodnika Krasna (Ajdovščina) in Ljubič (Kozina). Piran Vrtovi Istre: Posavec, S. Tut-njič 5 (2), Krajnc 4, Jakovčič 7 (4), Maršič, Čvorak 4, Toplak 8, Ugrin, Čehič 1, Čulina, Mulakovič 4, Gobbo 1, Bužekljan, Carboni. Trenerka: Dalija Erceg Izola: Škrbec 3, Benčič 3, Derdaj 1 (1), Hiršel, Barišič 1, Srečko-vič, Poljšak 8, Barič, Marjanovič, Bajraktarevič 1, Poropat 1, Hr-njič 9 (3), Petojevič 3 (2), Poljak. Trenerka: Mara Šolaja. Domača trenerka Dalija Erceg je že kmalu po začetku morala poseči po minuti odmora in zamenjati obrambo. Z agresivnejšim pokrivanjem izolskih zunanjih igralk so Pirančanke kmalu spremenile potek tekme in povedle z dvema goloma prednosti. Toda, z odličnimi obrambami Sandre Srečkovič so gostje obdržale stik z domačimi. Po osmih minutah drugega dela so si Pirančanke prvič priigrale tri zadetke prednosti (20:17). Izolan-ke so se z zaporednima zadetkoma Manuele Hrnjič približale na 22:21, potem pa so naredile preveč napak v napadu. Gostiteljice so spet pobegnile in zmagale. “Naredile smo preveč napak v napadu. Pozna se, koliko treniramo. Veliko je odsotnosti zaradi službenih in drugih obveznosti. Čestitam domačim za zmago, doseženo s srčno igro. Še vedno pa smo najbolje uvrščena primorska ekipa, “ je dejala trenerka Izole, Mara Šolaja. Elvis Štader-PN 1. B. SRL - moški IB plini Izola:Radeče 30:22 (13:9) Izolski rokometaši so zaključili jesenski del prvenstva na najboljši način - s prvo domačo zmago. Sicer so domačini odigrali dva enaka polčasa: sprva so povedli za sedem zadetkov, zatem pa dopustili gostom znižanje zaostanka. Deset minut pred koncem so Radeče s štirimi zaporednimi goli znižale IZOLA • ■•ari naia iia»i«o Irla ver » • V «*»e zaostanek in postavile zmago Izole pod vprašaj, a so gostitelji zaigrali bolj zbrano ter zasluženo prišli do prvega domačega uspeha. Zaključek tekme je bil še posebej atraktiven, saj sta domača igralca uprizorila lep in zanimiv zadetek. Čosič je s krila poslal žogo v šes-tmetrski prostor, Cencič pa jo je v zraku s pestjo poslal v gol. Ko bi fantje še velikokrat zadevali - tudi na druge načine! Ob dobrih obrambah Tineta Ponikvarja so največkrat zadeli Stepančič (8- 6 iz 7m), Kleva in Vukovič (po 5), ter Čosič, Cencič in Markovič (po 3). Kljub zmagi ostajajo Izolani na enajstem, predzadnjem mestu. Prvenstveni odmor imajo do 6. fe-bruarja 2010. BV________________ Futsal 1. SEL -11. krog Izola:Sevnica 4:3 (2:2) Izola, športna dvorana, gl 300 Strelci: 1:0 [2] Draženko Vujič, 2:0 [5] Valdi Lakošeljac, 2:1 [5] Dejan Pirc, 2:2 [15] Gregor Pešec, 3:2 [23] Valdi Lakošeljac, 4:2 [28] Tine Kapun, 4:3 [40] Sebastjan Drobne Igralec tekme: Valdi Lakošeljac, vratar tekme: Tomaž Rupnik V derbiju sredine lestvice sta se pomerili šesto in sedmouvrščena ekipa prvoligaške lestvice. Domači so bili spretnejši in srečnejši ter, predvsem zahvaljujoč odločilnemu zadetku njihovega prvega moža, Valdija Lakošeljca, zabeležili pomembno zmago. Zdaj pa je na vrsti derbi na Škofijah. Zbor navijačev in Ribarov bo v petek, 18. 12. ob 18.30 uri na glavni avtobusni postaji. Posebna troia bo odpeljala iz Izole ob 19.15. Cena z vstopnico in pijačo je 8 Eur.______________________ Namizni tenis l.SNTL-članice Arrigonklnterdiskont Fužinar 3:5 V soboto so članice dobro napolnile dvorano Arrigonija. Tekmo, ki je odločala o prvem mestu jesenskega dela prvenstva so si ogledali številni ljubitelji namiznega tenisa iz Izole in Obale. Igralke Arrigonija so se jim oddolžile na najlepši možni način z borbeno in požrtvovalno igro, kjer je manjkalo res malo športne sreče, da bi prišli do želenega delnega izida 4:4. V deveti odločilni tekmi pa bi bila Kristina Rahotin proti tretji igralki gostij v prednosti, saj jo je dose-daj redno premagovala. Dve zmagi je ekipi prinesla Jana Ludvik, eno pa Kristin Fatorič. Igralke Arrigonija bodo tako prezimile na drugem mestu, kar je vsekakor izjemen rezultat. Za seboj so pustile kar nekaj favoriziranih ekip. Vprašanje pa je do kdaj Uvod tokrat pripada izolskim rokometašem. Prav zadnje jesensko kolo je prineslo prvo domačo zmago. Premagali so ekipo iz Radeč, katera pa je proti koncu tekme tudi zapretila. Izolani so kot že toliko krat popustili in ponujali tudi presenečenje. Zmaga je še kako prijetna, čeprav ni prinesla bistvene spremembe na lestvici. B ligaši bodo sedaj kar nekaj časa prosti in upamo, da bo uspelo ekipi in vodstvu stvari postaviti na pravo mesto. Tudi A ligaši počasi končujejo, čaka jih še sobotni krog tekem. Ritem sreda - sobota je naporen in ekipe so res utrujene. Celjani ne popuščajo, edino Koprčani jim še sledijo, žal pa je razlika že občutna. Po vsem videnem mislim, da bodo tokrat pivovarji prvenstvo osvojili brez poraza. Res je, da se tudi njim prikrade kakšna luknja, vendar jih ob vsem spremlja športna sreča. Tudi napovedi, da naj bi v drugem delu prvenstva ekipo vodil nov trener, jim dviga vrednost. Seveda je do novega naslova še daleč, predvsem pa zna finalno razigra-vanje prinesti kakšno bodo vztrajale v teh neenakovrednih pogojih v primerjavi z drugimi ekipami. 2. SNTL -člani ArrigonhMerkur 5:4 V zadnjem krogu jesenskega dela so člani odigrali dve tekmi. Prvo tekmo so igrali zjutraj proti ekipi kranjskega Merkurja. V enakovredni tekmi so bili Izolani stalno v vodstvu in tudi na koncu zmagali z najtesnejšim izidom 5:4. tudi tokrat je zadnjo tekmo zmagal Kristjan Ludvik, ki je sicer ekipi prispeval tri zmage. Dve zmagi pa je še dodal Simon Frank. ArrigonhSimgrad Škofja Loka 5:2 V popoldanski tekmi so Izolani kot favoriti brez večjih težav zmagali. Tudi tokrat so povedli 2:0 in na koncu razliko še povečali ter prišli zasluženo do novih dveh točk. Tokrat je Simon Frank prispeval ekipi tri zmage. Po eno tekmo pa sta zmagala Kristjan Ludvik in Gregor Vukovič. Člani so tako jesenski del prvenstva končali na četrtem mestu, kar je celo višje od realnih pričakovanj, saj smo si letos zadali cilj uvrstitev na sredino prvenstvene lestvice. Kadeti in kadetinje v ekipnem finalu V nedeljo je v Vrtojbi potekal polfinalni kvalifikacijski ekipni turnir za kadete in kadetinje. presenečenje. Veliko tega se vrti tudi okoli sodnikov. Žal treba priznati, da sojenje ne dohiteva igre A ligašev. Ker v sporu med klubi in sodniško organizacijo ni videti »luči«, bo veliko govora tudi o teh razprtijah. Izolske rokometašice so jesenski del prvenstva zaključile v lucijski dvorani. Derbi je pripadel sosedam iz Pirana, Izolanke so točki zapravili v drugem polčasu. Kljub porazu imajo še vedno najboljšo pozicijo med obalnimi rokometašicami. Ob vsem pa je potrebno povedati, da se prav našim dekletom godi najslabše med obalnimi ligaši. Vse še deluje zaradi ljubezni do rokometa in lahko le upamo, da bo vsaj še tako vroča tam do konca prvenstva. Premor, kateri sledi naj bi klubu služil tudi za sanacijo nastalih razmer. Ekipa sicer ne pričakuje veliko, morda le nekoliko več pomoči in razumevanja. V ospredje bo sedaj prišel reprezentančni rokomet. Moška ekipa je že pričela s pripravami, prihajajo pa tudi prve pregledne tekme. Pričakovanja na EP so velika, kljub težki skupini, ki nam jo je določil žreb. Vsi veliko pričakujejo od novega vodstva reprezentance. Potreben bo maksimalen vložek igralcev za napredovanje in potrditev želja. Ponovitev EP 2004 pa mislim, da bo zelo težko. Letne dovolilnice za športni ribolov MRSK Menola Izola obvešča, da vsakemu članu ob nakupu letne dovolilnice za športni ribolov na morju podari še posebno praktično klubsko darilo. Darilo dobite ob vplačilu v prodajalnah Fish market 1 Izola in Fish market 2 Koper A M T(Pl tehnični pregledi v izoli i JL\/ J L J L —ž? AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f-Izola-telefon: 05/ 640 22 00 Kadeti so ugodno presenetili z zmago nad hrastnikom 5:4 in se kot drugi uvrstili v ekipni finale RS. Za ekipo so nastopili Erik Pavlin, Andrej Germek in Matej Germek. Na ekipni finale so se kot tretje uvrstile tudi kadetinje. Za ekipo so nastopile Urška Čokelj, Maja Mi-lenkovski in Nežka Kocjančič. Ekipno finale bo potekalo konec aprila v Hrastniku. V dveh dneh bo na finalu nastopilo osem najboljših ekip pri kadetinjah in osem najboljših ekip pri kadetih.. Vrstni red: 1. Iskra Avtoelektrika, 2. Arrigoni, 3. Hrastnik, 4. Gorica, 5. Škofja Loka. Vrstni red: 1. Logatec, 2. Iskra Avtoelektrika, 3. Arrigoni, 4. Preser-je, 5. Edigs____________________ Kickboxing Na letošnjem zaključnem mednarodnem kickboxing turnirj u »CRO-ATIA OPEN - FINAL FIGHI 2009« so »kitovci« osvojili kar 6 odličij. Pod okriljem Hrvaške kickboxing zveze in kickboxing kluba Pakrac, je bil od 11. do 13. decembra v Pakracu, mednarodni turnir v kic-kboxingu, na katerem je sodelovalo 732 tekmovalcev, iz 86 klubov ter iz 6 držav. Seveda med njimi niso manjkali predstavniki izolskega kluba Kil, ki so tako uspešno zaključili letošnjo tekmovalno sezono. V kategoriji do 32 kg, v semi con-tactu, med mlajšimi tekmovalci smo imeli Izolani dva predstavnika, Sebastijana LAZARJA in Reneja RISTOVSKEGA. Dejansko sta bila omenjena najmlajša predstavnika v tej kategoriji, ki sta se zoperstavila starejšim vrstnikom. Več uspeha je imel Sebastijan LAZAR, ki je v 1. kolu slavil zmago ter šele nato v drugem kolu, ko je naletel na starejšega izkušenejšega tekmovalca popustil in tako pristal na 5. mestu. V kadetski konkurenci, do 69 kg je svoj uspešen nastop, z osvojitvijo 1. mesta, kronal Jaka HUDALES. V »evropski konkurenci«, je s prebojem v finale in nato z zmago proti madžarskemu tekmovalcu tako potrdil, da je dejansko eden najboljših tekmovalcev v tej kategoriji. To dokazuje tudi njegov drugi nastop v nižji kategoriji, do 63 kg, kjer je prispel v finale in tu šele v podaljških, le s točko razlike, izgubil proti svojemu večnemu tekmecu Zajcu iz Izlak. V kategoriji nad 69 kg je nastopil Anže ZAJC, ki mu je žreb že v prvem kolu namenil enega izmed boljših hrvaških tekmovalcev, kateremu je moral priznati premoč. V kategoriji nad 89 kg je nastopil Petja BLAŽIČ, ki je klonil v polfinalu in tako osvojil 3. mesto. Zelo podoben scenarij se je zgodil v kategoriji mladincev, do 69 kg, kjer je v polfinalu Alex LAZAR, dobil za nasprotnika premočnega predstavnika domačinov. V disciplini light contact, v kategoriji do 63 kg, smo Izolani imeli dva predstavnika jn sicer med mladinci Andreja ŠKERGATA in med člani Dušana LAMUTA. Andrej ŠKER-GAT je pokazal svojo dominantnost nad nasprotniki in s soglasno sodniško odločitvijo v finalu tudi zmagal. Zanimivo je bilo tudi v članski konkurenci, kjer sta se v finale prebila oba člana slovenske reprezentance, Dušan LAMUT in Debeljak iz Kranja. Po dokaj enakovredni borbi v prvem delu, je v 2. rundi pobudo prevzel Lamut in zmagal. Odbojka Izola ni brez odbojke Kako pomembno je imeti kolikor toliko močno člansko ekipo, ki motivira mlajše kategorije, se je pokazalo tudi v primeru izolskih odbojkaric. Po kratki uspešno neuspešni avanturi, ko so Izolanke pred nekaj leti napredovale celo do druge lige, nato pa potonile anonimnost, se je zdelo, kot da izolske ženske odbojke ni več. Toda, tisti, ki so tesno povezani s tem lepim športom ves čas vedo, da odbojkarice so, da še vedno trenirajo in nastopajo. Le rang in kategorije so se spremenile. Tako je našega dopisnika Branka Vugo, dr. Tihomir Pešič, ki je že vrsto let motor izolske ženske odbojke, opozoril na mlajše kategorije odbojkaric, ki obetajo, da se bodo spet vrnili boljši časi tega, nekoč zelo izolskega športa. Predstavil je najmlajše odbojkarice, stare med 8 in 11 let, ki bodo v kategoriji mini in mala odbojka v začetku januarja, točneje, v soboto 9. januarja 2010 pričele svoje prvo ligaško tekmovanje. Ob tem pa dodal še informacijo, da so se starejše deklice, prvič v zgodovini kluba, po petih turnirjih, uvrstile v A državno ligo, kar doslej ni uspelo še nobeni ekipi, niti dečkom. Skratka, odbojka v Izoli še vedno ni mrtva, le denarja nimajo. Brez denarja pa je težko voditi tako velik projekt kot je odbojkarski klub. Deklice so na fotografiji z Jeleno Pešič, izkušeno in uveljavljeno izolsko odbojkarico, sicer pa jih trenira njena sestra Maja, ki pa je trenutno na specializaciji v Ljubljani in je tako ne bo je na treningih do konca marca. Na fotografiji so: Nika, Anja, Kristina, Lea, Simona, Lea, Aldijana, Urška, Emilija, Špela, Zala, Tia, Lana,, Eva, Marja in Tjaša Judo Na tekmovanju v Celju so judoisti Judo kluba Izole dosegli tri medalje in sicer je Lea Knes bila druga pri ml. deklicah v kat. do 44 kg, Lara maslo tretja v kat. do 40 kg , tretje mesto je dosegel tudi Dean Maslo pri st. dečkih v kat. nad 73 kg. Lara Maslo in Dean Maslo sta nastopala tudi na turnirju v Čedadu (Italija) ter oba v svojih kategorijah zmagala. Streuaštvo V soboto 12. decembra sta se pomerili ekipa strelskega društva Izole proti gostiteljem iz Ilirske Bistrice. Izolski strelci, Karim Požar (378 krogov), Teo Tripar (360 krogov) in Katja Reja (359 krogov) so z dobrim skupnim rezultatom premagali domačo ekipo, kar je še en dokaz da so letos Izolani v zelo dobri formi. Dober nastop posadk 470 V Imperiji se je po Bytih CII z dnevom zamika zaključila tudi regata za razred 470. Edina aktivna slovenska ženska posadka je tekmovanje končala na 2. mestu. Tina Mrak in Teja Černe sta po le nekaj mesecih skupnega jadranja dokazali, da sta iz pravega testa in se z njima ne gre šaliti. Že na drugi regati sta namreč posegli po odličju. Osvojena medalja je srebrnega leska in več kot zaslužena, saj sta v konkurenci trinajstih posadk bili vseskozi v ospredju. Zmagah sta Nemki Annika Bochmann in Anika Lorenz, v moški pa domačina Giulio Desiderato in Enrico Fonda. Olimpicovi navezi Dylan Tidd - Nejc Dolinšek je seštevek rezultatov nanesel zelo solidno končno 19. mesto. Optimisti uspešni v Pulju V nedeljo 6. decembra se je zaključila množična regata Sv. Nikola v Puli. Kljub gripi, ki razsaja zadnje čase, se je na regato prijavilo 208 mladincev in 119 kadetov iz devetih držav. V petek so odjadrali na regatno polje le starejši, a močan jugo, veliki valovi in dež so preprečili štart. V soboto so bile vremenske razmere primerne in flota 300-ih Optimistov je odjadrala edina dva piova. V nedeljo je kraljevala bonaca. Naši so se dobro izkazali. Med mladinci je bil Matjaž Puh (JK Pirat) četrti, takoj za njim pa se je uvrstil Peter Janežič (JK Burja) Na 14. mestu je pristal Marko Radman (JK Izola). Med kadeti so se kar trije naši uvrstili v deseterico najboljših. Najvišje (na peto mesto) je prijadral Taš Kolman (JK Burja), z istim številom pik je šesto mesto zasedla Lara Poljšak (JK Pirat) in si tako prijadrala prvo mesto med deklicami. Na deveto mesto je z eno samo piko zaostanka pristala Lin Pletikos (JK Burja). December v Izoli Pihalci bodo odpihali Evrovizijo Eden od pomembnejših dogodkov izolskega decembra bo gotovo tradicionalni božični koncert izolskega pihalnega orkestra, ki bo tokrat navduševal z evrovizijskimi zmagovalkami. A vse prireditve le niso v kulturnem domu. Letošnji december ni posebej naklonjen prireditvam na prostem. Najprej je deževalo, zdaj pa je stisnil kar hud mraz in starši so kar zadovoljni, ko otroke odpeljejo na decembrske prireditve v kulturni dom. Tam so lahko v tem tednu videli lutkovno predstavo Snežna kraljica gledališčnikov iz Ljubljane, zato pa je bilo toliko bolj živahno v Manzio-lijevi palači, kjer so skoraj vsak dan pripravili kaj zanimivega in tako bo tudi ta teden, ko bodo pripravili tudi božični koncert pevcev iz Ptuja. V kulturnem domu pa bo osrednja prireditev gotovo sobotni, tradici-nalni koncert izolskega pihalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Mirka Orlača. Kot je povedal dirigent bodo tokrat predstavili nekatere najbolj znane viže iz evrovizijskih festivalov, vse od Puppet on a string, do Waterloo in tudi slovenskih predstavnic. Obljubljajo dobro igranje in fino zabavo, kot se za december pač spodobi. Vstop je, seveda, prost. Sicer pa bo teden do naslednjega Mandrača zapolnila še plesna predstava: Vse se zgodi v kuhinji, ki jo je pripravil domači Plesni studio Lai. Po nogometu pa konec sveta Izolski Kino Odeon je te dni gostil izvrsten film ZIDANE, PORTRET 21. STOLETJA, ki je pravzaprav nogometna tekma kot jo, v živo, vidi slavni francoski nogometaš. Lahko si ga ogledate le še danes. Naslednje dni pa bo na ogled animiran film iz letošnje Animateke, ameriški SITA POJE BLUES, morda bo koga zanimala URA RELIGIJE ali pa napoved konca sveta iz ameriškega spektakla 2012. In če pogledamo še malo naprej moramo opozoriti še na velik koncert izolskega 3 Big Banda, ki bo tokrat zaigral skupaj z legendarno istrsko pevko Eldo Viler. Klasične decembrske prireditve za otroke se bodo dejansko začele šele v nedeljo 27. decembra, ko bo na prizorišču ob Lonki oživel oder in bodo tam vsako popoldne od 17.00 ure prireditve za otroke z bogato ponudbo domačih dobrot: od sladkarij do vroče čokolade in čaja, vmes pa bo še kakšna prireditev za otroke, vključno s prihodom Dedka Mraza, ki se napoveduje za sredo, 30. decembra ob 17.00 uri. V dneh od 19. do 24. decembra pa bodo za otroke, mlade in odrasle, zanimive prireditve pripravili stanovalci in trgovci Ljubljanske ulice. Decembrska zmrzal v Ljubljanski ulici Sobota, 19. december - Pojemo proti mrazu Moški pevski zbor Izola - razdajamo knjige - gledamo risanke Ponedeljek, 21. decembra - Rock’n’roll na mrazu Black fish, DEŽ-Dejvid, Elvis & Žvaki, Sensation - video: Koncert v Ljubljanski Torek, 22. decembra - Razpihujemo oblake Pihalni orkester Izola - video: vse Izolske fešte Vse dni od 17.00 do 20.00 uri ).00 ure bomo odganj: Sreda, 23. december r - Z Mrazom proti mrazu Nastop otrok in Dedka Mraza - gala koncert: Mužika Boršt - video: Spomin na vrvaše Četrtek, 24. december - Kantavtorska zmrzal Žeži, Elvis, Mef, Kobal, Maksi - video: Koncert v ulici 1989 Na stojnicah se bodo predstavljali študentje. Mladinski svet, trgovci in umetniki. Za čaj bo poskrbljeno pa še kaj se bo našlo zraven. Če le ne bodo padale deske vas vabijo stanovalci, trgovci in obrtniki Ljubljanske ulice iganjali mraz in slabo voljo Zberi in izberi ZWILLING! Zbiranje nalepk od 30. 11. 2009 do 7. 3. 2010, unovčevanje do 21. 3. 2010. JLA.HENCKELS od70 4EUR (KIŠD člani in udeleženci Breakdance Jam-a zastonj!) galerija INSULA SMREKARJEVA20IZOLA,tel.05/ 641 5303 Vabimo vas na ogled razstave ANDA KLANČIČ Misli (5) Vabimo vas na ogled razstave FULVIA GRBAC Dendrotipie Razstava bo na ogled do konca leta. v Pretorsko palačo v Kopru Razstava bo na ogled do 10. januarja 2010. Manziolijeva palača Vljudno vabljeni na oged skupinske razstave FOTOCLUBA BESENGHI Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv, Mavra ) Vabimo vas na ogled 9. regijske likovne razstave primorskih likovnih ustvarjalcev »KOLAŽ«, Razstava bo na ogled do 24. decembra vsak ponedeljek, sredo in petek med 17.00 in 19.00. Galerija Alga / ^^1 »totalna razprodaja« umetniških del Za malo denarja lahko poslušate veliko »muzike« ! Vabljeni ! ATEUEDUKA PIRAN Vabimo vas na otvoritev razstave FULVIA ZUDIC ki bo v soboto, 19. decembra 2009 ob 19. uri v Atelje Duka v Piranu GALERIJA HERMAN PEČARIČ PIRAN LJUBO RADOVAC razstava STEREOGRAMSKA OKNA, slike Otvoritev: etrtek, 17. december 2009 ob 19. uri Art center Pyro Piran Otvoritev bo 21.12.2009 ob 19.00 Pridih Možnosti 2u2.09-i8.0u0 Razstava temelji na: fotografijah, slikah, ilustracijah, skulpturah in prostorskih instalacijah. Sodelujejo člani Kud Korenine, Rams group ter ostali umetniki in gostje. Mestna knjižnica Izola V meseca decembru v vitrini ustvarjalnosti razstavlja Marina Hrs. Na ogled so postavljene novoletne voščilnice. Stene ustvarjalnosti krasijo slikarske mojstrovine Mojce Semprimožnik. Prisrčno vabljeni vsi v času odprtosti knjižnice. Povabilo izolskim pesnicam Mestna knjižnica Izola, pesnica DORINA BERŽAN in slikarka ter lut-karica ALJOŠA KRIŽ prisrčno vabijo vse Izolanke, ki pišejo pesmi ali prozo, da prispevajo svoja dela za nov, ženski in izolski zbornik poezije in proze, ki je že v pripravi. Idejo zanj je dala Dorina Beržan, ki je tudi urednica zbornika, pri zbiranju gradiva pa ji pomagamo knjižničarke skupaj z Aljošo Križ. Ženske, če imate v svojih predalih in omarah skrite še neobjavljene, zaprašene ali sveže pesmi in prozo, prosimo, pokličite DORINO BERŽAN (041711529) ali prinesite fotokopije svojih de! v knjižnico. HVALA!!! \i\\im\( 12 ----------------------------------------Znani Izolani Pol dneva preživel na drevesu Decembrski gost večernega klepeta z »Zanimivimi Izolani« v Mestni knjižnici Izola je bil Nevio Škrlič, poštar z veliko torbo in velikim srcem. V sproščenem klepetu z Natašo Benčič je opisal svoj poklic, ki ga s predanostjo opravlja že skoraj 30 let. Začel je kot sedemnajstletni mulo; všeč mu je bila misel, da se bo vozil z mopedom. Sčasoma pa je spoznal tudi ostale čare tega poklica. »Veliko si na svežem zraku, četudi ob vsakem vremenu, veliko je stika z ljudmi, vsakovrstnih pripetljajev, kar ta poklic naredi nerutiniranega,« je svoj pogled na poklic poštarja strnil kortežan Nevio Škrlič. Delovni dan se sicer začne že zelo zgodaj, pred 6. uro, z razporejanjem pošte, ki iz Ljubljane - preko Kopra - prispe v Izolo. Na »potov-niku«, delovni mizi, na kateri so navedene vse ulice v Izoli, s sodelavci razvrstijo pošto, ki se pozneje znajde v naših nabiralnikih ali poštnih predalih. »Prva dekada v mesecu je zavoljo računov in vse ostale pošte zelo naporna,« izpostavi. V zadnjih nekaj letih pa svojo težo poštarski torbi primaknejo tudi reklamni izvodi. Njega ne motijo, nekatere razveselijo, tisti, ki pa si jih ne želijo, si priskrbijo nalepko, s katero sporočajo, da je tovrstna pošta nezaželena. Njegov okoliš je staro mestno jedro. Veseli ga, ko ljudem prinaša voščila in razglednice. »Teh je v zadnjem času manj. Ljudje si dandanes voščila pošiljajo po računalniku ali po sms-ih, kar je nedvomno komot, ni pa izvirno«, pokomentira navade današnje družbe ter doda, da se sam klasičnih čestitk vedno znova zelo razveseli. Kot poštar bi lahko o svojih prigodah napisal zajetno knjigo, na večernem klepetu je izpostavil eno ... absolutno nepozabno. Splošno znano je, da psi ne marajo poštarjev. To je Nevio Škrlič izkusil na lastni koži. Pred nekaj več kot 15. leti je imel takšno bližnje srečanje pasje vrste tam nekje, kjer se Jagodje sreča z Bel-vederjem. Nič hudega sluteč se je približeval hiši, a glej ga zlomka, porton je ostal odprt, tam pa pes in psica, novopečena starša mladičev volčjakov - v tistem trenutku povsem nerazpoložena za njegov obisk. Psa sta se zapodila proti njemu, on pa, kaj je hotel, švignil je na drevo in tam dobesedno preživel pol dneva, vse dokler se gospodar ni vrnil iz službe. Ampak vse dobro, dokler se dobro konča. Ksenija Orel Dober glas je segel v Gornji grad V Mestni knjižnici Izola v mesecu decembru razstavlja gospa Mojca Sem-primožnik, doma iz Gornjega grada, kraja, ki leži v čudovito lepi kotlini, predgorju Savinjskih Alp pod Menino planino, Lepenatko in Rogatcem. Njene slike na platno, poslikane z različnimi motivi, nekatere večbarvne, druge monokromatske, smo postavili kar v vse proste kotičke v knjižnici, toliko jih je prinesla s seboj. In pravi, da jih ima doma vsaj še trikrat toliko. Sicer Mojca Sempri-možnik dela v Domu ostarelih, ki je bil v Gornjem gradu zgrajen zaradi naravnega in mirnega okolja z željo, da bi se uporabniki v tem okolju počutili kot doma. Pod svojo streho ta dom danes gosti že več kot 150 upokojencev. Mojca je tam zaposlena kot delovna terapevtka in v svojem poklicu neizmerno uživa. Prav tako kot njeno delo je izpolnjen tudi njen prosti čas, v katerem se posveča slikanju, tkanju, izdelovanju nakita iz filca, keramike in fimo mase ter šivanju prelepih ročnih torbic iz blaga, filca, ki ga sama izdela, ter doma narejenega tkanja. Ker je njena razstava nekaj prav posebnega, smo jo poprosili za pogovor. - Doma ste iz Gornjega grada. Kako ste izvedeli za možnost razstavljanja v naši knjižnici? - Za možnost postavitve razstave mi je povedala prijateljica, ki je pred nekaj meseci pri vas razstavljala svoje vezenine. Ker sama nisem prav prodorna in aktivna, kar se tiče iskanja razstavnih prostorov, se mi je zdela to odlična priložnost. Če povem po pravici, predstavlja pomemben del tega izziva tudi dejstvo, da imam Izolo neskončno rada, da jo obiščem vsako leto nekajkrat, če se le ponudi priložnost. Izola je tudi mesto, kjer sem se udeležila svojega prvega ex tempora in verjetno tudi to pove svoje. - Imate galerijo tudi v Gornjem gradu? Kaj pa knjižnico? Ste že večkrat razstavljali? Kje? - Res je, tudi v Gornjem Gradu imamo galerijo, ki aktivno deluje od pomladi do jeseni in prav tam sem se prvič samostojno predstavila. Sicer pa se tja najraje odpravim skupaj s stanovalci Centra starejših - vsak mesec si gremo ogledat novo razstavo. Razstavni prostor ima tudi Center starejših in tudi tam so stene vedno privlačne za ogled. Samostojno sem razstavljala še v Mozirju, na Rečici ob Savinji ter v Braslovčah, skupinskih razstav in sodelovanj na likovnih kolonijah ter ex temporih pa imam pravo malo zbirko. Iskreno? Najraje se pridružim ustvarjanju na Primorskem. - Na spletni strani http://sanam. moj-album.com/ predstavljate svoje slike, prav tako pa tudi različne druge izdelke. Kdaj ste začeli slikati? Kaj vam slikanje pomeni? - Na prvi tečaj pri gospodu Robiju Klančniku sem se vpisala pred devetimi leti, ko sem se včlanila v Likovno društvo GAL iz Rečice ob Savinji. On me je prvi peljal med skrivnosti likovnega ustvarjanja, a se nekako nisem mogla otresti strahu pred barvami. Nastajale so večinoma grafike, pa tudi risbe, takrat sem se zaljubila v glino. Kasneje sem obiskovala kar nekaj tečajev pri akademskem slikarju gospodu Denisu Senegačniku - njemu je uspelo, da me je prepričal v popotovanje v svet barv, takrat sem začela slikati. Neizmerno sem hvaležna obema - njuno znanje je neprecenljivo, še več pa je morda v prvi fazi pomenil občutek, da zaupata v moje delo. Počasi sem začela zaupati tudi sama. Dobivala sem pogum, izkušnje, oboje pa potrjevala v druženju z ostalimi člani društva na tečajih in skupnih razstavah. Kot ste omenili - ustvarjam tudi v drugih sferah, a slikanje pretehta vse. Kaj mi pomeni? Tega se ne da povedati v enem stavku. Ali pač? Da sem to jaz? - Vaša izbira motivov za slikanje je zelo pestra. Navdihujejo vas vaško življenje in kmečka opravila, vaši varovanci v domu upokojencev, Afrika, arhitektura... Katere motive najraje slikate? - Začela sem z arhitekturo, z izseki, postavljenimi na platno v neobičajnih kompozicijah. Kompoziciji sem dajala prednost, mogoče še detajlom. Prav nasmejati se moram, kako sem še pred parimi leti vneto zatrjevala: ne, ljudi pa že ne bom nikoli slikala! Zarečen kruh ... Začelo se je z obrazi otrok iz Afrike, ki sem jih združila v cikel »Bodimo modri, in ne črno-beli«. Morda sem v svojem jeziku protestirala in z njihovimi kriki kričala tudi jaz. Afrika me je začarala na nek neopisljiv način, saj nikoli nisem bila tam, pa vseeno velikokrat črpam navdih prav od tam - bodisi, ko slikam, šivam ali izdelujem nakit. - Kaj ste pravzaprav po poklicu in ali radi opravljate svoje delo? - Delam v tajništvu Centra starejših, po poklicu sem ekonomska tehnica. Poleg tega pomagam tudi na delovni terapiji, kjer se naši stanovalci zbirajo na ustvarjalnih uricah. Moram po pravici povedati, da so to velikokrat najlepši trenutki, ti ljudje me napolnijo z energijo, včasih imam občutek, da mi vidijo v dušo. Namesto, da bi jaz dajala njim, dajejo oni meni - veselje, tople besede, med nami je ne samo ustvarjalna energija, pač pa tudi spoštovanje, zaupanje. Pogovarjala se je Špela Pahor Prvaki podnajemniki Imajo prvake, nimajo dvorane Svet je lep ker je raznolik. Nekako takole pravijo naši zahodni sosedje, in z razlogom. Če bi vsi počeli iste stvari, na enak način, potem bi se vsega hitro naveličali. Samo pomislite, kako bi bilo, če bi vsi na tem svetu bili kirurgi, in potem hoteli postati še župani, povrh vsega? Ta raznolikost se najbolj pozna v kulturi, ali pa umetnosti, veliko vlogo pa igra tudi pri športu. Ni slučaj, da se je tokom zgodovine ustvarilo toliko različnih športnih panog, kolikor je bilo ljudstev. Angleži so tako izumili nogomet, Američani so si sposodili angleški kriket, zamenjali kakšno palico in nekaj pravil, in ga imenovali baseball, Škoti pa so metali kamne po ledenih ploskvah in za njimi tekali z metlami v rokah, in to zadevo ne samo poimenovali v curling, temveč tudi uspešno uvrstili na redni program zimskih olimpijskih iger. In japonci, ki so se v zgodovino raje tolkli, kot pa si podajali žogo, od konca druge svetovne vojne pa jih je prevzel še podjetni virus, so ob vseh tradicionalnih dotičnih panogah izumili še eno manj tradicionalno, in trenutno zelo razširjeno, kickboxing. Ta športna panoga se je v naslednjih desetletjih zelo razširila, se spremenila in pogosto tudi prilagodila času, saj za razliko od tistih bolj tradicionalnih nima neke posebne tradicije. Z leti je tako postal verjetno najbolj popularen tako amaterski, kot tudi profesionalni šport, in Izola tu ni nobena izjema. O tem, kako so izolski kickboxerji uspešni, kako klub deluje in s katerimi težavami se vsakodnevno srečuje smo se pogovorili s trenerjem Bojanom Korošcem, ki že več desetletji deluje v klubu, ob tem pa je tudi trener Slovenskih reprezentanc za disciplino semi-contact. - Začnimo z nekaj malega zgodovine kluba KIT. - Klub je bil ustanovljen leta 1970, ustanovitelj pa je bil Igor Hudales. V osemdesetih letih sva, zaradi Igorjevih službenih obveznosti, vodenje kluba prevzela z Darkom Filiputom, vmes pa je bilo tudi obdobje Men-surja Hodžiča. Nato smo začeli z vzgojo novega kadra, iz takratnega budokaia pa smo prešli na taek wan do. Ravno v tistem času se je nato rodila kickboxing zveza Slovenije, v kateri smo začeli aktivno sodelovati. V Sloveniji smo bili vsi nekako nezadovoljni s tistim dotikom, ko ne veš, ali je točka, ali ni točka, začeli pa smo tudi uporabljati rokavice. - Torej ste iz taek vvan doja prešli na kickboxing? - Najprej moramo vedeti, da kickboxing ni veščina, temveč je samo način tekmovanja. Taek wan do itf, neolimpijski pa nam je ostala kot veščina. Kickboxing zato omogoča vsem ostalim klubom, ki se ukvarjajo z določeno veščino, da v tem kontekstu tekmujejo. Pravila so jasno napisana, in v teh je potrebno tekmovati. Lepota kickboxinga je ravno v tem, da te ne omejuje in ti dovoli kreirati. Ni tako kot v nekaterih tradicionalnih veščinah, kjer morajo biti noge vedno na tleh, rame v določeni poziciji, boki tudi... tega tukaj ni. Dovoli ti kreacijo, in zato se je v tem odlično znašla mladina, ki ni hotela nekega tradicionalizma. Tako da je pri kic-kboxingu cilj preprost. Treba je zadeti nasprotnika, z dovoljeno tehniko, na dovoljeno mesto in z dovoljeno močjo udarca. In v Izoli smo se odlično znašli s kickboxom, prihajali so tudi prvi rezultati, nismo pa še vedeli, v kateri federaciji bomo nastopali. Na koncu smo se odločili za W.A.K.O., in odločitev se je izkazala za pravilno, saj je ta postala takore-koč vodilna svetovna kickboxing federacija s svojimi pravili in svetovnimi prvenstvi in je tudi članica olimpijskega komiteja, sodeluje tudi na svetovnih igrah borilnih športov, ki predstavljajo nekakšno olimpijado za borilne veščine. - Torej tekmujete v organizaciji, ki je takorekoč najvišja, kar se tiče kickboxinga? - Tako je, tako na nacionalni, kot na svetovni ravni. Mi smo se takrat odločili za vzgojo mladih, kar je pomenilo rezultatske vzpone in padce, a kljub temu smo skoraj vsako leto dosegali pomembne rezultate. Zdaj imamo pet kategoriziranih športnikov, nekaj novih, perspektivnih pa še prihaja. In to kljub temu, da sploh nimamo lastnih klubskih prostorov. - Ki jih niste nikoli še sploh imeli, če se ne motim. - V pogovoru z ostalimi kickboxing klubi po Sloveniji smo tudi ugotovili, da smo takorekoč edini klub brez lastnih prostorov, ali pa vsaj takšnih, ki bi si jih delili s kakšnim drugim podobnim klubom. Pri tem imam v mislih predvsem to, da bi za kvaliteten trening morali imeti na tleh tatami, na katerem se tudi tekmuje. Tatami pa ne moreš vsakič znova postavljati, saj ti vzame dvajset minut časa da ga samo postaviš, nato pa še toliko da ga pospraviš, poleg tega pa bi se tatami, če bi tako ravnali z njim, kaj hitro uničil. Tekmuje pa se samo še na tej površini, ki pa ima seveda drugačno odrivno površino od parketa. Ce bi to prikazal figurativno, je tako, kot da bi veslači celo leto trenirali na suhem, in se podali v čoln samo, ko imajo regate. In občutek imam, ali pa bojazen, da če tega ne bomo rešili, naš čaka padec. Neizbežen. Tako zaenkrat treniramo malo v OŠ Vojke Šmuc, malo v telovadnici v Livadah, imamo pa tudi eno staro učilnico, veliko vsega štirideset kvadratov. A to ni to. Fantje, če hočejo biti uspešni, morajo trenirati vsak dan, kar nekateri tudi počnejo. - In obstaja kakšna rešitev za ta problem? - Govora je bilo nekaj časa, da bi nam uredili prostore nad Jadralnim Klubom Olimpie, a zaradi birokracije je vse padlo v vodo. Vse, kar bi potrebovali je kakšnih stopetdeset kvadratnih metrov površine, in to ne v telovadnici s koši in goli. Kaj nam bo to, poleg tega, niti ne potrebujemo tako visokega stropa. Takšno, manjšo telovadnico bi Izola vsekakor potrebovala, tako za borilne veščine, kot tudi za ples, in cenejša bi bila za ogrevanje. Vem, da ni preprosto, a super bi bilo, če bi na Občini razmislili o tem, da bi te prostore uredili recimo tam, kjer je zapuščeno zaklonišče za športno dvorano v Kraški ulici. To bi bilo takorekoč idealno. In vsekakor bi takšni prostori pritegnili še več mladine. A očitno nismo politično zanimivi. - Kljub temu ste športno uspešni. - Saj to je to. Vprašanje je, do kdaj bomo? Tatami je za trening kickboxa prva stvar, če bi hoteli pa še bolj resno, bi morali postaviti tudi ring, na katerem se odvijajo trde discipline, tiste, pri katerih je dovoljenega več kontakta, in kjer se borbe končajo z knock-outom. - Koliko članov šteje KIT? - Aktivnih in manj aktivnih nas je kakšnih šestdeset, treningov pa se udeležuje kakšnih trideset članov. Tekmovalno skupino pa sestavlja od deset pa do štirinajst športnikov. Pokrivamo skoraj vse starostne meje, od tistih najmlajših, pa do članov. Pogrešamo le generacijo od 15 pa do 17, a vtem primeru smo se morali boriti proti večnemu sovražniku športnih društev, videoigricam. - Je kickboxing nevaren šport? - Udarci so seveda del športa, a vedeti moramo, da predvsem pri mlajših tekmovalcih, so pravila zelo jasna. Nositi morajo zaščito, ki gre od nog, pa do čelade z vizierò. Nad dvanajstimi leti pa odpade vizierà, s tem, da imajo punce zaščitena tudi prša. Torej, popolna zaščita. Nižji udarci pa so dovoljeni samo v disciplini „low kick“. Prepovedani so udarci, ki bi lahko pripeljali do poškodbe. Dodal pa bi, da ta šport zahteva resno delo z veliko treniranja in prav izpopolnjevanju vaj in treningov smo namenili največ pozornosti. Uspeh pa smo dosegli tako, da smo uvedli mnogo novih načinov treniranja. Novih za kickboxing, seveda, saj smo si jih takorekoč sposodili drugje. Na primer: hoteli smo še dodatno izpopolniti eksplozivnost naših športnikov, in zato smo pogledali, kako trenirajo pri tistem športu, kjer je eksplozivnost še najpomembnejša, to pa je, verjeli ali ne, pri smučarskih skokih. Seveda smo nato te različne načine treningov prilagodili našemu športu. Zato mi je všeč, da v Italiji tako kickboxerjem, kot nogometašem pravijo: atleti. Ker točno to so - atleti. In če kdo morda misli, da gre le za nekakšne pretepače, se hudo moti. Seveda so v klub pristopili tudi fantje, ki jim je bilo samo do pretepa, a niso dolgo zdržali, ko so ugotovili, da tega tukaj ne počnemo, in tega ne učimo. Tukaj smo športniki. V svetovnem vrhu Po doseženih rezultatih izolski klub sodi v višji rang klubov na svetu, morda celo v prvo tretjino, kljub temu, da so edini brez lastnih prostorov. Nekajkrat so dosegli vrhunske rezultate na svetovnih prvenstvih, letos pa velja opozoriti na tretje mesto Ranisa Smajloviča na svetovnem prvenstvu v disciplini semi contact v kategoriji nad 91 kg in uspeh Jake Hudalesa, ki je na nedavnem turnirju na Hrvaškem dokazal, da v svoji kategoriji spada v sam evropski vrh. Aljoša Mislej MANDRAC 14 ------------------------------- Od JUTRA DO JUTRA V @ (digitalno) pri 80-tih Silvan Kompare je zdaj že 81. letni upokojenec, ki se je pred nekaj leti odločil, da se bo čelno spoprijel s tehnološkim napredkom. S pomočjo družine, delavcev Centra vseživljenskega učenja in seveda veliko mero dobre volje, je postal “sam svoj mojster” pri obdelovanju in manipulaciji slik na računalniškem ekranu. Z njim smo tudi opravili pogovor. Še prej pa je pomembno omeniti vlogo Centra vseživljenskega učenja, katerega nosilec je Ljudska univerza v Kopru. Točke vseživljenjskega učenja so namenjene učenju v vseh življenjskih obdobjih. Na točkah lahko vsi občani najdejo obliko učenja, ki najbolj ustreza njihovim željam in potrebam. Samostojno učenje s pomočjo računalnika in interneta ob svetovanju in mentorski pomoči pri učenju je osnovna dejavnost točk vseživljenskega učenja. Udeleženci se lahko samostojno učijo tujih jezikov, računalništva, uporabe storitev preko interneta (e-uprave) in različnih uporabnih vsebin za svojo kariero ali prosti čas (projektno vodenje, nordijska hoja ...) Poleg tega jim lahko mentorji na točkah nudijo informacije za izobraževanje ali jih napotijo na ustrezno službo. - Kako to, da ste se približali svetu računalnikov pri teh letih? - Vse se je začelo, ko sem se odločil, da bom sestavil rodovnik naše družine. Zbral sem podatke, ki segajo tudi 300 let v preteklost, pri tem pa mi je zelo pomagalo to, da sem se na nižji ekonomski šoli, ki sem jo obiskoval v stari Gorici, učil gotice. In ko sem zbral že dovolj podatkov, je to bilo potrebno nekako spraviti skupaj. Tukaj mi je priskočil na pomoč sin, ki mi je dal računalnik. Takrat sem se lotil pisanja v wordu, a začetki niti niso bili tako preprosti. - Pa ste imel kakšno predhodno znanje? - Sploh ne. Res je, da sem vedno delal s pisalnim strojem, saj sem hitreje tipkal, kot pa pisal, pa še bolj čitljivo je bilo (smeh). Sem se pa invalidsko upokojil leta 1982, takrat pa se je vsa zgodba z računalniki šele začenjala. Zato sem se najprej odločil, da se bom vpisal v brezplačni tečaj računalništva, ki ga je leta 2006 organiziralo društvo upokojencev iz Izole, nato pa sem se še malo s sinovo pomočjo, lotil delanja v wordu. A sin živi v Ljubljani in ni vedno lahko pomagati preko telefona. Saj veste, nekaj pritisnete, pa se zgodi kdo ve kaj. - Potem pa vam je na uho prišel glas o tečaju fotografije. - Še prej sem dobil za darilo od družine - digitalni fotoaparat. A ti fotoaparati imajo toliko funkcij, da se človek kar težko znajde. No, potem sem pa izvedel za ta tečaj fotografije, ki ga organizira andro-goško društvo morje, in sem se vpisal. Tečaj je sicer super, naučili so nas tehnike fotografiranja, pa iskanje raznoraznih kompozicij, in tako naprej, maja meseca pa smo udeleženci tečaja tudi imeli razstavo svojih slik v izolskem Zdravstvenem domu. Kakšnih petnajst nas je bilo. A to še vedno ni rešilo tistega največjega problema, torej, kako te slike spraviti iz fotoaparata v računalnik. Takrat pa smo slišali za tečaj računalništva, ki ga organizira center za vse-življensko učenje. - Kaj pa počnete na tem tečaju? - Gre za tečaj računalništva, v katerem se najprej učimo obdelovanja slik na računalniku, nato pa pride še tisti, bolj splošni, računalniški del. Jaz seveda sledim tako enemu, kot drugemu. Naučili smo se že dosti, a še vedno potrebujemo nekaj pomoči. Saj veste, današnji otroci so bili postavljeni pred računalnik že pri dveh letih, in pri petnajstih imajo že več kot desetletje izkušenj, kar pa ne znajo, jim lahko pomagajo starši. Pri nas starejših pa gre to žal nekoliko drugače. - Torej zdaj lahko tudi sami tiskate svoje digitalne fotografije? - Seveda. Doma imam tudi tiskal- nik, pa skener. Po vsej verjetnosti bi bilo seveda tiskanje teh slik pri fotografu celo ceneje, a kaj, ko je bistvo prav v tem, da človek naredi zadevo sam. Aljoša M. Indian Cuisine Kuharski tečaji z degustacijo indijske hrane Conversation Classes in English Konverzacija v angleškem jeziku Pričetek tečajev - Januar 2010 info Barbara Bračanov: 040385529 Sasikala Perumal: 051266387 info Sasikala Perumal 051 266 387 Društvo upokojencev Izola prireja prednovoletni koncert ljudskih in ponarodelih pesmi v četrtek, 17. decembra 09 ob 20.00 uri v hotelu »Delfin« Sodelujejo zbori: MePZ »A. Šuligoj » DU Ilirska Bistrica - zborovodja Dimitrij Grlj, Skupina Kerglci izpod Ahca in gostiteljice, ŽePZ »Sinji galeb» DU Izola - zborovodkinja Lidija Kotnik Zabava v Delfinu Spoštovani člani društva invalidov Izola in društva upokojencev Ja-godje-Dobrava, vabimo vas na praznovanje zaključka leta 2009, ki bo dne 26. decembra 2009 ob 18.30 uri v Hotelu Delfin v Izoli. Jolanda Deško, predsednica Dl Izola NOVOLETNE počitnice z Društvom prijateljev mladine Izola Novoletne počitnice bomo z osnovnošolci še zadnjič v letu 2009 aktivno preživeli. Prijave za vse dejavnosti zbiramo do srede 23. decembra v naših prostorih na Gregorčičevi 21. Ostale informacije dobite na telefonu 031/ 775-739 (Bojan). Ponedeljek 28. december V naši »Restavraciji 5 Zvezdic« na Gregorčičevi 21 bomo od lOh do 14h pekli dobrote za praznike in se kratkočasili z družabnimi igrami, popoldan ob 17h pa bomo sodelovali v pred-novoletnem rajanju na naši stojnici na Lonki. Torek 29. december Foto safari po novoletni Izoli Dobimo se ob lOh v naših prostorih na Gregorčičevi 21. S seboj prinesite fotoaparate ali mobilne telefone, saj bomo iskali zanimivosti našega kraja. V slučaju slabega vremena si bomo raje privoščili topel čaj v naši delavnici ter do 14h snemali »Otroške oglase« - naše reklame, gledali risanke in se igrali. Sreda 30. december Sankanje ali izlet na Kokoško Zjutraj ob 8h se bomo odpravili na sankanje (če bo sneg) ali na izlet, ki bo trajal predvidoma do 15h. Cena prevoza je odvisna od števila udeležencev (predvidoma med 15 in 20 EUR). Š seboj vzemite opremo in malico. Mestna knjižnica Izola - Oddelek za otroke in mladino Knjižničarke in pravljičarke želimo vsem otrokom, ki prihajajo k našim pravljičnim uricam, ter njihovim staršem, dedkom in babicam prijetne božične in novoletne praznike, veliko veselja in sonca v duši. Obenem vam sporočamo, da se ure pravljic ponovno začnejo 5. januarja 2010 ob 17. uri. SREDNJA ŠOLA PIETRO COPPO Izola Srednja šola Pietro Coppo Izola obvešča, da bo namesto novoletnih voščilnic tudi letos sredstva v ta namen nakazala Splošni Bolnišnici Izola. PRAZNIČNI DNEVI V HOTELU DELFIN delfin Izoli HOTEL ZDUS 17. december ob 20. uri - nastop MePZ DU Ilirska Bistrica in ŽePZ Sinji galeb DU Izola 24. december ob 20. uri - večer božičnih pesmi z Marjetko Popovski vsak petek in soboto ples - vstop prost prednovoletna druženja v pizzeriji in Kantini 31. december - Silvestrovanje ob prijetni glasbi Ottavia Brajka Cenjenim obiskovalcem želimo vesele Božične praznike in veliko zadovoljstva v letu 2010. Predzadnja KRIIVIINALIJE GOJKOVA SKRIVALNICA Vse že uganete. Čeprav je bila fotografija meglena sta Donatella Vodopija in Boštjan Božič v sprehajalcu po starem Kidričevem nabrežju prepoznala podžupana Šivana Sau-a s sinovoma, Marcom in Robertom. Na tokratni fotografiji pa je že pokojni izolski ribič. Starejši Izdani se ga gotovo spominjate. Kako mu je bilo ime? Nagrajenci, pokličite v uredništvo za nagrade. MALI OGLASI Vozila in plovila Bojijo se izpada Očitno se nekateri pripravljajo na morebitne izpade električnega toka ali pa nimajo denarja za elektriko imajo pa dovolj bencina. Rešitev je na dlani, oziroma je bila v leseni baraki na območju Bel-vederja. Policisti so ob ogledu ugotovili, da je neznani storilec iz barake ukradel agregat znamke Honda. Dela se ne boji Le legalno delo mu ne gre preveč od rok, sicer bi orodje dobil drugje. Tako pa je neznani storilec vlomil v neregistrirano kombinirano vozilo in iz njega ukradel udarno kladivo, kotne brusilke in še nekaj drugega orodja. Rudarje spet udaril Poslovni prostori in skladišča na Rudi pa res nimajo miru. Tokrat je neznani storilec na »Rudi« vlomil v poslovne prostore in iz njih odnesel, brez dovoljenja lastnika, računalnik, fotoaparat in nekaj gotovine. Vojne še ni konec Vojna med Izolo in Piranom še vedno traja. Tako je občan piranske občine prijavil, da se je na izolskem podeželju sprehajal z otrokom. Med sprehodom pa je iz dvorišča ene od tamkajšnjih hiš pritekel pes in ga ugriznil v nogo. Zoper lastnika psa sledi hitri postopek prekrškovnega organa po Zakonu o zaščiti živali. Spet gaje lomil Policiste so obvestili, da v enem od gostinskih lokalov v mestnem jedru mlajši pijan moški krši javni red s tem, da se nedostojno vede do gostov, kriči in razbija. Policisti so zoper njega odredili pridržanje do iztreznitve in mu izrekli globo. Prepir ni poceni Občan je policiste obvestil o kršitvi javnega reda v zasebnem stanovanju v starem mestnem jedru. Policisti so na kraju kršitve ugotovili, da je prišlo do spora med očetom in sinom. Sinu so izdali plačilni nalog z globo v višini Pii pa skoraj ni Policisti so v centru Izole ustavili voznika osebnega avtomobila. Pri kontroli so ugotovili, da vozilo ni tehnično brezhibno, da voznik nima vozniškega dovoljenja, preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0,16 mg/l alkohola. Začasno so mu odvzeli registrske tablice in mu izdali plačilni nalog z globo v višini 1.050 EUR. Če nimaš dovoljenja lahko piješ Tako si je verjetno mislil 52 letni voznik osebnega avtomobila, ki so ga ob 00.30 uri izolski policisti pridržali, saj mu je alkotest pokazal 0.95 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Izdali so mu tudi plačilni nalog, zaradi vožnje avtomobila brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Kako naj zdaj grejo na fešto? Varnostnik je dopoldan v eni od trgovin v trgovskem centru Supernova prijel tri mladenke, ki v eni od trgovin ukradle kozmetiko. Policisti so ugotovili, da so 19 letna Pirančanka in dve 19 letni Izolanki kradle tudi v trgovinah z konfekcijo. Pri njih so namreč našli še za 400 EUR raznih oblačil, za katere pa niso imele računa. Ukradeno blago so jim policisti zasegli, vse tri pa bodo tudi kazensko ovadene. Statistika Prejšnji teden so policisti obravnavali še štiri poškodbe vozil na parkirišču, eno prometno nesrečo z materialno škodo in dve z lahkimi telesnimi poškodbami. Opravili so tri zasege prepovedanih drog (manjše količine), odredili dva strokovna pregleda zaradi suma vožnje vozil pod vplivom prepovedanih substanc in dve kršitvi javnega reda povezani s hrupom, za kar so izdali plačilna naloga. Alko lestvica: 0.33, 0.95, 1.11, mg/l alkohola. Zoper zadnja dva voznika je bilo odrejeno pridržanje. Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole. tel 040 128 199 - V Izoli ugodno prodamo sončno 3 sobno stanovanje, 60 kv.m., s čudovitim razgledom, zastekljen balkon, kopalnica komplet prenovljena. Tel. 041/345634 ali 040/385529 - Stanovanje v Izoli v centru prodam. Velikost 58 m2, 4.nadstropje, pogled na morje, tel 070 872 901 ODDAMO - V Livadah oddam opremljeno garsonjero za daljše obdobje, tel 031 611 568 - Oddam v Jagodju trisobno stanovanje (+ dnevna) za daljše obdobje. 031 439 738 - Oddamo opremljeno stanovanje v Jagodju za dve osebi do 1.6.2010. tel 041 818 675 - STANOVANJE IZOLA-JAGODJE, za 2 osebi, kompletno opremljeno cca. 40m2, pritličje hiše, lasten vhod, soba, kuhinja z jedil., hodnik, kopalnica,centralno ogrevano, internet. Kontakt: Majda 041 644 287 NAJAMEMO - Iščem 2,5 sobno stanovanje za daljše obdobje. Tel.: 051 444 912 - Najamem poslovni prostor v Izoli v izme- ri cca. 25 m2 po ceni cca. 8 eur/m2/mesec. Pogoj: umirjena okolica, dobra zvočna izo-lacija prostora. Tel: 041 919692___ Delo - Inštrukcije - V času šolskih počitnic in skozi vse leto nudim kakovostne in strokovne inštrukcije angleščine ter italijanščine za OŠ in SŠ. Za vse informacije pokličite 040 527 367 (Tina) - Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332 - Likam na domu. tel 041 939 136 - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 - Hyndai Lantro, 1.1997, vozen, registriran + 4 nove zimske gume za 250 EUR prodam. 041 933 630 - BMV 318 i Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568 - Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077 - Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728 - Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881 -Prodam Citroen Bx 1,5 TGE, poreklo Francija, v voznem stanju, neregistriran, letnik 94,157.000km za 230 EUR. tel 040 638 217 Kmetija - Prodam kakije na pol dozorele, primerne za sušenje po ceni 1,00 Eur/kg / Olje ekstra deviško naravno iz ekološko čistega okolja, cena 11,00 EU/liter / domači refošk cena 1,50 EU/liter. Informacije po Mobiju 040 251-335 ali 040 570-652 - Prodam extra-deviško oljčno olje po ugodni ceni. tel 041 818 675 - SOD iz nerjavečega jekla 530 litrov prodam, tel 041 624 364 - -Prodam oljčno olje 041 713 870 Razno - 4 grelne radiatorje iz marmorja s termostati prodam ( za 120 EUR vse štiri), tel 041 860 763 - Hladilni Eletrolux star 4 leta prodam, višine 170 cm, za 100 EUR. tel 040 752 708 -Starinsko nočna omarico in Sin-gerco brez ohišja prodam tel. 041 939 688 -Rabljeno pohištvo za dnevno sobo oddam, tel 041 776 748 - Kupim modelčke vlakov izolske Mehanotehnike. Tel. 640 12 00 - Sedežno garnituro 3+2 raztegljivo prodam, tel 070 872 901 625,94 EUR.__________________________________________________________ Božičnica v obliki položnic za prekršek Te dni so številni Izolani, namesto voščilnic ali celo božičnice, prejeli po pošti obvestilo o prekršku s položnico za plačilo ustrezne kazni. Nekateri so dobili eno, nekateri pa tudi po pet in več. Prekrški so bili majhni: nepravilno parkiranje oziroma parkiranje na nepravem mestu. Drugače rečeno, tisti brez vsega so parkirali kjerkoli, tisti z permanentnimi dovolilnicami na plačljivih parkiriščih, saj so jim njihova zasedli tisti brez vseh dovolilnic, tisti s plačanimi mesečnimi dovolilnicami na parkirišču ki je rezervirano za tiste s stalnimi dovolilnicami in tako naprej. Takih, ki bi ovirali promet verjetno ni bilo prav veliko, saj takšne načeloma odpelje pajek in takrat hitro izveš, da te čaka kazen. V tem primeru pa se Izolanom niti sanjal ni o kakšni kazni, saj o prekršku niso bili obveščeni, so pa bili fotografirani pri svojem “početju”. In to menda zadošča kot materialni dokaz o prekršku, obvestila pa po zakonu menda sploh niso potrebna. In kako to, da so vse kazni prišle naenkrat ob koncu leta? Slišati je, da so imeli na občinski inšpekciji težave s prevodi odločb o prekrških in zato so jih lahko oddali šele zdaj. Se dobro, da volitve niso januarja. (ur) MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. NLB Družinski varčevalni paket Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 NLB® www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket UJEMITE SREČO V LA FORTUNA NEÌt CASINO IZOLA 11 H A L N I SALON / SALONE SLOT Čiščenje brez prask. KAKO DO KUPONA ZA ČIŠČENJE AVTA ? COME Sl RICEVE IL CUPONE PER LAVAGGIO ELL’AUTO? Pulizia senza graffi. - OB MENJAVI 50 € ZA IGRALNE LISTIČE NA BLAGAJNI - OGNI VOLTA CHE CAMBIATE 50 € PER TICKET ALLA CASSA DEL CASINO - NA VSAKE 3000 TOČK ZBRANIH NA PRESTICE KARTICI - PER OGNI 3000 PUNTI ACUMULATI SULLA PRESTICE GARD - OB VČLANITVI V PRESTICE PLAYERS CLUB - CON L’ADESIONE AL PRESTICE PLAYERS CLUB WELLNESS SPA MIRTA SAN SIMON HOTEL RESORT Vaš zaliv miru. Ob morju, v naravi. WELLNESS & SPA MIRTA Sprostilne masaže Terapevtsko zdravilni program Nega rok Nega nog Depilacija Nega telesa Nega obraza in dekolte-ja Savna center: zeliščna savna, suha finska savna, infra rdeča savna, “rimska” parna kopel. ■ M**gT»--FB ■■•«■■■.■•S URNIK Vsak dan: od 14. do 21. ure Sreda: zaprto Hoteli Bernardin d.d. PE SAN SIMON RESORT Morova 6a, 6310 IZOLA Nakóba vvašoprihodmet p—gPMWD—W —>■ »MUlgMA toda ngcnwf mq Info tei. 05 660 3400 www.sansimon.si SAN SIMON HOTEL RESORT