ISSN 0040-7712 Letnik Ll November 20 I 2 Cena: 3,75 EUR. TIM 03 www.tzs.si • Tehniška založba Slovenije, d. d. • Poštnina plačana po pogodbi Svetovno prvenstvo raketnih modelarjev Sončne sanje Kako izdelati maketo domače hiše Scrapbooking osvaja svet! Izdelajte albume in okvirje za svoje fotografije v tej popularni tehniki. ^ e ^na cena- 1 9,99 £ na '-oi°r?. Ca Za dec embr u . V knjigi so navodila napisana po korakih, besedilo pa je podkrepljeno z nazornimi fotografijami. narocila@tzs.si www.tzs.si Tehniška založba Slovenije MODRA ŠTEVILKA (( (•080 17 90) KAZALO REPORTAŽA 2 SVETOVNO PRVENSTVO RAKETNIH MODELARJEV - SLOVENCI SPET NA STOPNIČKAH 5 SONČNE SANJE 6 18. SVETOVNO PRVENSTVO Z RV-MODELI ČOLNOV KATEGORIJ FSR O IN FSR V MODELARSTVO 8 PONY 2 12 4D-AKROBATSKO LETENJE 20 ZMAJ S PADALOM 22 PRIJEMALKA ZA POSODICE Z BARVO IN DRUGO MAKETARSTVO 23 DIGITALNA SKLOPKA NA MODELU LOKOMOTIVE SŽ 642-199 26 GRADNJA ŽELEZNIŠKE MAKETE SOUTHERN RAILWAY (5. DEL) 28 IZDELAJMO DIORAME Z NOCHOVIMI GRADIVI (3. DEL) 30 BOEING B-I7G FLYING FORTRESS (4. DEL) NOVO NA TRGU 15 NOVO NA TRGU PRILOGA 16 KAKO IZDELATI MAKETO DOMAČE HIŠE (L DEL) RAČUNALNIŠTVO 32 GOOGLE SKETCHUP KOT UČNI PRIPOMOČEK PRI TEHNIKI IN TEHNOLOGIJI V OSNOVNI ŠOLI (3. DEL) IZDELEK ZA DOM 34 JEŽEK - DARILO, STOJALO, IGRAČA, DRŽALO ZA SUHO SADJE 36 OBEŠALNIK ZA KLJUČE Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6. 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/479 02 11,080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/479 02 20 e-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražem Telefon: 01/479 02 21 e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Oblikovna zasnova: Tina Kopač Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: simona.strezek@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 16,87 €, celoletna naročnina pa 33,75 €. Pri naročilu za dve leti je cena 60,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Naročnike obveščamo, da naroUrinaAa/iitJvjjp TIM ne velja samo za eno leto, pač pa dopisne odpovedi. Računalniški prelom: set, d.Uu^Jsna^, Tisk: Korotan Ljubljana, d. o. o>,^ Naklada: 3.000 izvodov 3'^ Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije iz naslova razpisa za sofinanciranje poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Poleti maket vesoljskih raket nosilk, kakršna je ameriška delta na sliki, so na tekmovanjih vedno deležni velikega zanimanja občinstva. Foto: Jan Prpič november 2012 | I REPORTAŽA Svetovno prvenstvo raketnih modelarjev - Slovenci spet na stopničkah Liptovsky Mikulaš, Slovaška, I .-9.9. 2012 Miha Kozjek med pripravo modela raketoplana S4A ca, ki so jo sestavljali Samo Perc, Žiga Pukšič in Rok Spandl, prvi dan na žalost ni imela sreče, saj se je konkurenca v kategorijah S3A (rakete s padalom) in SIA (rakete za doseganje višine) za novince izkazala za premočno. V SIA so ekipno končali na sedmem mestu, v S3A pa v spodnji polovici lestvice na 14. mestu. Drugi dan so člani znova slavili. Veterani kategorije SIB (rakete za doseganje višine) Jože Čuden in njegov sin Miha ter Anton Ši- janec so osvojili ekipno srebro in tako kot že nekaj let zapored stali na zmagovalnih stop¬ ničkah skupaj s svojimi stalnimi konkurenti v tej panogi, Srbi na prvem in Rusi na tretjem mestu. Boj za posamične medalje se je končal že kmalu po začetku prvega turnusa. Miha Ču¬ den si je s prvim letom in višino 672 m že izboril mesto v boju za medalje, dokler se na zaslonu niso pojavile nemogoče višine dveh litvanskih reprezentantov, ki sta na koncu za¬ sedla prvi dve mesti. Stometrske razlike že med tekmovalci na prvih petih mestih so v tej kategoriji skrajno sumljiva zadeva, saj naj bi vsi leteli z motorji enakega totalnega impulza. Podobni primeri so se dogajali že v preteklo¬ sti, ko so nekateri posamezniki v svoje mo¬ dele prikrito in nešportno vstavljali močnejše motorje. Kmalu za Mihom je štartal oče Jože Po dvanajstletnem premoru se je sloven¬ ska reprezentanca raketnih modelarjev spet vrnila v Liptovsky Mikulaš na Slovaškem, kjer je tamkajšnji klub leta 2000 že gostil svetovno člansko in mladinsko prvenstvo. Nekoč zara¬ di kakovostne organizacije tekem priljubljena destinacija raketnih modelarjev je letos žal razočarala večino prisotnih. Izbira terena, ki je bil določen že mesece pred dogodkom, je bila skrajno neodgovorna in neprimerna za iz¬ vedbo najpomembnejšega tekmovanja sezo¬ ne. Tekmovalni poligon je bil neposredno ob magistralni cesti, bil je obdan z visokimi hribi in, kar se je izkazalo za najhujše, organizator ga je postavil tik ob obali velikega akumulacij¬ skega jezera. Vse razsežnosti neodgovornega ravnanja organizatorjev in odnosa do tekmo¬ valcev pa so se pokazale šele s prihodom na prizorišče tekmovanja in z začetkom tekmo¬ vanja. Kljub vsem težavam sta športni duh in izkušenost naših reprezentantov pripomogla, da so domov v Slovenijo priromale tri nove medalje, tokrat srebrne v ekipni konkurenci. Letošnjega svetovnega prvenstva se je udeležila 14-članska reprezentanca raketnih modelarjev iz klubov ARK Komarov, MMK Logatec, ARK Vega in LC Maribor. V ekipi je bilo enajst članov in trije mladinci, med kate¬ rimi sta za barve Slovenije dva nastopila prvič. Ob prihodu na prizorišče prvenstva je bil po namestitvi udeležencev in opravljenih formalnostih najprej na vrsti uradni trening in atest motorjev, ki je tudi letos povzročil kar nekaj preglavic. Tako kot prejšnje leto so tudi letos v škatli testne ekipe ostajali paketi s serijami motorjev, ki naj bi po karakteristi¬ kah presegali predpisane maksimalne vredno¬ sti. Kljub temu so se po daljšem premoru na tekmovanju spet začeli pojavljati zelo sumljivi rezultati in višine letov nekaterih reprezen¬ tanc, ki kažejo na to, da tem t. i. »športni¬ kom« denarne nagrade in priznanja domačih krovnih zvez in sponzorjev pomenijo več kot športni duh. Prvi tekmovalni dan se je za naše začel zelo uspešno, saj so Miha Kozjek, Tomaž Sta¬ rin in Blaž Grgič, ki so se že drugo leto zapo¬ red poskušali prebiti v svetovni vrh in se do¬ kazati kot ena od najboljših ekip v kategoriji S4A (raketoplani), tokrat tudi uspeli, saj so zasedli drugo mesto v ekipni konkurenci in Sloveniji priborili prvo medaljo na prvenstvu. Intenzivni skupni treningi, plodne strokovne debate in taktiziranje na tekmi so se skupaj z odlično pripravljeno ekipo za vračanje mode¬ lov obrestovali in prinesli veselje v slovenski tabor. Ekipo za vračanje kot po navadi sestav¬ ljajo tisti člani ekipe, ki na določen dan ne tekmujejo. Tudi letos je znotraj ekipe pote¬ kala tekoča komunikacija, kar je omogočalo hitro in učinkovito vračanje modelov. Isti dan so člani tekmovali tudi v kategoriji S6A (rakete s trakom). V tej kategoriji je za dober rezultat poleg ustrezne taktike treba imeti tudi nekaj sreče. Ta letos ni bila na stra¬ ni naše ekipe, ki so jo sestavljali Jože Čuden, Mitja Žgajner in Marjan Jenko. Posamezno se je najbolje odrezal Jože z 12. mestom, sledil mu je Marjan na 17. in Mitja na 42. mestu. Ekipno so zasedli si¬ cer dobro 6. mesto, vendar tokrat niso bili v dosegu medalj. Precej mlada in še neizkušena mla¬ dinska reprezentan- MIHA ČUDEN Foto:Jan Prpič in Miha Čuden Letošnja reprezentanca letalske zveze Slovenije na prizorišču svetovnega prvenstva Mladinska ekipa na otvoritvi prvenstva: Žiga Pukšič (drugi z leve), Rok Špandl (tretji z leve) in Samo Perc (desno) z vodjo mladincev Mitjo Žgajnerjem (levo) 2 | november 2012 REPORTAŽA UPTOVSKV mikulaš Ekipno srebro v kategoriji S4A Anton Šijanec med pripravo svojega višinskega mo¬ dela SIB in letel le dva metra nižje. Kljub temu sta nju¬ ni izvrstni višini na koncu zadostovali za šesto in sedmo mesto ter potrdili njuno dobro pri¬ pravljenost. Anton Šijanec jima je sledil na 13. mestu z višino 574 m, skupaj pa so si na¬ brali zadostno prednost pred Rusi in Sloveniji priborili novo medaljo. Pred njimi so člani nastopili še v kategoriji S3A (rakete s padalom). Enako kot pri S6A je tudi tu marsikaj odvisno od sreče, vendar to naših fantov ni ustavilo, da ne bi dosegli dobrega rezultata. V močni konkurenci so se Janko Rupnik, Miha Kozjek in Drago Perc do¬ bro odrezali in se uvrstili na visoko 5. mesto, posamezno pa se je najvišje uvrstil Janko na 12. mesto, za njim Drago na 24. in Miha na Ekipno srebro v kategoriji SIB Odhod Jožeta Čudna in sina Mihe na štartno ram- Mladinci pred startom v kategoriji S6A Popoldne so mla¬ dinci nastopili v ka¬ tegoriji S6A (rake¬ te s trakom). Kljub težkim vremenskim pogojem so ob do¬ brem taktičnem vo¬ denju izkušenih Jože¬ ta Čudna in Tomaža Starina dosegli sicer nehvaležno, vendar kljub temu odlično četr¬ to mesto v ekipni konkurenci, kar je bil tudi njihov najboljši skupni rezultat na prvenstvu. Po prvih izračunih je že kazalo, da se Sloveni¬ ji obeta nova medalja, vendar seštevek ni bil točen in naš podmladek je le z eno sekundo zaostanka za Rusijo zgrešil bronasto medaljo. Tretji dan so člani nastopili v kategoriji S8E/p (radijsko vodeni raketoplani). Po lan¬ skem 3. mestu na EP v Romuniji so bili priča¬ kovanja velika, vendar je bila svetovna konku¬ renca letos premočna, 8. mesto pa daleč od želenega. Najboljši v ekipi je bil Tomaž Starin na 23. mestu, takoj za njim pa Blaž Grgič na 27. in Mitja Žgajner na 28. mestu. V tej kate¬ goriji še vedno prevladajo Kitajci, saj sta na najvišjih dveh stopničkah za zmagovalce posa¬ mično stala njihova reprezentanta, osvojili pa so tudi ekipno zlato. Dogajanje četrtega dne je bilo najbolj razburljivo v celotnem tednu, razplet pa za 33. mesto. P° Tomaž Starin med letom v S8E/p november 2012 | 3 REPORTAŽA Start RV-modela S8E/p futura, ki ga pilotira Blaž Grgič. mnoge presenetljiv, čeprav v našem krogu ne nepričakovan. Slovenski tabor je doživel še eno slavje na tekmovanju, saj so člani osvojili še tretjo srebrno ekipno medaljo v kategoriji S5C (makete za doseganje višine). Prvi med našimi je štartal Anton Šijanec z maketo ame¬ riške sondažne rakete nike cajun in dosegel solidno višino 352 m. Sledil mu je Janko Rupnik prav tako z re¬ pliko nike cajun, ki pa je imel precej smole in ni izvedel veljavnega leta, hkrati pa je še mo¬ čno poškodoval maketo ob trdem pristanku. Razočaran in zaskrbljen zaradi ekipnega re¬ zultata je skupaj s člani ekipe iskal posamezne dele makete, za izdelavo katere je potreboval več mesecev. Na pomoč mu je priskočil Miha in skupaj jima je iz poškodovanih kosov uspe¬ lo še pravočasno zasilno sestaviti maketo, tako da je Janku v tretjem turnusu le uspelo narediti veljaven štart. Ob tem mu je uspel tudi neverjeten let na višino 405 m. Čakalo se je le še na Jožeta Čudna, ki je nastopil z maketo sondažne rakete taurus to- mahavvk. Model je stabilno poletel, vendar pa ekipa za vračanje ni našla druge stopnje rakete, v kateri je bil elektronski viši¬ nomer, ki ga je treba vrniti na tehnično kontrolo, da lahko nadzornik odčita iz¬ merjeno višino leta. Medtem ko je pote¬ kala intenzivna iskal¬ na akcija, je Tone opravil še drugi let in svoj rezultat popravil na 380 m. Dvajset minut pred zaklju¬ čkom tekmovanja je celotna ekipa prek radijskih postaj zasli¬ šala samo krik: »Na¬ Tretja medalja prvenstva v kategoriji S5C šli smo jo!« Drugo stopnjo je v gozdu po več kot uri iskanja na vrhu visokega drevesa tik ob jezeru našel mladinec Rok, ki se nikakor ni hotel sprijazniti z dejstvom, da je model najverjetneje izgubljen. Na pomoč mu je takoj priskočil še Janko Rupnik in obema plezalce¬ ma je s skupnimi napori vendarle uspelo drugo stopnjo makete spraviti z drevesa. Jože se je skupaj s preostalo ekipo nato z vozilom naglo vrnil na štartno mesto do člana tehnične slu¬ žbe, ki je odčital izjemnih 426 m višine leta. Nekateri konkurenti so sicer dosegali tudi viši¬ ne nad 600 m z maketami raket Bumper Wac, katerih druga stopnja v merilu, ki še ustreza pravilom, je zelo majhnega premera in zato velja za eno od najprimernejših za doseganje velike višine, vendar je le malo ekipam uspe¬ lo, da je vsak član imel vsaj po en veljaven let. V našem taboru so takoj po zaključku napete tekme začeli seštevati višine in kmalu ugotovili, da seštevek statičnega ocenjevanja in doseže¬ nih višin zadošča za drugo mesto med ekipa¬ mi z le 12 m zaostanka za poljsko in s krepko prednostjo pred češko reprezentanco. Istega dne so člani leteli tudi v kategoriji S9A (žirokopterji). Vsi trije, Miha Čuden, Miha Kozjek in Marjan Jenko, so začeli v prvem turnusu zelo obetavno, saj so kljub slabšim vremenskim pogojem dosegli tri maksimalne lete. V nadaljevanju so se vremenske razmere zelo poslabšale. Shladilo se je in veter je pihal z veliko hitrostjo točno v smeri proti jezeru, zaradi česar je velika večina letela zelo slabe lete ali pa so modele izgubili v vodi. Ekipno so naši fantje končali na 7. mestu, posamezno pa se je najvišje uvrstil Marjan Jenko na 16. me¬ sto. Sledila sta mu Miha Čuden na 22. in Miha Kozjek na 33. mestu. V kategoriji S7 slovenska reprezentanca letos ni imela svojih predstavnikov. Kljub slabi organizaciji prvenstva in težav¬ nim okoliščinam so člani slovenske reprezen¬ tance znova sodelovali enotno in pomagali drug drugemu. Športni duh in izjemna volja sta pripomogla, da so osvojili tri ekipne sre¬ brne medalje in več drugih dobrih uvrstitev, tako ekipno kot posamezno, kar jih še vedno uvršča v sam svetovni vrh. Prihodnje leto jih čaka EP v mestu Kaspičan v Bolgariji, ki raket¬ nega modelarskega tekmovanja najvišje kate¬ gorije ni organizirala že od davnega leta 1978, ko je bilo 3. svetovno prvenstvo v Jambolu. Anton Šijanec z maketo sondažne rakete nike cajun Jože Čuden z maketo za doseganje višine taurus tomahavvk Vzlet modela žirokopterja Marjana Jenka 4 | november 2012 REPORTAŽA Sončne sanje ROMAN LOŽAR Ideja o izdelavi modela letala z električnim pogonom, ki se oskrbuje z energijo samo iz sončnih celic, je v meni zorela kar precej časa. Če pogledamo v zgodovino letalstva, so bili prav modelarji pionirji na skoraj vseh podro¬ čjih in razvoj solarnega letala ni bil izjema. Prvi tak model je poletel že davnega leta 1974. Sele v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja pa mu je sledilo prvo letalo s človeško posad¬ ko. Če se vrnemo še nazaj v zgodovino, je te¬ melje za izdelavo postavil sam Albert Einstein, ko je leta 1905 razložil fotoučinek in zato do¬ bil tudi Nobelovo nagrado. Prvo uporabno fo- tonapetostno celico s 6-% izkoristkom so raz¬ vili leta 1954. Od tedaj naprej si znanstveniki prizadevajo, da ga le še povečajo. Zdaj je za široko uporabo še vedno pri skromnih 18 %. Pri najboljših fotonapetostnih celicah, ki jih uporabljajo na satelitih, je ta nekje okoli 30 %. Sonce ne obseva Zemljinega površja na vseh delih z enako močjo. Največ energije nam daje ob ekvatorju, v naših krajih pa lahko računa¬ mo z dobrimi 1000 W na kvadratni meter. Ob 18-% izkoristku to pomeni na isti površini pri¬ bližno 180 W. Pri izdelavi modela smo zato zelo omejeni s koristno površino, na katero lahko pritrdimo fotonapetostne celice. Konec lanskega leta smo s srednjo šolo za elektrotehniko Vegova sklenili sodelovanje, da bi v okviru interesnih dejavnosti poskušali narediti model letala na solarni pogon. Ker je treba nekje začeti, smo pravila o velikosti in pogonu povzeli od mednarodne letalske orga¬ nizacije FAI. Ta ima med mnogimi kategorijami tudi F5-sol. Podatki za te modele so naslednji: maksimalna površina modela je 75 dm 2 , mi¬ nimalna masa 1000 g ter pogon izključno na fotonapetostne celice, brez vmesnega polnje¬ nja akumulatorjev. Za delovanje RV-naprave pa se lahko uporablja dodatna baterija. Naš namen je bil narediti enostaven motorni RV- model z uporabo standardnih komponent. Fotonapetostne celice GI56S3 so nam pri¬ jazno podarili v podjetju Bisol. Velikost ene Zadnje priprave v delavnici je 156 mm x 156 mm, masa posamezne pa skupaj s kontakti 14 g. Rešiti smo morali več tehničnih problemov: kakšni naj bosta oblika krila in trupa, kako pritrditi celice in kakšna naj bo vezava. Odločil sem se za krilo manjše vitkosti, ki naj bi bilo narejeno iz stiropora. Za okrepitev sta poskrbela samo dva majhna karbonska nosilca 5 x I mm, nos modela pa je bil narejen iz 3-mm topolove vezane plošče in prekrit s folijo. Krmilne površine in stran¬ ska stabilizatorja sta bila izrezana iz 6-mm deprona. Izdelava modela ni predstavljala večjega problema, zato pa sta bila spajkanje celic in montaža na model zelo zahtevna. Fotonapetostna celica je narejena pretežno iz silicija in je zelo krhka. Zaradi večjega izko¬ ristka smo se odločili, da jih s poliuretanskim lepilom prilepimo neposredno na površino in jih ne zaščitimo s folijo. Vezava vseh sedemin¬ dvajsetih celic je bila zaporedna, neposredno na krmilnik. Z meritvami smo pod obreme¬ nitvijo dobili napetost približno 12 V in tok 6,5 A, kar je v idealnih razmerah slabih 80 W, ko na model svetijo sončni žarki pod pravim kotom. Masa modela, pripravljenega za let, je bila 1200 g. Ne smemo pozabiti, da smo se odločili za motorni tip letala in ne jadralne¬ ga. Razlika je kar precejšnja. Kot že samo ime pove, motornemu letalu zagotavlja pogon le motor, ki ga prek elise ali turbine žene naprej. Doslej so se konstruktorji lotevali pretežno predelav jadralnih letal. To je razumljivo, saj so sposobnosti teh največje. Tu imam v mislih veliko drsno število. Seveda pa je takih letal malo in imajo omejen krog kupcev. Večinoma se uporabljajo za športne namene. Po svoje je bilo naše delo pionirsko in z Vego smo dokazali, da bo v prihodnosti mogo¬ če narediti tudi uporabna letala na solarni po¬ gon. Seveda pa ne bo ostalo samo pri tem. S pridobljenimi izkušnjami bomo nadaljevali. Za večji izkoristek bi lahko dodali potrebno elek¬ troniko, lahko bi tudi polnili baterijo na modelu, ki napaja RV-napravo, in uporabili boljše celice. Da zadeva ne bo šla kar tako v pozabo, smo o našem delu posneli tudi film Sončne sanje, ki ga bo RTV Slovenije predvajala v no¬ vembru 2012, pozneje pa bo dostopen tudi na internetu. Tam boste lahko izvedeli še več o nastanku, izdelavi in letenju tega modela. Kontrola vrtljajev motorja pred poletom Zdaj gre zares. Leti, leti ... Vega pred pristankom Ekipa srednješolcev z Vegove po uspešnem poletu Propeler, brezkrtačni elektromotor, merilnik vrtljajev ter GPS senzor v nosu modela november 2012 | 5 REPORTAŽA 18. svetovno prvenstvo z RV-modeli čolnov kategorij FSR O in FSRV Dessau, Nemčija, 28. 7.-1 1.8. 201 2 JULIJAN GOLAVŠEK Letos avgusta smo se modelarji, ki te¬ kmujemo z modeli RV-čolnov z motorji na notranje zgorevanje, zbrali v mestu Dessau v Nemčiji, kjer se je odvijalo 18. svetovno prvenstvo. Letošnje prvenstvo nam bo vsem zagotovo ostalo v spominu zaradi svoje ne¬ navadnosti. Naviga je namreč le s težavo našla organi¬ zatorja, ki bi bil v obdobju gospodarske krize pripravljen organizirati svetovno prvenstvo. Le dobrih devet mesecev pred začetkom pr¬ venstva so se vendarle opogumili Nemci in potrdili organizacijo svetovnega prvenstva. Tako je prvič po letu 1979 Nemčija gostila svetovno prvenstvo. Čeprav so se Nemci ši- rokoustili in napovedovali organizacijo fan¬ tastičnega svetovnega prvenstva, se na kraju dogodka to ni opazilo. Se več, organizatorji so se že na začetku krepko ušteli pri sestavljanju urnika tekmovanja. Zaradi časovne stiske in velikega števila tekmovalcev so enostavno pozabili na termin za izvedbo treninga, tako da smo tekmovalci pred začetkom tekem ostali brez možnosti, da bi se seznanili s te¬ kmovalno progo ter preizkusili vodne površi¬ ne in prilagodili nastavitve motorjev. Po svoje so prikrojili tudi pravila Navige v kategorijah FSR H in FSR O. V teh kategorijah se po pra¬ vilniku izvede štiri kvalifikacijske vožnje, ki trajajo po osem minut, v Dessauu pa smo vo¬ zili le tri kvalifikacijske vožnje po deset minut. Vsi sodelujoči smo se na koncu morali spri¬ jazniti s pogoji, ki so nam bili dani, in izkoristi¬ ti vsako sekundo na vodi ter modele pripravi¬ ti po svojih najboljših močeh. Navdušenje slovenske reprezentance FSR ob otvo¬ ritvi svetovnega prvenstva Svetovnega prvenstva se je letos udeležilo 28 držav oziroma 321 tekmovalcev, med ka¬ terimi nas je bilo tudi osem Slovencev, ki smo nastopili v kategorijah FSR O in FSR V. Svetovno prvenstvo se je začelo v soboto, 28. julija, s slavnostno otvoritvijo na prizori¬ šču tekmovanja. Nedelja je bila prosta in te¬ kmovalci so jo večinoma izkoristili za druže¬ nje, medtem ko so nekateri raje svoje modele dokončno pripravili za tekmo in nestrpno pri¬ čakovali ponedeljek ter prvi tekmovalni dan. Prvi del tekmovanja se je odvijal od 30. julija do 3. avgusta. Prvi so nastopili tekmovalci v kategorijah FSR H in FSR O. Slovenske bar¬ ve so v kategoriji FSR O (3,5 cm 3 , 15 cm 3 in 27 cm 3 ) tokrat zastopali Boris Balažič, Leon Hadler in Claudio Burlin. Na žalost se v FSR O nikomur od naših ni uspelo uvrstiti v finalne boje. Člani slovenske reprezentance v FSR O pa so bili vseeno za¬ dovoljni z izidom, saj so konkurentom poka¬ zali, da lahko ti že kmalu računajo na njihove hitre čolne in kakšno uvrstitev v finale. Po končanem delu tekmovanja v katego¬ rijah FSR H in FSR O je sledil drugi del te¬ kmovanja v kategoriji FSR V, ki je potekal od 6. do 10. avgusta. Slovenijo je letos v katego¬ riji FSR V (3,5 cm 3 , 7,5 cm 3 , 15 cm 3 in 27 cm 3 ) z osmimi modeli zastopalo pet tekmovalcev, in sicer Žiga Matjašec, Janez Melanšek, Iztok Vrhovnik, Uroš Škoflek in Julijan Golavšek. Kljub maloštevilni zasedbi smo se predstavili kot zelo močna, dobro pripravljena, pred¬ vsem pa enotna ekipa. Čeprav gre pri tekmo¬ vanju z radijsko vodenimi čolni z motorji na notranje zgorevanje za individualno tekmova¬ nje, smo se med sabo podpirali in z napeto¬ stjo spremljali vožnje drug drugega. Prvi tekmovalni dan se je začel 6. avgu¬ sta. V dopoldanskih urah je potekal prvi krog kvalifikacij v kategoriji FSR V 3,5 cm 3 , popol¬ danske ure pa so bile namenjene kategoriji FSR V 7,5 cm 3 . Prvi je led prebil naš najmlajši tekmovalec, Žiga Matjašec, ki je nastopil v ka¬ tegoriji FSR V 3,5 cm 3 junior. Prva vožnja mu ni najbolje uspela, saj mu je nagajal motor. V kategoriji FSR V 3,5 cm 3 senior je Uroša po dobri vožnji izdala tehnična napaka, sam pa sem proti koncu vožnje naredil napako, sla¬ bo ocenil vožnjo modela pred sabo in trčil. Smola, ki je slovensko reprezentanco sprem¬ ljala že v dopoldanskih kvalifikacijah, se je nadaljevala tudi v popoldanskih v kategoriji FSR V 7,5 cm 3 . Prav posebne razmere vode in jezera v Dessauu ter onemogočen trening so nas (Janeza, Iztoka, Uroša in Julijana) zaradi neustreznih nastavitev motorjev stale vidnej¬ ših uvrstitev. Drugi tekmovalni dan je bil namenjen ne¬ koliko močnejšim in hitrejšim kategorijam, in sicer FSR V 15 cm 3 , FSR V 27 cm 3 in FSR V 35 cm 3 . Za večino slovenskih tekmovalcev je bil to prost dan, ki so ga izkoristili za pripravo modelov, sam pa sem tudi ta dan, kar se tiče tekmovanja, imel polne roke dela. Dopoldne sem vozil v kategoriji FSR V 15 cm 3 . Imel sem srečo in pristal v močni skupini ter zato ra¬ čunal na finale. Vendar se ni vse izteklo po Uroš Škoflek na štartnem mestu 6 | november 2012 Slovenska ekipa v kategoriji FSR-V 7,5 cm 3 želja po še boljšem rezultatu pa ga je stala do¬ bre uvrstitve. Naredil je napako pri vožnji in zadel bojo. Zaradi tega je izgubil vse možnosti za dobro uvrstitev in na koncu tekmovanje končal na 10. mestu. Kmalu je nastopil čas tudi mojega finala v kategoriji FSR V 7,5 cm 3 . Pred štartom ni¬ sem gojil velikih pričakovanj, saj sem vedel, da imam težave s plinom zaradi radijske postaje. Toda izkazalo se je ravno obratno. Tekma se je zame začela zelo dobro. Že na prvi boji mi je uspelo s sedmega štartnega mesta skočiti na tretje mesto in še v istem krogu prehiteti tudi tekmovalca pred seboj. Kmalu sem bil za pe¬ tami tudi vodilnemu in ga v tretjem krogu tudi prehitel. S tem se mi je ponudila celo enkratna možnost za zmago, saj sem si nabral že več kot pol kroga prednosti pred zasledovalcem. Žal pa se mi je po dobrih desetih minutah spet zgodila tehnična napaka, ki me je spremljala vse dni prvenstva. Radijska postaja je spreme¬ nila lego plina in naenkrat se je model ustavil. Tako sem izgubil vodilno mesto in na koncu končal svetovno prvenstvo kot sedmi. pričakovanjih. V prvi kvalifikacijski vožnji nas je tekmovalce oviral močan veter v sunkih s strani. V popoldanskem času se je veter umiril in na vrsti je bila krstna vožnja na sve¬ tovnem prvenstvu v kategoriji FSR V 27 cm 3 . To je namreč kategorija, ki so jo letos prvič vključili v program svetovnega prvenstva. Za vse nas je bila daleč najbolj zanimiva med vse¬ mi, saj nihče ni vedel, kaj nas čaka na tekmi. Ker gre za popolnoma novo kategorijo, tudi motorji zanjo še niso izdelani tako, da bi se zlahka izognili tehničnim napakam, zato je v kvalifikacijah prišlo do številnih odstopov. Sam sem imel težave z elektroniko kot tudi večina drugih tekmovalcev, ki so vozili z mo¬ torji istega proizvajalca, zaradi česar sem v prvi in drugi kvalifikacijski vožnji z modelom tudi obstal sredi proge. V sredo je bil čas za popravne izpite v ka¬ tegorijah FSR V 3,5 cm 3 in FSR V 7,5 cm 3 . Po smoli v prvem teku FSR V 3,5 cm 3 junior je Žigi uspelo popraviti motor in dosegal je hi¬ trosti, ki so obetale uvrstitev v finale. Vendar ga je na koncu izdala neizkušenost, zadel je bojo in tako končal svoj nastop. V kategoriji FSR V 3,5 cm 3 senior se je izkazal Uroš in si z dobro kvalifikacijsko vožnjo privozil nastop v finalu. V kategoriji FSR V 7,5 cm 3 pa je imel smolo in prav tako zadel bojo, medtem ko sta Janez in Iztok odpeljala premajhno števi¬ lo krogov, da bi to zadoščalo za finale. Sam sem drugo kvalifikacijsko vožnjo začel zelo Trčenje modelov med vožnjo previdno, vendar do¬ volj hitro, da se mi je uspelo uvrstiti v petkov finale. Tako smo bili v sloven¬ skem taboru s tre¬ nutnim izkupičkom kvalifikacij kar zado¬ voljni, saj smo si pri¬ vozili že dva finala. Četrtkove kvali¬ fikacije v kategoriji FSR V 15 cm 3 so se za nas začele že zelo zgodaj. Nastopil sem namreč v prvi sku¬ pini, kjer sem odpe¬ ljal zadostno število Sodniško posvetovanje Janeza in Jurgna krogov, da bi se po prvi kvalifikacijski vo¬ žnji uvrstil v finale, vendar so tudi drugi te¬ kmovalci svoje rezultate iz prvih kvalifikacij¬ skih tekov izboljšali in tako sem za las zgrešil tako želeni cilj in se uvrstil na nehvaležno 13. mesto. Svetovno prvenstvo se je počasi bližalo h koncu, pred nami je bil le še en tekmovalni dan, in sicer petkov finale. Napočilo je jutro in z Urošem sva se odpravila na tekmovali¬ šče, kjer sva še za- Slovenska reprezentanca je 18. svetovno prvenstvo zaključila z grenkim priokusom, saj smo bili v kategoriji FSR V 7,5 cm 3 kot tudi v kategoriji FSR V 3,5 cm 3 zelo blizu kolaj¬ nam. V celoti gledano pa smo lahko s svojo predstavo na svetovnem prvenstvu zadovolj¬ ni, saj smo svetu in sebi znova dokazali, da spadamo v sam svetovni vrh. dnjič pregledala vsak svoj model, če je vse tako, kot mora biti. Prvi se je na start podal Uroš s svo¬ jim modelom FSR V 3,5 cm 3 . Ker je bil zadovoljen že z uvr¬ stitvijo v finale, se je odločil, da bo skle¬ pno vožnjo poskušal odpeljati kar se da brezskrbno. Kmalu po sodniškem pisku in nekaj odpeljanih krogih je opazil, da je dobro na poti in da drži šesto mesto, Srbski tekmovalec Filip Tin Pažin, novi svetovni prvak v kategoriji 3,5 cm 3 november 20I2 | 7 MODELARSTVO Pony 2 ROMAN LOŽAR Pred dvema letoma smo naredili začetniški model iz penastih gra¬ div EPP-ja in deprona. Glede na pridobljene izkušnje in pripombe smo pripravili novega, ki se nekoliko razlikuje od predhodnika. Namen prenove je bil, da je model še preprostejši za gradnjo, vzdržljivejši ter ohrani letalne sposobnosti, primerne za začetnika (majhna hitrost letenja in velika stabilnost). Novi pony 2 ima drugačen profil krila z več vzgona, močnejši trup ter spremenjen rep. Ker je rezanje EPP-ja z vročo žico precej zamudno, model pa ima veliko sestavnih delov, pre¬ dlagam, da ga sestavite iz kompleta. Za 32 evrov dobite vse izrezane dele, za dokončanje pa poleg RV-naprave potrebujete še brezkrtačni motor BL 1806 s propelerjem 5x3, 12-A krmilnik vrtljajev, akumula¬ tor Li-po 35 800 mAh, dva majhna servomehanizma ter kabel z JST- konektorjem (slika I). Za sestavljanje seveda potrebujete še osnovno modelarsko orodje in pribor: skalpel, brusilni papir, škarje, lepilo, ma¬ skirni trak, lepilni trak ali še bolje lepilni trak 3M, uteži ter pištolo za vroče lepljenje (slika 2). O poliuretanskem enokomponentnem lepilu mitopur E20 smo v prejšnjih člankih že precej govorili, zato bi tokrat pripomnil le to, da si pri lepljenju pomagajte z utežmi, da vam letvic in delov, ki jih želite spojiti, ne bo dvignilo. Sam si največkrat pomagam kar s starimi od¬ služenimi svinčevimi akumulatorji iz UPS-jev. Ker lepilni trak na EPP ne prime dobro, se zatečemo k triku. Najprej površino premažemo s kontaktnim lepilom UHU por in počakamo deset minut, da se posuši, nato vlepimo šarnirje. Pri delu si lahko pomagamo tudi z lepilno pišto¬ lo za vroče lepljenje. To priporočam le izkušenejšim. Električni tok pri letenju z opisanim pogonom je le okoli 4 A, kar pomeni moč približno 50 W. S polnim akumulatorjem to zadošča za skoraj pol ure letenja. Če je model namenjen začetniku, je to popol¬ noma dovolj. Model tehta nekje med 350 g in 400 g. Aerodinamične lastnosti pa so take, da mu nekoliko močnejši veter ne pride do živega. Gradnja ni zahtevna in se je z lahkoto lotijo tudi osnovnošolci. Z malo pomoči je model končan že v enem ali dveh popoldnevih. Vse sestavne dele, ki jih dobite v kompletu, si lahko ogledate na sliki 3. Naprej se lotimo izdelave krila. Lepilo nanesemo v utor. Pazimo, da ga ni preveč, ker med strjevanjem nabrekne (slika 4). Nad letvico prilepimo maskirni trak, da se nam uteži ne prilepijo na krilo (slika 5). Ko se lepilo čez kakšne pol ure posuši, lepilni trak odstranimo. Enako naredimo s trupom. Letvico prilepimo 6 cm pred koncem trupa, da nam na zadnjem delu okrepi trup (sliki 6 in 7). Nekoliko več lepila na¬ nesemo na sprednji del (slika 8). Ob tem ne pozabimo na uteži (sli¬ ka 9). Višinsko krmilo pobrusimo približno pod kotom 30° (slika 10). Prav tako pobrusimo tudi smerno krmilo. Nazadnje prilepimo še ročici, na kateri bomo nataknili bovdne (slika II). Z lepilnim trakom 8 | november 2012 MODELARSTVO 13 9 krilo na vi- 3M spojimo smerno krmilo s stabilizator¬ jem (sliki 12 in 13). Na zadnji del trupa spet nanesemo malo več lepila (slika 14), nanj položimo rep in ga obtežimo (sli¬ ka 15). Pazimo na pravi kot. Nato na pritrdimo zaključka (slika 16). Smerni stabi¬ lizator pod pravimo kotom prilepimo šinskega (slika 17). Pri tem si lahko pomaga¬ mo s kotnikom. Ko je vse popolnoma suho, nanesemo na zadnji del repa sloj lepila UHU por (slika 18). Počakamo približno deset mi¬ nut in šele nato z lepilnim trakom 3M nare¬ dimo šarnir (slika 19). Nazadnje vlepimo v trup še krilo (slika 20) in rebro za pritrditev motorja (slika 21). Model je tako dokončan. Ostane nam še pritrditev bovdnov (slika 22). To je najbolj enostavno, če si pomagamo s pištolo za vroče lepljenje. Na levi strani je november 20I2 | 9 MODELARSTVO povezava za višino na desni pa za smer (sli¬ ka 23). Z istim orodjem na enak način pritr¬ dimo tudi oba servomehanizma (slika 24). V odprtino pod krilom vstavimo krmilnik vrtlja¬ jev, skozi luknjo na rebru povlečemo žice in jih prispajkamo na motor (slika 25). Dobro je, da prej preverimo, ali se vrti v pravo smer, in šele nato izoliramo žice. Motor na ponyju 2 je potisni, zato pazimo, da prav obrnemo tudi propeler. Nazadnje motor s tremi lesnimi vi¬ jaki pritrdimo na trup (slika 26). V sprednji del modela vstavimo akumulator in sprejemnik (slika 27). Vse povežemo in nastavimo hode. Odkloni so označeni na načrtu in naj ne bodo preveliki. Jekleno žico naprej pri servomeha- nizmu zakrivimo v obliki črke Z. To naredimo še na smernem in višinskem krmilu (slika 28). Žico pustimo približno 8 mm daljšo, kot je razdalja do luknjice, kjer jo nato zakrivimo samo v »L«. Preverimo težišče, ki mora biti na za to označenem mestu, pri čemer si po¬ magamo z načrtom. Sledi spuščanje modela. Tudi tokrat ne bo odveč pomoč izkušenejšega modelarja. Poiščemo travnik, kjer ni ovir. Naredimo zadnjo kontrolo odklonov krmil in model z vključenim motorjem vržemo proti vetru. Ker vsakdo malo drugače prilepi rep na trup, bo treba model še rahlo »strimati«. Trimerja za višino in smer nastavimo tako, da model pri polnem plinu leti naravnost ali pa se rahlo vzpenja. Želim vam veliko uspehov pri gradnji in letenju. Za vse dodatne informacije se la¬ hko obrnete na: info@rckino.com ali na tele¬ fon 01 831 90 60. Model pony 2 lahko kupite v trgovini Avia v Kamniku. 10 | november 2012 MODELARSTVO ^-30° PONY 2 Model RV-letala za začetnike Konstruiral: Roman Ložar Razpetina kril: 1000 mm Dolžina: 786 mm Površina kril: 22,7 dm 2 Masa: 350 g Material: EPP in depron Motor: brezkrtačni motor 50 W [emax BL1806/25) Krmilnik vrtljajev: 12 A Akumulator: Li-po 3S 800 mAh Propeler: 5x3 Servomehanizma: 2 x 9 g (emax ES08A) november 2012 | II MODELARSTVO 4D-akrobatsko letenje ALAN GOLJEVŠČEK V tem članku bomo predstavili 4D- oziro¬ ma VPP-letenje. Kratica VPP (angl, variable pitch propeller), ki pomeni propeler z na¬ stavljivim korakom, nam razloži, za kaj gre pri temu stilu letenja. Uporaba sistema VPP omogoča negativen potisk propelerja in v akrobatsko letenje vnese novo dimenzijo in s tem tudi nove akrobacije in trike, ki so zelo privlačni. Čeprav je sistem VPP že dolgo znan v aeronavtiki, je za modelarske akrobat¬ ske namene ta koncept prvi priredil nemški F3P-pilot Martin Muller (slika I) in ga tudi uspešno uporabljal na tekmovanjih F3P. Ker je sistem precej zapleten in so deli izpostav¬ ljeni velikim obremenitvam, se večinoma uporablja na preprostih dvoranskih modelih iz deprona. Sicer sem tudi že zasledil poskuse 4D-letenja pri večjih (z razpetino 2 in celo 2,6 m) akrobatskih polmaketah tako z elek¬ tričnim kot tudi z bencinskim pogonom, ki pa za zdaj še nimajo takšnih zmogljivosti kot manjši modeli, zato se bom v tem članku omejil zgolj na slednje. kšen tekmovalec uporabljal drug sistem, saj ima ta ogromno prednosti: komponente so zelo vzdržljive in izdelane iz trpežne plastike, za krmiljenje spreminjanja kota propelerja za¬ dostuje majhen servomehanizem s plastični¬ mi zobniki (dymond D47, hiteč HS-35HB), pri morebitnih udarcih ob tla ali oviro se zvijeta zgolj vijaka, ki pa ju lahko hitro zamenjamo. hladni dvorani niso bili kos nalogi in motorju niso zagotavljali potrebne energije za izvedbo vseh manevrov. Od takrat naprej uporabljam thunder povver 2S 325 mAh 45Č, in to brez podobnih težav. Kot akumulatorji za trening so se zelo dobro izkazali tudi sicer 7 g težji gens ace 450 mAh 25C. Zaradi želene majhne mase modela se uporabljajo čim lažji, a ob tem seveda dovolj natančni in močni servomehanizmi, enako tudi sprejemnik. Tekmovalci večinoma upora¬ bljamo naslednje servomehanizme: dymond D47 na 7,4 V, hiteč HS-5035HB, graupner DS 277, JR 188, futaba S3I54 in futaba S3I56MG. Kot že rečeno, je majhna teža zelo po¬ memben dejavnik pri 4D-modelu, ki pa je ni enostavno doseči. VPP-komponente prispe¬ vajo precejšen delež teže, zato se je je treba znebiti na drugih mestih, vendar ne na račun nepremišljene konstrukcije takšnega modela. Po mojih izkušnjah je izdelava primerno la¬ hkega in dovolj trdnega 4D-modela zahtevnej¬ ša od izdelave ultralahke F3P-»specialke« za izvajanje natančnih programov. Da dosežemo optimalno maso, uporabimo poseben lahek depron, t. i. depron aero, lahke karbonske cevke namesto navadnih karbonskih paličic, povezave »pull-pull«, globoko porezkane po- Priporočam, da se za nakup 4D-modela odločite šele takrat, ko že zelo dobro obvla¬ date 3D- in natančno akrobatsko letenje, saj bo v tem primeru učenje novega stila lete¬ nja v velik užitek. V nasprotnem primeru pa utegne biti pravo mučenje, saj je po vsakem ponesrečenem pristanku potrebnega veliko popravljanja in nastavljanja. Sam sem se s 4D- letenjem začel ukvarjati po petih letih aktiv¬ nega akrobatskega letenja, ko sem bil že spo¬ soben model samodejno rešiti pred nesrečo praktično iz vsakega položaja, tako da je bilo učenje novih akrobacij hitro in zanimivo. Vse do tedaj znane 4D-manevre sem brez večjih naporov osvojil v približno treh tednih, kar je dokaz, da 4D-letenje le ni tako zelo zahtev¬ no, kot je videti, oziroma da se ne razlikuje pretirano od običajnega akrobatskega letenja. Komponente in modeli Mullerjev VPP-sistem (slika 2) je vsekakor prva izbira. Doslej še nisem zasledil, da bi ka- 4D-sistem zahteva zelo močan in obenem lahek elektromotor, če hočemo izvajati vse manevre, zato so cenene kopije motorjev ne¬ primerne za ta namen. Tekmovalci pretežno uporabljamo motor axi 2203/40 VPP, ki tehta 17,5 g in je primeren za modele z maso naj¬ več 155 g. Za težje modele lahko izberemo 24-gramski axi 2204/28. Ta zadošča potre¬ bam modelov, ki ne presegajo 180 g. Nekateri ameriški tekmovalci uporabljajo tudi Hacker- jeve A20-34S, a so manj vzdržljivi kot axiji. Za močne in požrešne (kratkotrajne konice porabe se vrtijo okrog 15 A) motorje je pri¬ meren tudi ustrezno zmogljiv krmilnik vrtlja¬ jev. Jeti advance 8 A pro dobro opravlja to nalogo in me za zdaj še ni pustil na cedilu. Za¬ sledil sem, da nekateri s pridom uporabljajo tudi krmilnike proizvajalca Castle Creations 10 A. Seveda je za polno moč motorja ves čas leta potreben tudi zelo zmogljiv akumulator. Omenim naj, da so me na nemškem prven¬ stvu F3P leta 2010 izdali prav akumulatorji. Akumulatorji rhino 2S 360 mAh v veliki in vršine modela, lažje žice itd. Skratka prihra¬ niti je treba pri vsakem gramu, kjer je le mo¬ goče. V nasprotnem primeru bo model zago¬ tovo pretežak in ne bo sposoben izvajati vseh 4D-manevrov, saj bo potisna sila pogonskega sklopa premajhna glede na maso modela. Po¬ leg tega je jasno, da težak model leti manj sta¬ bilno in predvidljivo tako pri običajnem kot tudi pri 4D-letenju. Kot VPP-modeli se navadno uporabljajo prirejene različice že preizkušenih t. i. free- style modelov iz deprona (slika 3). Zaradi precejšnega deleža mase v nosu modela, ko uporabljamo sistem VPP, imajo 4D-različi- ce modelov navadno krajši nos in drugačno razporeditev RV-komponent. Zaradi rezka¬ nih površin imajo za ojačitev konstrukcije in krmilnih površin običajno vgrajenih več kar¬ bonskih opornic, ki so vidne na sliki 7. Neobi¬ čajne obremenitve pri 4D-manevrih so vzrok za dodatne ojačitve na nekaterih delih, pred¬ vsem na ročicah, šarnirjih in na nosu modela (slika 4). 12 | november 2012 MODELARSTVO Nastavitve Na oddajniku je za 4D-letenje pripo¬ ročljivo uporabiti helikopterski program, saj VPP-sistem deluje po enakem principu kot spreminjanje naklonov krakov glavnega ro¬ torja pri modelih helikopterjev. V primerja¬ vi z nastavitvami za navaden model je treba tu dodatno nastaviti še servomehanizem za nadzor naklonov krakov propelerja in kri¬ vulje plina motorja. Dobro je tudi uporabiti dve fazi letenja - normalno in 4D. Pri prvi model sprogramiramo enako kot običajen model - pozitiven naklon krakov in upora¬ bo celotnega hoda ročice na oddajniku za naraščajoč plin motorja. Zaplete se pri 4D- fazi letenja, kjer je treba drugače nastaviti ko¬ mando plina motorja. Ta naj bo nevtralna na sredini položaja ročice ali malce pod sredino, kot je razvidno na sliki 5 (plin motorja = 0, naklon krakov = 0), od te nevtralne točke navzgor pa jo programiramo enako kot nor¬ malno fazo letenja. Seveda imamo tu za po¬ zitiven potisk propelerja le še polovico hoda ročice na oddajniku. Od nevtralne točke na¬ vzdol pa uporabimo negativen korak krakov in naraščajoč plin motorja proti dnu ročice na oddajniku. Tako imamo na obeh skrajnih legah ročice obe skrajni fazi 4D-letenja. Ro¬ čica naprej pomeni pozitivni naklon krakov in največ plina za pozitiven potisk, ročica k sebi pa negativni naklon krakov in največ plina za negativen potisk. Na sliki 5 so podane na¬ tančne krivulje omenjenih komand, kakršne uporabljam na osnovi izkušenj in posvetovanj z drugimi tekmovalci. Kot je razvidno, je na¬ klon propelerja pri visokih vrtljajih v negativni fazi konstanten in prehod med negativnim in pozitivnim potiskom zelo kratek. Pri visokih obratih v normalnem režimu letenja je na koncu malenkostno znižanje koraka prope¬ lerja, kar zagotavlja večji potisk pri polnem plinu. Nekaj potrpežljivosti zahteva tudi do¬ ločitev končnih hodov servomehanizma za naklon krakov. Za optimalno nastavitev je potrebnega precej preizkušanja, saj je dobro doseči, da pri polnem plinu v obeh smereh dosežemo maksimalen potisk motorja. Vrtlja¬ jev naj bo čim več, a se akumulator ob tem ne sme »sesedati«. Pri VPP-sistemu Mamo je zelo pomembno, da uporabljamo nepoškodo¬ vane zbalansirane krake in brezhibne vijake (ti se zvijejo ob udarcih), na katerih so pri¬ trjeni kraki. Oba elementa sta na voljo kot rezervni material. Tudi »križ«, na katerega je pritrjen motor, naj bo čim bolj trden in dobro pritrjen na nos modela, saj so tresljaji nosilca motorja vzrok za slabši potisk. Naklon propelerja - Naklon propelerja + Moč motorja - Moč motorja + Letenje V normalnem režimu letenja naj bi se model vedel podobno kot model freestyle z običajnim pogonom, zato nastavitev in trima- nja tu ne bom razlagal, saj je nujno, da pilot, preden poseže po VPP-sistemu, popolnoma obvlada takšno nastavljanje. Zato naj bo iz¬ hodišče za 4D-letenje predhodno nastavljeni model v normalnem režimu letenja (težišče, končni hodi, ekspotencial, trimanje). Sam imam za osnovni 4D-manever nega¬ tivni »hoovering« oziroma »torque roli« (sli¬ ka 6). Če je model dobro nastavljen, bi moral ta manever izvajati brez popravkov na ko¬ mandah višine in smeri. Dodamo samo poln odklon krilc levo in zaganjamo (»pumpamo«) z ročico za plin motorja v spodnjem predelu. Če ima motor konstantne vrtljaje, zračni tok ne obliva krmilnih površin, zato se bo model začel zvračati. S »pumpanjem« zagotovimo zadosten pretok zraka po krmilnih površinah. Če imamo dovolj presežka moči, lahko mo¬ del odpeljemo tudi negativno navzgor, tako da dodamo poln odklon krilc desno in poln plin nazaj. Če model kljub zaganjanju (»pum- panju«) s plinom in večkratnim poskusom ne ostane v negativni figuri »torque roli«, temveč se zvrača, potem najverjetneje po¬ trebuje nekoliko večji kot motorja navzgor. Sam imam motor na 4D-modelih zamaknjen približno dve stopinji navzgor. Ko tako nasta¬ vimo model, imamo pravo izhodišče za preiz¬ kušanje novih manevrov, ki so vsekakor zelo zabavni. 1. Pionirja akrobatskega letenja v dvorani, Martin Muller s soprogo Stephanie Schwan 2. Mamo Models Upside-down System 3. Model Giles 4D 2011, ki mi je pomagal do naslova nemškega prvaka DAeC v kategoriji F3P-AM leta 2011 v Braunschweigu. Model je tehtal 148 g. 4. Detajl nosu modela in VPP-sistema na Gilesu 4D 2011 5. Diagrami uporabljenih krivulj na oddajniku 6. Izvajanje manevra negativni »torque roli« z modelom Giles No Limits november 2012 | 13 MODELARSTVO 5D-letenje Kot zanimivost naj še dodam, da je Martin Miiller leta 2009 postregel s svežo inovacijo - dodatno vektorsko kontrolo nagiba pogona po smeri. Za njim je mnogo pilotov preizku¬ šalo ta sistem in ga tudi izpopolnilo; nekateri uporabljamo neodvisen servomehanizem za nagib pogona, kar ponuja še več možnosti in omogoča lažje nastavljanje modela. Nasploh pa ta dodatna komanda omogoča boljši nad¬ zor v 4D-manevrih in tudi povsem nove, še bolj neverjetne 4D-manevre. Videoposnetek letenja z modelom Giles No Limits (slika 7) si lahko ogledate na spletnem naslovu http:// www.youtube.com/watch?v=iylD4m0bpEE. Za seznanjanje s 4D-letenjem ne priporočam 5D-modela, zato sem se v članku omejil zgolj na »navadno« 4D-letenje. Zaključek Upam, da mi je s tem člankom uspelo raz¬ jasniti pojem 4D-letenja ter pokazati, da ni tako zelo zahtevno, kot je mogoče videti na prvi pogled. Mislim tudi, da bodo morebit¬ nim navdušencem informacije v tem članku skrajšale pot do tega zanimivega stila letenja. Za več informacij o mojih modelih in tekmo¬ vanjih (slika 8) vas vabim na ogled spletne strani www.aianRCfly.com, z veseljem pa tudi odgovorim na vprašanja prek e-naslova alan RCfly@gmail.com. 7. Model Giles No Limits, s katerim sem tekmoval v sezoni 2012. Vidne so močno porezkane povr¬ šine in dodatne karbonske ojačitve krmilnih po¬ vršin. Model kljub dodatnemu servomehanizmu za nagib motorja tehta zgolj 155 g. 8. Slovenska ekipa po uspešni tekmi nemškega pr¬ venstva DAeC v Coburgu marca letos. Tomaž Bavdaž je na svoji prvi mednarodni tekmi do¬ segel odlično 2. mesto v kategoriji F3P-B, sam pa sem osvojil 2. mesto v kategorijah F3P-A in F3P-AM. >Cr »k/ ISB ključ 8GB Dvakrat mesečno samo ,50 € Letna naročnina - 21 številk revije ^*S?3lniške| ,,b "' NAROČI ZDAJ: MICHAEL FREEMAN FOTOGRAFOV POGLED 7AKAI? uredniški izbor I Sp rest - ' sl0 W?H'ač unaff3 i. ~ --«O. Prodaj,!«^. <11 A ( '" ObNn *«’ r,pk *^ moigtnia , a zabavnih tehnologij O •Linux bejba v vsaki številki | •Brezplačna dostava revije + DARILO GSM 041 393 830 | 040 220 9111 narocnine@nevtron.si | TEL 01 620 88 03 14 | november 2012 NOVO NA TRGU Novo na trgu GRAUPNER AMIGO IV Po dolgih letih je spet na voljo zdaj že legen¬ darni Graupnerjev začetniški letalski model amigo. Zaradi preproste gradnje je idealen za modelarja začetnika. Nizka krilna obremeni¬ tev modelu omogoča odlično jadranje tudi v termičnih dviganjih. Z dodatnim pogonskim motorjem (na voljo je posebej) ga lahko spremenimo v električno gnani model. Celotna konstrukcija modela je iz balze ali ve¬ zane plošče. Krilo je zaradi lažjega transporta dvodelno. Sestavljanka vsebuje vse potrebne dele, ki so lasersko izrezani, načrt in navodila za sestavljanje. Seveda so predhodno obliko¬ vane tudi vse letvice in prozorna zasteklitev kabine modela. Tehnični podatki: razpetina 2000 mm, dolžina 1115 mm, površina krila 62,47 dm 2 , profil krila NACA 4409, masa modela pribl. 1100 g. RV-funkcije: krmiljenje po smeri, višini in spre¬ minjanje vrtljajev elektromotorja električne izvedenke. Cena sestavljanke je 104,90 EUR.. GRAUPNER AMIGO IV ARF Tisti, ki nimate časa ali znanja dokončati amiga iz sestavljanke, lahko kupite že sestav¬ ljen model ARF (angl. Almost Ready to Fly - skoraj pripravljen za letenje). Model je v tem primeru dokončan in prekrit v privlačni belo-rdeči barvni shemi. Za model v tej izve¬ denki potrebujete zgolj kratko sestavljanje z osnovnim orodjem. Se enkrat naj opozorimo, da se model preprosto elektrificira, zato ni primeren samo za mete iz roke ali jadranje na pobočju, temveč tudi za jadranje na ravnini. V sestavljanki dobite že izdelane in prekrite dele modela in navodila za sestavljanje. Tehnični podatki in funkcije modela so iden¬ tične kot pri prejšnji sestavljanki istega mo¬ dela. Cena je 152,00 EUR. ROBBE BEAVER ARF 1520 MM Beaver je znan kot neverjetno preprosto in trpežno letalo, ki ga uporabljajo še zlasti za letenje na odročnih področjih. Tudi maketa iz trpežnega EPP-ja ni nič drugačna, v zraku pa zmore marsikaj in je namenjena RV-pilo- tom, ki obvladajo letenje s krilci za nagib. V zraku bi ga zaradi avtentičnega videza zlahka zamenjali s pravim letalom. Tudi v močnejšem vetru sta vzlet in pristanek neproblematična, dolžino vzleta in pristanka pa učinkovito skrajšamo z zakrilci. Do prvega poleta model potrebuje le kratko sestavljanje z osnovnim orodjem. Za prepri¬ čljivejšo upodobitev je v sestavljanki tudi figu¬ ra pilota in kapa propelerja (spiner). Dokupiti je treba samo še ustrezen najmanj šestkanalni sprejemnik in pogonski akumulator. Vsebina sestavljanke: že izdelani in pobarvani penasti deli modela, v model je vgrajen ustre¬ zen zunanjevrteči se brezkrtačni motor s kr¬ milnikom vrtljajev, vgrajeni so servomehaniz- mi (5 kosov) in LE D-osvetlitev modela. Tehnični podatki: merilo I : 10, razpetina 1520 mm, površina krila 28 dm 2 , krilna obre¬ menitev 42 g/dm 2 , dolžina 960 mm, masa mo¬ dela 1200 g. RV-funkcije: smer, višina, krilca za nagib, zakril- ca, vrtljaji motorja. Cena modela je 162,90 EUR. Mibo modeli, d. o. o. Tržaška cesta 87b, 1370 Logatec tel.: 01/759 01 01,041/669 I I I e-pošta: shop@mibomodeli.si www.mibomodeli.si A.C.M.E. SŽ POTNIŠKI VAGONI Podjetje A.C.M.E. je pred kratkim predstavilo štiri nove štiriosne potniške vagone vrste »Y« v merilu I : 87 (HO) iz petega železniškega obdobja z oznakami Slovenskih železnic. Prva dva vagona sta I. do 2. razreda in se razliku¬ jeta po notranjosti in številčenju (SŽ 51 79 39-70 022-8 in SŽ 50 79 39-00 027-3). V enem vagonu je prostor za kolesa, ki so že vstavljena. Druga dva vagona sta 2. razreda in se razli¬ kujeta v tisku in zračnikih na strehi ter spo¬ dnjem delu vagona in oštevilčenju (SŽ 51 79 20-70 076-5 in SŽ 51 79 20-70 032-8). No¬ tranjost vseh štirih modelov vagonov je raz¬ deljena na hodnik in kupeje, ki so opremljeni s sedeži. Spenjače in priklopi spenjač so v standardih NEM. Modeli vagonov bodo še posebno za¬ nimivi za zbiralce železniških miniatur, saj gre za primerke, ki jih ne izdelujejo prav pogosto in so tako rekoč eksotični modeli. Cena posameznega vagona znaša 54,90 EUR. ROCO SŽ 541 107 Roco je v septembru izdal omejeno serijo modelov električne lokomotive Slovenskih železnic SŽ 541 107-3 v merilu I : 87 (HO). Modeli so predvideni samo za sistem DC, imajo pa že vse pripravljeno za vgradnjo digi¬ talnega dekodirnika prek osempolnega vmes¬ nika. Cena lokomotive je 214,00 EUR. Trgovina Kovač Vir, Litijska I, 1230 Domžale tel.: 01/7295 124 e-pošta: info@moko.si internet: www.moko.si november 20 1 2 | 15 Kako izdelati maketo domače hiše (i.dei) MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič Ob Vrbskem jezeru na obrobju Celovca, dobro uro vožnje iz Ljubljane, se na površi¬ ni 26.000 m 2 razteza Minimundus (www.mini mundus.at). V tem muzeju na prostem si od konca marca do konca oktobra lahko ogle¬ date čez ISO maket najbolj znanih stavb, spo¬ menikov in prometnih sredstev z vsega sveta, med katerimi so tudi makete blejskega gradu, blejskega otoka (slika I; foto: Peter Ošlak) ter ljubljanske Narodne in univerzitetne knji¬ žnice, ki jo je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Te pomanjšane izdelke v merilu I : 25 v Mi- nimundusovih delavnicah izdelujejo specia¬ lizirani modelarji, pri čemer večinoma upo¬ rabljajo enaka gradiva, iz kakršnih so zgrajeni izvirniki. maketo točno določenega objekta, ki že ob¬ staja ali pa njegovo gradnjo šele načrtujemo. V tem primeru namreč potrebujemo njegove čim bolj točne mere (dolžina, širina, višina), obliko in velikost oken ter strehe, za še na¬ tančnejši izdelek pa tudi razpored prostorov oz. predelnih sten, obliko morebitnih okra¬ skov na pročelju, podatke o balkonih in nišah, obliko ter vrsto ograj itd. Pridobivanje naštetih informacij lahko po¬ teka na dva načina. Pri prvem potrebujemo nekaj listov papirja, svinčnik in vsaj 3 m dolg merilni trak (ter po možnosti še pomočnika, ki nam bo zelo olajšal delo). Najprej na papir prostoročno narišemo približne skice tlorisa in vseh sten objekta, na katere nato vpisu- 10 x 10 m, mi pa bi želeli njeno maketo, ki bi jo mogli postaviti na knjižno polico, po¬ tem njene zunanje mere ne bi smele preseči 20 x 20 cm, saj moramo upoštevati tudi ne¬ koliko večje mere podstavka oz. osnovne plošče makete. Če zdaj dolžino prave hiše delimo z dolžino makete, tj. 10 m : 0,2 m, dobimo število 50, ki pomeni, da bo maketa narejena v merilu I : 50 oz. bo v vseh elemen¬ tih 50-krat manjša od originala. S številom 50 moramo zato deliti prav vse mere na načrtu. Večje merilo pomeni manjši izdelek, manjše merilo pa večji izdelek. Pri odločanju za naj¬ primernejše merilo moramo upoštevati tudi morebitne podrobnosti itd., ki so pri večjih merilih težko izvedljive. Gradivo Izbira gradiva je v veliki meri odvisna od merila in seveda od tega, kako natančno maketo želimo izdelati. Lahko nas zanimajo samo grobe oblike ter položaj oken in vrat, ki ga nakažemo z barvo ali s samolepilno fo¬ lijo (slika 5), včasih pa je treba izdelati tudi štukature in druge podrobnosti na pročelju. Pri manjših merilih si zato lahko pomagamo Arhitekti si pri svojem delu pogosto po¬ magajo z maketami iz lesa, kartona, umetnih mas ipd. ter tako javnosti predstavljajo svo¬ je projekte (slika 2). Tak pristop je posebno dobrodošel takrat, ko je objekt še na stopnji načrtovanja in so na voljo le načrti na velikih polah papirja ali risbe, ki v birojih projektan¬ tov nastajajo s pomočjo sodobnih računalni¬ ških programov. Če ne živite ravno v 15-nadstropnem blo¬ ku, ste morda tudi sami že kdaj pomislili, da bi izdelali maketo domače hiše v pomanjša¬ nem merilu. Ta izziv je toliko večji, če gre za objekt, ki je zgolj »na papirju« in šele načrtu¬ jete njegovo postavitev. Tak izdelek bo upo¬ raben tako za naročnika oz. investitorja, saj si bo z njegovo pomočjo lažje predstavljal kon¬ čno podobo načrtovanega objekta, kot tudi za projektanta in seveda za izvajalca. V Timu je bilo v zadnjih letih objavljenih kar nekaj načrtov za izdelavo modelov dvo¬ etažne hiše, brunarice, mlina ipd. Njihova skupna lastnost je, da so bili preprosto pove¬ dano - »izmišljeni«. Povsem drugače pa se je treba lotiti stvari, če želimo narediti model ali jemo izmerjene razdalje (slika 3). Pri drugi možnosti, ki je seveda neprimerno lažja, upo¬ rabimo že izdelan načrt objekta (slika 4), brez katerega se njegova gradnja sploh ne bi mogla začeti. Tak načrt zagotovo obstaja - razen se¬ veda, če živite v hiši starejšega datuma in so se načrti zanjo morda že izgubili. Ne glede na to, kako smo prišli do podat¬ kov o zgradbi, katere pomanjšan model na¬ meravamo izdelati, se moramo najprej odlo¬ čiti za merilo, tj. njegovo velikost v primerjavi z originalom. Če je prava hiša velika, denimo, 3 s tanko iverno in vezano ploščo, masivnim lesom, balzo, stiroporom, stirodurom, de- pronom, penastimi ploščami (npr. Kapa), akrilnim steklom, žico ipd., večja merila pa narekujejo uporabo tanjših gradiv, kot so karton, papir, različne folije in polistiren. Zlasti slednji je med plastičnimi maketar- ji in ljubitelji malih železnic zelo priljubljen, saj različno debele gladke in reliefne plošče, profili, cevke itd. omogočajo hitro in razme¬ roma preprosto izdelavo tudi najbolj finih de¬ tajlov. 1 6 | november 2012 PRILOGA V našem primeru se bomo omejili na upo¬ rabo vezane plošče, ki je najlažje dostopna in najcenejša, poleg tega pa ima osnovno orodje za njeno obdelavo vsak modelar začetnik. Pri izbiri je treba biti pazljiv, saj mora biti plošča popolnoma ravna, gladka in brez poškodb, ki bi kazile videz izdelka. Vsaj za zunanje stene izberite bukovo, ki jo je resda nekoliko težje žagati, vendar pa boste imeli pozneje manj težav pri obdelovanju robov in sestavljanju. V nasprotju z bukovo je vezano ploščo iz meh¬ kejših vrst lesa, kot je npr. topol, lažje žagati, a se rada cefra in trga, zato jo v najslabšem primeru uporabite za izdelavo predelnih sten. Nekje med obema skrajnostma je s svojimi lastnostmi vezana plošča iz brezovega lesa (izdelujejo jo npr. v mizarstvu Ipavec v Meng¬ šu). Za osrednje sestavne dele nekoliko večje makete izberemo 5 ali 4 mm debelo gradivo, za detajle pa tanjšo. V modelarskih trgovinah prodajajo tudi kose letalske vezane plošče (aviošper) debeline 2, 1,5, I mm in celo še manj, vendar ni ravno poceni. Pogosto se jo da pri izdelavi manj zahtevnih maket učinkovito nadomestiti kar s koščki furnirja ali kartona. Za okna je najbolje uporabiti tanjše akril¬ no steklo, pomagati pa si je mogoče tudi z debelejšo prozorno folijo ali celo s plastičnimi ohišji zgoščenk. (Ena od nujno potrebnih la¬ stnosti, ki jih mora - poleg natančnosti, potr¬ pežljivosti in vztrajnosti - imeti vsak modelar oz. maketar, je vsekakor tudi iznajdljivost...) Izdelava lastnega načrta Ko smo določili merilo, moramo vse mere z načrta za pravo hišo ustrezno preračunati, pri čemer si pomagamo s kalkulatorjem. Na liste papirja narišemo poglede na hišo z vseh štirih strani in z vrha (slika 6). Najprej do¬ ločimo glavne zunanje mere (oblika in tloris stavbe, višina posameznega nadstropja, oblika slemena in strehe, morebitni prizidki z zuna¬ njim stopniščem, garažo, delavnico ipd.), nato pa še položaj oken, vrat, balkonov, lož, teras ipd. Kdor želi podrobnejšo maketo, naj nari¬ še in z merami označi tudi razporeditev pre¬ delnih sten. Seveda je treba mere ustrezno zaokroževati na nekaj milimetrov, kar močno olajša poznejše risanje posameznih elemen¬ tov, na videz makete pa nima praktično no- 8 enega od računalniških programov, kot je npr. AutoCAD (slika 7) ali Google Sketchup, ka¬ terega uporabo v nadaljevanjih predstavljamo prav v tem letniku Tima. »Klasično« risanje si lahko zelo olajšamo z uporabo pavs papirja in lista milimetrskega papirja, ki ga podložimo in pritrdimo z nekaj koščki lepilnega traku (sli¬ ka 8). S tem se izognemo uporabi dveh triko¬ tnikov, pa tudi pravokotnost robov sestavnih delov je s tem zagotovljena. Vedno najprej s svinčnikom (na računalniku s pomožnimi črta¬ mi) narišemo celoten obris posameznega se¬ stavnega dela in šele potem odprtine za vrata in okna ter utore. Širina slednjih je odvisna od debeline gradiva, poleg tega pa se mora¬ jo po velikosti ustrezno ujemati na sosednjih stranicah. S številom utorov ne gre pretira¬ vati; biti jih mora ravno toliko, da natančno 9 benega vpliva. Pred dokončnim risanjem »na čisto« je pri¬ poročljivo preveriti oz. preračunati vse mere (npr. seštevek širin vseh oken, nji¬ hovih medsebojnih razdalj in odmikov od vogalov vzdolž ene stene se mora natančno ujemati z njeno dolžino). Sestavnih delov nikoli ne rišemo ne¬ posredno na gradivo, ampak vedno najprej na papir. Načrtova¬ nja se lahko lotimo ročno ali s pomočjo izžagane sestavne dele tudi brez lepila držijo skupaj. Ko smo vse nekajkrat preverili, glav¬ ne črte posameznega elementa prevlečemo s tankim flomastrom ali pisalom za tehnično risanje (slika 9), pomožne črte pa zradiramo (na računalniku jih zbrišemo ali zapremo plast s pomožnimi črtami). Nato vse obrise prefo- tokopiramo (ali natisnemo s tiskalnikom). Da jih ne bi pomešali med seboj, jih je priporo¬ čljivo oštevilčiti - po možnosti čim bolj po vrsti oz. po vrstnem redu sestavljanja. Če je to vaš prvi samostojni načrt, boste kaj hitro ugotovili, da to delo zahteva kar precej časa in predvsem dobro prostorsko predstavo. In ne bodite preveč razočarani, če boste šele po tem, ko boste imeli izžagane že vse sestavne dele, ugotovili, da je en za 5 mm predolg, drug pa za prav toliko prekratek ... Tudi to spada k modelarstvu in s takimi »presenečenji« se spopadamo vsi, ki pripravljamo načrte za Tim. november 2012 | 17 ■ PRILOGA Komur se zdi opisani postopek prezah¬ teven, lahko po objavljenih navodilih izdela maketo s slik s konca tega prispevka. Gradnja ni zahtevna, zato se z njo lahko spoprimejo tudi začetniki z manj izkušnjami. Seveda lahko načrt poljubno priredite ali spremenite, kar je prav tako izvrstna vaja za samostojno izdela¬ vo lastnih načrtov. Orodje in pripomočki Potrebovali boste škarje, odstranljivo lepilo (npr. Scotch UP) v stiku, trši svinčnik, daljše ravnilo, kotnik, ročno (ali električno) rezljačo, podložno mizico, žagice za les št. 4 ali 5, modelarski vrtalnik s svedrom za les 0 0,8-1 mm, nekaj manjših mizarskih spon, ploščato pilo, komplet iglastih pilic, brusilni papir različnih zrnatosti in manjši čopič. Za lepljenje lahko uporabite katero koli lepilo za les, za barvanje modela pa so zaradi svoje preproste uporabe najbolj priporočljive akrilne barve. Gradnja makete Ker so oblike sestavnih delov makete na prilogi na sredini revije narisane v naravni veli¬ kosti, jih ni treba povečevati ali pomanjševati. Zadostuje, da vam v fotokopirnici naredijo kopijo načrta, ki jo nato razrežite s škarjami in posamezne elemente drugega poleg dru¬ gega položite na raven kos vezane plošče ustrezne debeline (slika 10), ki jo prej obrusi¬ te, da bo popolnoma gladka. Vse kose papir¬ ja nato na hrbtni strani na tanko namažite z odstranljivim lepilom, s čimer se boste izognili zamudnemu in nenatančnemu prerisovanju s pomočjo kopirnega papirja. Število kosov po¬ sameznih elementov je navedeno v kosovnici na desni. Obris strehe (29) je zaradi velikosti narisan v merilu I : 4, zato ga morate ustrezno Kosovnica 18 | november 20 1 2 povečati. To je seveda najlažje narediti s po¬ močjo fotokopirnega stroja, gre pa tudi ro¬ čno. Zunanje mere so že podane, položaj dveh oken in dimnikov pa za vajo določite sami. Da bi lahko izžagali odprtine za okna in vrata, morate v enega od kotov znotraj vsa¬ kega pravokotnika z modelarskim vrtalnikom in s svedrom za les 0 0,8-1 mm najprej izvr¬ tati luknjico (slika II). Skoznjo nato s spodnje strani potisnite v modelarski lok vpeto žagico (slika 12) in jo zategnite še s krilno matico na vrhu loka. Pri rezljanju bodite čim bolj na¬ tančni. Z izžaganih sestavnih delov odstranite ostanke fotokopij, s široko ploščato pilo po potrebi popravite utore in z brusilnim papir¬ jem zgladite robove odprtin. Zdaj je na vrsti poskusno sestavljanje makete, da preverite prileganje utorov. Pri tem delu si pomagajte s kosovnico in fotografijami z oštevilčenimi sestavnimi deli. Ko ste odpravili vse pomanjkljivosti, se lahko lotite lepljenja. Plast lepila naj bo tanka in čim bolj enakomerna, zato ga nanašajte z majhnim čopičem za risanje, iztisnjeni pre¬ sežek lepila pa takoj obrišite z vlažno krpo. Vedno počakajte, da se lepilo popolnoma posuši, in šele nato nadaljujte z dodajanjem novih elementov. Najprej v utore na osnovni plošči (I) vle- pite stranice pritličja 2, 9, 10-14 in 16 (sli¬ ka 13). Zlepek obtežite, da se med sušenjem ne bi zvil. Enako naredite zgornje nadstropje: na osnovno ploščo nadstropja (17) najprej na¬ lepite stranice 19-21, sledita elementa 22 in 23, nato pa kot podsklop še elementi 23 in 25-27. Čisto na koncu dodajte steni 24 in 28. Tudi ta zlepek (slika 14) obtežite in pustite, da se popolnoma osuši. Pravokotna enokapna streha (29) ima dve pravokotni odprtini, ki ponazarjata strešni okni. Na spodnji strani je obrobljena z ele¬ menti 30-32 (slika 15), na zgornji strani pa sta postavljena dva dimnika (33), ki ju izdelate iz letvice s prerezom 12x12 mm in jima na vrh nalepite kapo (18) iz vezane plošče (sli¬ ka 16). Nišo glavnega vhoda omejujejo elementi 3, 4 in 6, ki so enako kot tudi vhodna vrata (5) narejeni iz 4 mm debele vezane plošče (sli¬ ka 17). Načrt je zasnovan tako, da je streho mo¬ goče sneti, odstranljivo pa je tudi celotno zgor¬ nje nadstropje. Da se natančno prilega stenam pritličja, skrbijo štirje kvadratni omejilniki (18), katerih položaj je s prekinjeno črto narisan na delu 17 (slika 18). Komur takšna izvedba ne ustreza, naj zgornje nadstropje preprosto na¬ lepi na zgornji rob spodnjega nadstropja. S tem je maketa v grobem narejena (sli¬ ki 19 in 20). Več o »zasteklitvi« oken in bar¬ vanju bomo objavili v prihodnji številki, ko bo opisana tudi izdelava predelnih sten, ki jih na¬ kazujejo tanke prekinjene črte na delih I in 17. Ta »dodatek« vam bo resda vzel kar nekaj časa, vendar pa bo maketa z njim veliko pri¬ dobila. november 2012 | 19 MODELARSTVO Zmaj s padalom JANEZ SMOLEJ Uporaba padal je tesno povezana z marsikatero modelarsko di¬ sciplino. Naredi jo še bolj zanimivo in privlačno, kar velja tudi za spu¬ ščanje zmaja, ki tokrat v nasprotju s prejšnjimi članki ne bo v prvem planu. Padalo je nastalo po genialni zamisli Leonarda da Vincija kot mehanska naprava, ki bistveno upočasni gibanje teles v prostem padu. Z minimalnim vložkom energije zračnih pojavov ali s pomočjo zmaja lahko padalo poleti daleč in visoko ter vsaj za nekaj časa ubeži sili gravitacije. Za izdelavo padala potrebujemo naslednja gradiva: folija (polieti¬ len, PVC), sukanec, vrvica debeline I mm in dolžine 80 m, karton, pla¬ stenka, vezana plošča, smrekove letvice 6 x 6 x 1000 mm in opletena elastika debeline 2 do 2,5 mm. Med potrebščinami, ki jih bomo uporabljali, pa so: škarje, flomastri v različnih barvah, šeleshamer, lepilo UHU por, ravnilo dolžine 50 cm in kotomer. Izdelava padala Za izdelavo padala uporabimo tanko polietilensko folijo debeline 4 mm. Kupolo padala izdelamo v obliki dvanajstkotnika (risba I) z na¬ vpičnim robom dolžine 330 mm, vodoravnim robom dolžine 265 mm in robovi na vmesnih legah v dolžini 310 mm in 275 mm. Najhitreje in najnatančneje jo bomo oblikovali po šabloni iz tršega risalnega papirja (šeleshamer) ali kartona. Z izrezovanjem odprtin v kupoli bomo do¬ segli, da se bo padalo lahko dvigovalo kot zmaj (slika I) in bo zaradi pretoka odvečnega zraka skozi kupolo stabilno. Za spuščanje padala z zmajem zadošča krožna odprtina na sredini kupole, katere velikost je odvisna od premera padala. Za majhna padala premera 80 cm do I m mora biti velika od I do 3 cm. Kupolo padala okrasi¬ mo z barvnimi flomastri. Na ogliščih kupole navežemo tanko vrvico ali sukanec z visoko natezno trdnostjo. Da se folija na mestu pritr¬ ditve vrvic ne bo trgala, jo zaščitimo s koščki karto¬ na, ki jih prilepimo na foli¬ jo (slika 2). Ker želimo, da bo kupola med spuščanjem zmaja optimalno razprta, določimo dolžino vrvic ob daljši osi (2 + 2) 810 cm in v legah ob krajši osi (4 + 4) 920 cm. Za kupolo v obliki pravilnega dvanajstkotnika ne potrebujemo predloge, ker jo lahko natančno izre¬ žemo z zgibanjem in obre¬ zovanjem folije. Pri oblikovanju spod¬ njega dela padala lahko im¬ proviziramo. Najboljša je obtežba s kosom stirodura (slika 3) ali plutovinastim zamaškom od steklenice. Težo po potrebi povečamo z ovijanjem lepilnega traku okoli obtežila. Izdelava zmaja Zmaj, s katerim bomo dvigali padalo, je lahko po¬ ljuben, pomembno je le, da ima dovolj veliko površino (slika 4). Za spuščanje pada¬ la v šibkem ali blagem vetru je primeren model, ki smo ga v podobni obliki že pred¬ stavili (risba 2, možnost I). V zmernem ali močnejšem vetru pa se dobro izkaže zmaj, ki je prika¬ zan na risbi 2 (možnost 2) in risbi 3. Zmaja uravnotežimo s sistemom treh vrvic (vaga) dolžine a = 80 cm, b = 90 cm in c = 90 cm, ki jih na ogrodje pritrdimo v točkah A, B in C (glej risbi 2 in 3) in jih v enakem sorazmerju lahko tudi nekoliko spremenimo. Risba 2, možnost I 20 | november 2012 MODELARSTVO možnost 1 in 2 Risba 3, možnost 2 Spuščanje padala Obstaja kar nekaj načinov, kako med dvigovanjem ločiti padalo od zmaja. V želji po preprosti in učinkoviti rešitvi izrežemo in vlepimo pravokotno oblikovani del iz vezane plošče v zgornji del plastenke, ki jo pritrdimo na ogrodje zmaja (risba 2, slika 2, risba 3, risba 4). Padalo nataknemo na ročico z zanko, oblikovano iz prožne vrvice (detajl D, risba 2, risba 3, risba 4), ki pa mora biti dovolj ohlapna, da lahko ob zmanjšanem vpadnem kotu zmaja zdrsne z ročice in sprosti padalo (slika 5). Če se padalo noče sneti, zmaju z izmeničnim popuščanjem in napenjanjem vlečne vrvice zmanjšamo vpadni kot do vodoravne lege. Padalo na zmaju lahko dvigamo in spuščamo s poljubne višine (sli¬ ka 6). Ob vzletu potrebujemo pomočnika, ki nam bo držal razprto padalo in zmaja v višini iztegnjenih rok pri napeti vlečni vrvici dolžine I0 do I5 m. Padala lahko spuščamo tudi samostojno ob pomoči segretega zra¬ ka (slika 7), ki se zaradi manjše gostote glede na okoliški zrak dviguje v obliki stebra. Dviganje toplega zraka, ki ga strokovno imenujemo ter¬ mika, je najbolj izrazito v dopoldanskem času, ko začne sonce segreva¬ ti zračne plasti pri tleh. Idealna konfiguracija terena za spuščanje padal Risba 4 (detajl D) s pomočjo termike je lahko manjša vzpetina ali prisojno pobočje hriba. Pomembno vlogo pri tem pojavu ima tudi temnejša barva tal, kjer se zrak segreva bistveno hi¬ treje kot v okolici. Vpliv ter¬ mike lahko izkoristimo tudi v neposredni bližini visokih zgradb s svetlo obarvano fasado, od katere se sončni žarki odbijajo in dodatno se¬ grevajo zrak. Tako kot za zmaje tudi za padalo veljajo varnostna pra¬ vila, s poudarkom na primer¬ ni oddaljenosti od objektov, poseljenih območij in dalj¬ novodov. Pomembna je tudi ocena vetra, ki je že deset metrov od tal lahko tudi do 30 % močnejši, kar nas lahko neugodno preseneti med preizkušanjem izdelka. november 2012 | 21 MODELARSTVO Prijemalka za posodice z barvo in drugo JURE JUREČIČ Izdelek, ki ga vidite, ni noben veličasten izum, vendar je dobrodo¬ šel pripomoček, ki bo še kako prav prišel vsem tistim, ki imajo pogosto opravka z barvanjem modelov, maket in podobnih izdelkov. Raketar¬ jem in drugim oblikovalcem se med delom pogosto zgodi, da se jim prevrne lonček z barvo in to, če je le mogoče, prav po izdelku. Skoda je povzročena, da obilice slabe volje ob tem sploh ne omenjam. Kar nekaj časa sem razmišljal, kako bi to preprečil, in se na koncu domislil reši¬ TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 5,17 EUR. TIMOV NAČRT I TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT II TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KI M I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model -polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis - jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-IO9E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 -fokker E III, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, I m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 tve te težave. Zamislil sem si kovinsko prijemalko za posodice z bar¬ vo, ki jo je mogoče pritrditi na rob mize, hkrati pa je namenjena tudi odpiranju barv v primeru, da se pokrovček prilepi na navoj posodice. Prijemalka seveda ni vsemogočna. Če jo preveč zategnemo, se namreč steklena posodica lahko tudi zdrobi. Prijemalka je zelo uporabna tudi v primeru, ko čopič namočimo v barvo in ga pustimo v njej. Takrat se še lažje prevrne in spet smo pri istem problemu. Prijemalko si lahko izdelamo sami, in sicer iz že obstoječih delov, ki jih lahko kupimo v trgovinah z gradbenim materialom oziroma že¬ leznino (Merkur, OBI, Bauhaus). Vijaki, potrebni za sestavljanje pri¬ pomočka, so lahko poljubne velikosti. Izdelek je dovolj preprost, da podrobnejši načrt zanj ni potreben, vsi sestavni deli pa se lepo vidijo na fotografijah. Objemka stoji na vijaku (imbusni), da se lahko zavrti za 360 stopinj, ali pa jo pri¬ vijemo, da stoji pri miru. V objemki se vidi originalna guma, namesto nje pa la¬ hko uporabimo tudi kakšen drug material. Spojka na iz¬ virnem izdelku je iz alumini¬ ja, ki je mehka kovina in se lahko obdeluje. Opisani pripomoček pri¬ poročam in upam, da vam bo prav prišel pri vašem ustvarjanju. HUMOR »Oprosti ... a si mogoče kje videl eno vrečkico z enim takim zele¬ nim drobirjem ...?« 22 | november 2012 MAKETARSTVO Digitalna sklopka na modelu lokomotive SŽ 642-199 IGOR KURALT V svetu modelnih železnic so poleg vožnje vlakov po maketi zanimivi tudi razporejanje in premiki (ranžiranje) vagonov na postajah. To je nekako tako, kot bi po več tirih z lo¬ komotivo razporejali vagone ali z enega kon¬ ca postaje z lokomotivo prepeljali vagon ali kompozicijo vagonov na drugi konec postaje in jih odklopili od lokomotive. Enak promet se lahko odvija na večji maketi med dvema ali več postajami. Odklop vagona ali kompozici¬ je vagonov od lokomotive pa utegne včasih povzročiti težave, zato velja že pri načrtova¬ nju gradnje razmišljati o tem, da na določene odseke umestimo odklopni tir, ki pa je spet stacionaren, kar pomeni, da lahko vagone odklapljamo samo na teh mestih. S prihodom digitalnega sistema v svet malih železnic je na¬ enkrat postalo odklapljanje vagonov ali kom¬ pozicije vagonov od lokomotive mogoče kjer koli na maketi zgolj s pritiskom na enega od funkcijskih gumbov na centrali. Za razporejanje vagonov ali kompozicije vagonov sem z namenom posodobitve izbral model, ki tudi v realnem svetu opravlja naloge razporejanja in premikanja vagonov. Najbolj mi je odgovarjal Mokov model lokomotive SŽ 642-199 (slika I). Za razporejanje vagonov ima Roco v svoji ponudbi digitalni komplet sklopk, ki vsebujejo digitalni večprotokolni dekodirnik za format DCC in MM z osempol- nim vmesnikom po standardu NEM 652 z do¬ datnim pomožnim izhodom in dve elektroma¬ gnetni sklopki (slika 2), ki sta kompatibilni s klasičnimi sklopkami po standardu NEM 360, Marklinovimi sklopkami Relax in Marklinovi- mi kratkimi sklopkami. Na modelu lokomotive je nosilec sklopke izdelan v standardu NEM 362 (slika 3). Klasi¬ čno sklopko (kavelj) enostavno zamenjamo z elektromagnetno sklopko. Všečno je tudi to, da model nima vgrajenega pluga in je dovolj prostora za elektromagnetno sklopko. Za montažo potrebujemo natančen križni izvijač, pinceto, spajkalnik manjše moči s fino konico, manjši modelarski nož in lepilni trak. Najprej moramo na modelu odstraniti ohišje s podvozja. Na spodnjem delu odvi¬ jemo štiri vijake, kot prikazuje slika 4. Dva vijaka sta pred zadnjim podstavnim vozičkom, druga dva pa pod prvim podstavnim vozičkom pri notranjem kolesnem sklopu. Ko ohišje odstranimo s podvozja (slika 5), si med razdiranjem modela dobro zapomni¬ mo, kako je model sestavljen, da pozneje pri vnovičnem sestavljanju vemo, kaj kam sodi. Za orientacijo, ker gre za enokabinsko loko¬ motivo, je sprednji del lokomotive tisti z dalj¬ šim delom pokrova, zadnji del pa ima krajši del pokrova. Na koncih odstranimo plastiko, da lahko izvlečemo vezje s svetlečimi diodami iz ležišča in s papirjem zaščitimo model, da opilki, ki nastanejo pri vrtanju, ne padajo po tiskanem vezju in pogonskih sklopih (slika 6). V ležišču, kjer je razsvetljava, pri straneh v kotih z na¬ tančnim vrtalnikom in svedrom 0 I mm iz- november 2012 | 23 MAKETARSTVO vrtamo dve luknji skozi podvozje. Na spodnji strani je ob vogalih toliko prostora, da žica ne ovira delovanja kinematike ob odklonih (slika 7). V nosilec sklopke do konca potisnemo di¬ gitalno sklopko, da se zaskoči, kot prikazuje modra puščica na sliki 8. Poravnamo žice, ki se ne smejo križati, in jih potegnemo vsako na svoji strani skozi izvrtane luknje v podvozju, ki so označene z rdečimi puščicami (slika 8). Skozi izvrtano luknjo premera I mm po¬ vlečemo električne žice od digitalne sklopke toliko vstran, da na spodnji strani niso v na¬ poto gibanju in podstavnemu vozičku, a da se sklopka lahko še neovirano odmika v levo in desno. Električne žice naj ostanejo v zunanjih kotih ležišča, kjer je razsvetljava (slika 9). Na pokrovih vezja svetlečih diod zunanje pokončne robove posnamemo oz. popilimo v širini I mm (slika 10), da bodo električne žice po kotih potekale neovirano. Ko so vezja s svetlečimi diodami spet na svojem mestu, zvežemo žice, kot prikazu¬ je slika II. Desna žica se priključi na skupni vod modre barve, leva žica pa se na sprednji strani priključi na zeleno, ki vodi iz dekoderja na tretji pin in predstavlja izhod AUXI. Na centrali je to funkcijska tipka Fl. Na zadnji strani se leva žica poveže z dodatno vijoliča¬ sto žico, ki prihaja posebej iz dekodirnika in je izhod AUX2, na centrali pa je to funkcijska tipka F2. Sredinski kavelj, ki je označen na sliki 12, je treba izvleči in odstraniti, ker sicer ovi¬ ra digitalno sklopko pri delovanju, ko se pri vklopu (odpenjanju) ohišje sklopke dvigne. Levo žico (slika II) na sprednji strani lo¬ komotive, kjer je daljši pokrov, prispajkamo na tretji pin, kot je prikazano na sliki 13. Če gle¬ damo lokomotivo z boka, naj bo sprednji ko¬ nec lokomotive na naši levi strani. Dekodirnik digitalne sklopke priklopimo prek osempol- nega vmesnika, vgrajenega na tiskanem vezju (slika 14). Na dekodirnikovem vtiču (vme¬ snik) sta rdeča in oranžna žica na zunanji strani, siva in črna pa na notranji strani ti¬ skanega vezja, pritrjenega na podvozju lo¬ komotive. Žice obeh sklopk, ki so na sliki II označene z modro puščico, povežemo na skupni vod in jih prispajkamo (slika 15). Sku¬ pni vod je posebna žica iz dekodirnika, ki je 24 | november 2012 MAKETARSTVO označena z modro barvo. Na mestih, kjer se združujejo in spajkajo električne žice, je treba zaradi boljše izolacije in zaradi preprečevanja nezaželenih kratkih stikov uporabiti termo- skrčljivo cevko (slika 16). To že pred spajka- njem nataknemo na žico, ko je žica prispajka- na, pa cevko pomaknemo na spajkani del in jo segrejemo, da se skrči. Za segrevanje lahko uporabi manjši plamenski vžigalnik, s katerim rahlo ogrejemo cev. Pri tem bodimo pozorni, da je ne pregrejemo. Ko so električne žice spojene in izolirane, jih poravnamo vzdolž podvozja modela. Se posebno pomembno je, da so speljane vzpo¬ redno nad motorjem (slika 17), saj je med motorjem in ohišjem samo 0,9 mm prostora in bi lahko v primeru križanja žic ob montaži ohišja na podvozje prišlo do premočnega pri¬ tiska nanje in posledično celo do prekinitve ali kratkega stika, če bi se izolacija poškodo¬ vala. Če vse žice niso poravnane, tudi ohišja ni mogoče lepo pritrditi in lahko med pohodnim delom na podvozju in dnom ohišja ostane špranja, kar tudi ni estetsko. Pri tem opravilu si pomagamo s samolepilnim trakom. Ko je model spet sestavljen, preizkusimo premike in razporejanje vagonov. Prav nič na¬ robe ne bo, če model že med montažo po¬ stavimo na testni tir in preizkusimo delovanje dekodirnika in sklopk. Dekodirnik deluje ena¬ ko v analognem in digitalnem sistemu, tako pri enosmernem kot tudi izmeničnem napa¬ janju. Ima tudi lastnost, da samodejno zazna I4-, 28- ali 128-koračno hitrost. Funkcije de¬ kodirnika so naslednje: prižiganje in ugašanje žarometov »F0«, delovanje sprednje sklopke »Fl«, delovanje zadnje sklopke »F2«, vklop počasne (ranžirne) hitrosti »F3« in izklop daljšega zaviranja »F4«. Kavelj na elektromagnetni sklopki je kovinski in nekoliko manjši kot pri klasični sklopki po standardu NEM 360 (slika 18). Z vklopom funkcije Fl ali F2, odvisno na kateri strani so pripeti vagoni, se za kavljem dvigne jeziček in s tem odklopi sklopko na vagonu (slika 19). Lokomotiva se v smeri vleke od¬ makne in s tem konča odklop (slika 20). Ne smemo pa pozabiti, da lahko po daljšem ne¬ prekinjenem vklopu pride do pregrevanja na- vitja na sklopki, zato je po končanem odklopu priporočljivo izključiti sklopko. Digitalno sklop¬ ko sem preizkusil na maketi še pri vleki v odklonu prek kret¬ nic in najmanjših za¬ vojih Rl (slika 21). Sklopka je zelo praktična, saj se bi¬ stveno poveča upo¬ rabnost in storilnost modela na maketi. Zdaj lahko na make¬ ti izvajamo premike vagonov ali kompo¬ zicije vagonov, ki so bili včasih, ko še ni bilo digitalnega siste¬ ma vodenja, utopija. november 20I2 | 25 MAKETAR.STVO Gradnja železniške makete Southern Railway I (5- del) VOJKO TRAVNER Gradnja zahteva veliko časa in precej denarja. Po drugi strani pa je to dolgotrajen proces, zato lahko v času gradnje zberemo vsa potrebna sredstva. Zelo pomembno je, da vsako naše delo in vsak denarni vložek v maketo skrbno načrtujemo. Najbolje je, da začnemo načrtovanje ma¬ kete na papirju ali računalniku, odvisno od tega, česa smo najbolj vešči. Že v drugem delu sem podal prostoročno risbo makete, ki naj bi bila osnova natančnega načrtovanja. Po tem vzorcu sem nato naredil podroben načrt vseh nivojev, zaradi lažjega prepoznavanja so nivoji v različnih barvah (risba I). Risba I. Iz načrta je razvidna postavitev vseh objektov na maketi na vseh nivojih. Prvi, no¬ silni nivo je označen z rjavo barvo (nivo 0,0). Drugi nivo je 15,6 cm nad prvim in je obar¬ van z zeleno barvo. Na tem nivoju so tudi mesto Cleveland, živilski obrat ADM in reka Hiwassee. Nad delom mesta je razpet daljši most, ki prečka rečno strugo, in pod njim, ne¬ koliko bližje živilskemu obratu, še en kratek most. Le na ta način sem lahko prikazal del pokrajine, ki je značilen za to območje: reka Hivvassee, prehod proge čez reko, živilski obrat ADM in seveda mesto Cleveland. Na majhnem prostoru je tako zajet precejšen del okolice. Nad obema omenjenima nivojema je zgornji, najvišji nivo (33,3 cm nad osnovno ploščo), ki je v sivozeleni barvi. Tu se nahaja velik obrat papirnice Bovvater Mili z več tiri, cesto HW 11, skladiščem rezanega lesa in od¬ stavnim tirom na drugi strani glavne proge. Glavna proga se mimo papirnice nadaljuje v gozd in konča v tirni kaseti. Ta je izvlačljiva, kar omogoča enostavno sestavljanje in raz¬ stavljanje vlakov, saj jo lahko odložim na mizo, kjer to delo zlahka opravim. Smiselno načrtovanje pomeni kompromis med dejanskim stanjem in stanjem na maketi. Včasih so potrebne tudi spremembe že po¬ polnoma izdelanega in detajliranega načrta. To je povsem naša odločitev in večkrat, ko 26 | november 2012 MAKETARSTVO Risba 6. Risba 5. www.tzs.si/e-knjigarna Timovi načrti na voljo na TIR ZA PARKIRANJE LOKOMOTIV TRACKMOBILE WWW.TRACKMOBILE.COM pregledamo načrt, več pomanjkljivosti opaz> mo ali pa se nam preprosto utrne dobra de a, ki jo želimo uresničiti na maketi. Priporoclj - vo je, da ne odstopamo preveč od dejanskega stanja, kajti kmalu nam lahko zmanjka pro¬ stora za vse objekte ali detajle, ki jih želimo prikazati na maketi. Zato res preudarno od¬ ločajmo o postavitvi česar ko i na Povsem nekaj drugega je zelenje. Tega na maketah po navadi vedno al se ne bojmo na gosto »posadit.« drevja ali smrečja, tudi v naravi ga je v izobilju. Seve zelenje sodi tudi v naselja, kjer pa se opiramo na dejansko stanje, da ne bo pozneje zagate, ali drevo res stoji na pravem kraju ali ne V obratu ADM na obrobju mesta Cleve¬ land je kar nekaj industrijskih tirov, na mak pa sem zaradi prihranka prostora uporabil samo en industrijski tir, ki opravlja vec nak>g hkrati: dovoz koruzne kaše odvoz praznih vagonov in shranjevanje čakajočih vagonov. Resnična tirna situacija je v.dna na slik 2.Po¬ gled na obrat z juga proti severu je prikazan na sliki 3. , .. u: V obratu je na tirih posebno vozilo k. je namenjeno samo premikanju vagonov< z . eneg na drugi tir. Ta t. i. »Trackmob.le« je seveda na dizelsko gorivo in ima tu i g uml J , lesa za prevoz po asfaltnih površinah obra a. Gumijasta kolesa enostavno vign . že lahko pelje po progi. Cevi na vsa tirnih koles so namenjena posipanju peska na tirnice, saj so polno naloženi vagon, izredno težki in bi kolesa na kovinskih tirih lahko sela (slika 4). Podobno vozilo za vleko vago¬ nov lahko tudi kot model naredimo oz. pre¬ delamo iz že izdelanih lokomotiv ali vagonov To seveda zahteva precej znanja m zelo dober podroben načrt. O tem pa kdaj drugič Vsaka maketa ima osnovno ploščo oz. ogrodje. Odločil sem se za vezano ploščo de- beline 12 mm iz bukovine. Bukov les zato, ker je zelo trd, težko upogljiv in manj občutij v na udarce kot večina drugih vrst lesa. Načrt osnovne plošče vsebuje vse izreze (tri velike luknje) in tudi simetralo tirov ki so polože¬ ni na tem nivoju z oznako 0,0. N.vo 0,0 po¬ meni, da od tu navzgor merimo vse razdalje. Na tem nivoju je premikalna postaja Chatta- nooga z dvema vzporednima tiroma, dvema kretnicama in enim nasproti lezec.m slepim tirom za parkiranje lokomotiv, ki trenutno niso v službi (risba 5). Maketo sestavljajo trije nivoji z večjo po¬ vršino, kjer se glavna proga lahko razveja v več tirov. Med nivoji je treba progo speljati z dobro premišljenim nagibom, da lahko lo¬ komotiva z vagoni zmore vzpon. Te tirne po¬ vezave naj zavzemajo čim manj prostora saj bodo večinoma »skrite« očem, torej v predo¬ rih Nivoje sem med seboj povezal z lesenimi trakovi iz 6 mm debele topolove vezane plo¬ šče, ki je mnogo lažja in bolj upogljiva - pravo nasprotje bukove. Med osnovnim nivojem 0 0 in naslednjim, višjim, je kar precejšnja razlika (15 6 cm). Risba 6 prikazuje pravkar omenje¬ ni lesen oval, ki je širok le 4 cm. Sestavljen ie iz dveh delov, kar omogoča lažjo montažo in prilagajanje nivojema, med katera je raz¬ pet Seveda je ovalni trak podprt z ustreznimi podporniki iz smrekovega lesa. V naslednji številki nadaljujemo z načrto¬ vanjem makete. november 2012 | 2.7 MAKETARSTVO Izdelajmo diorame z Nochovimi gradivi (3,dei) PRIMOŽ DEBENJAK Foto:Andrej Kogovšek Potem ko smo v prejšnji številki spoznali, kako je mogoče uporabiti Nochov strukturni sneg za ponazoritev zasnežene smreke v ve¬ čjem merilu, ki jo lahko uporabimo na vojaški diorami ali vinjeti, pa si zdaj oglejmo upora¬ bo istega izdelka na letalski diorami v merilu I : 72. Medtem ko se lahko pri tankovskih dio- ramah ali pri vinjetah z vojaki prepustimo domišljiji, ker nam razen pri očitnih spodr¬ sljajih nihče ne more dokazati, da prikazani tank ni nikoli stal pred hišo, pred katero smo ga postavili, in da naš vojak ni nikoli stal pod drevesom, ki smo ga prikazali, pa je pri le¬ talskih dioramah popolnoma drugače. Če je letalo na tleh, ni prav v svojem elementu, in če ne prikazujemo najbolj standardnega pri¬ zora, se pravi, če stoji na travniku skupaj s kakšnimi vozili ali vprežnimi živalmi ali pa leži na trebuhu po zasilnem pristanku, je prav, da je dogodek primerno izpričan s fotografijami. Skratka, če prikazujemo ne najbolj običajen dogodek, je prav, da ga podkrepimo s foto¬ grafijami, ki so tudi najboljši vir navdiha za privlačne diorame. Zato se pri letalskih dioramah skoraj ve¬ dno ravnam po zanimivih fotografijah dejan¬ skih letal. Ko sem pred šestnajstimi leti izdelal svojo tretjo dioramo, ki je doslej moja najve¬ čja, sem se pustil zapeljati zanimivi fotografiji v knjigi o nemških vojaških jadralnih letalih, ki sem jo prav takrat kupil in z zanimanjem listal. Pravzaprav je šlo za dve fotografiji z vzhodne fronte, ki prikazujeta vlečno letalo heinkel He II IH in jadralno letalo DFS 230 ter nekaj zimsko oblečenih vojakov v delno zasneženi stepski pokrajini. Ker sem imel maketi obeh letal in tudi Preiserjeve figure nemških padal¬ cev v tem merilu, sem se pogumno lotil dela. Pri Italerijevem heinklu je bilo potrebnih nekaj manjših predelav: odprl sem vrata na položaju za spodnjega strelca, kjer so vstopali v letalo, dodal nekoliko neobičajno strojnico na vrhu nosu ter malce predelal in popravil krilca. Poleg tega sem pobrusil pretirano iz¬ razite dvignjene linije na krilu, ki so bile zna¬ čilne za stare Italerijeve makete. Ta maketa je bila takrat najboljši prikaz He III, medtem pa je znano japonsko podjetje Hasegavva dalo na tržišče precej boljšo in sodobnejšo make¬ to tega letala, ki smo jo pri nas lahko kupili tudi v Revellovi izdaji. Edino maketo malega jadralca DFS 230 v tem merilu izdeluje manjše nemško podjetje Huma in je soliden izdelek, ki zaradi zelo preproste konfiguracije letala ne predstavlja nobenih težav pri sestavljanju. Letala tega tipa so uporabili tudi pri desan¬ tu na Drvar maja 1944, pa še pri drugih po¬ dobnih akcijah. DFS 230 je bil sicer najmanjše nemško transportno jadralno letalo, precej večja je bila gotha Go 242, ki so jo pozneje predelali v dvomotorno Go 244, še bistveno večji pa Messerschmittov orjak Me 321, ki so ga upravičeno imenovali Gigant in ki so ga pozneje predelali v šestmotorno transport¬ no letalo. Makete vseh teh letal izdeluje tudi 28 | november 2012 MAKETARSTVO Italeri, tako da je področje nemških jadralcev, pa tudi motoriziranih transportnih letal do¬ bro pokrito z maketami. Podlaga na diorami tudi ni bila težavna, ker je bilo treba pač samo narediti ravno, z zemljo prekrito površino. S težavami pa sem se soočil pri figurah in pri ponazoritvi sne¬ ga. Predelava figur mi je še nekako uspela, medtem ko sem pri izdelavi snega naletel na tedaj nepremostljive težave. Sneg na fotogra¬ fiji namreč ni pokrival cele površine, pač pa je na tleh ostal v progah. Ta pojav je najbrž nastal zaradi močnega vetra, ki je odpihnil večino snega. Takrat sem za sneg uporabljal »mikrobalone«, polnilo, ki se uporablja v mo¬ delarstvu kot dodatek umetnim smolam, a je primerno tudi kot posip za ponazoritev tan¬ ke plasti novega snega ali slane. Z njim sem imel dobre izkušnje pri uporabi na vozilih, ampak takšne progaste snežne površine s tem sredstvom pri najboljši volji nisem mogel doseči. Tako sem se že pred leti odločil, da bom to dioramo nekega lepega dne, ko bom imel dovolj znanja, potrpljenja in časa ter prime¬ ren material, ustrezno popravil. Kot najpri¬ mernejši material se mi je ponujal Nochov strukturni sneg (Strukturschnee 61164) ozi¬ roma, točneje povedano, masa za ponazo¬ ritev snega s strukturo, ki se dobi v okrogli plastični posodi s prostornino 250 ml. Ker sem ta material že uporabil za zasnežitev smreke, sem vedel, kako se vede in kaj lahko pričakujem. Z razmeroma trdim ploščatim čopičem sem začel nanašati sneg v progah. Zanimivo je, da proge ne potekajo v smeri vzleta in pristanka, temveč od strani. Najbrž so leteli samo takrat, ko ni bilo vetra, saj si je težko predstavljati, da bi lahko vzletali in pristajali ob močnem bočnem vetru. Seveda pa te snežne proge precej popestrijo in iz¬ boljšajo kompozicijo diorame, zanimiva pa je tudi raznovrstnost kamuflaž pri jadralnem in vlečnem letalu, ki je takšna seveda tudi na originalnih fotografijah - in to daje diorami poseben čar. Kakor hitro se mi je masa začela sušiti na čopiču in se ni več hotela oprijemati podlage, sem čopič opral v vodi in spet začel nanaša¬ ti. Pri tem je treba paziti, da čopič ni preveč moker, ker se potem masa za sneg preveč razvleče in ne dosežemo želenega učinka. Ostanek starega posipa sem poskušal odstra¬ niti, nekaj pa ga je še ostalo na površini, zato sem ga utrdil z Nochovim utrjevalnim sred¬ stvom v pršilki (Haft & Fixierspray 61152), ki je namenjen prav temu. Za takšne proge snega bi morda lahko uporabili tudi Nochov snežni posip (Pulverschnee 08750), ki se drugače kot mikrobaloni sprijema v kepice in ga je lažje utrditi z utrjevalcem v pršilki, a ker sem bil zadovoljen z rezultatom, ki sem ga dosegel s strukturnim snegom, se mi je zdelo najpa¬ metneje, da ne eksperimentiram več, da ne bi česa pokvaril. Te snežne proge sem sicer delal cel teden, ker sem delo večkrat prekinil, ko me je pač minilo veselje. Potrpljenje pa je bilo na koncu poplačano, ker je progasti na¬ nos snega zelo podoben tistemu na stari fo¬ tografiji - in prav to je tisto, kar sem prvotno želel doseči. V naslednji številki se bomo seznanili s še eno podobno zimsko letalsko dioramo v istem merilu, kjer pa tanka plast snega leži na travi, narejeni iz Nochove travnate preproge. Omeniti velja še to, da je poraba mase za sneg pri takih dioramah precej majhna, pa tudi pri tankovskih dioramah z debelejšo snežno ode¬ jo si težko predstavljam, da bi na eni ne preve¬ liki diorami porabili več kot omenjenih 250 ml. november 2.012 I 29 MAKETARSTVO Boeing B-I7G flying fortress (4. del) (Revell, kat. št. 04283, M I : 72) MITJA MARJUŠKO Sprednji del trupa B-17 sestavljajo pilotska kabina in nosni del s prostorom za navigatorja in bombardirja, ki je hkrati tudi spred¬ nji strelec. Kljub obsežni zasteklitvi je v notranjosti makete skoraj nemogoče videti vse detajle, če ne odpremo vstopne lopute na spodnji strani trupa, gibljivega dela na zasteklitvi pilotske kabine in zamenjamo plastične čelne zasteklitve z delom iz vakuumsko prešane prozorne PVC-folije. Čeprav so Revellovi sestavni deli za pilotsko kabino precej robustni, predvsem sedeži in del krmilnih površin, povprečnemu graditelju ponujajo vse, kar potrebuje v za¬ prti maketi. Dodatno detajliranje nam omogočata Eduardov kom¬ plet št. 73376 s samolepljivimi barvnimi kovinskimi deli ali CMK-jev komplet št. 7207 s kovinskimi in poliuretanskimi deli. Konstrukcij¬ ska pristopa obeh proizvajalcev sta povsem različna, vendar lahko kombiniramo posamezne boljše rešitve. Če se odločimo za uporabo maketarskih dodatkov, bomo mo¬ rali Revellove sestavne dele prej prilagoditi. Nedvomno terjajo CMK-jevi deli več brušenja in odstranjevanja. Ker je Revell kon¬ struiral sestavne dele tako, da omogočajo tudi gradnjo izvedenke B-I7F, moramo na začetku gradnje sprednjega dela prilepiti ustre¬ zne prozorne dele, ki nosijo bočni strojnici, tako značilni za po¬ znejše izvedenke B-I7G. Stične robove je treba zatesniti s tekočim kitom Mr. Gunze, na srečo pa se jih kar nekaj skrije pod notranjo opremo nosnega dela. CMK-jevi poliuretanski sedeži so naš izbor v merilu I : 72. Na njih lahko uporabimo tudi že pobarvane in z napisi opremljene Eduardove podloge za pilotske sedeže. Dobro opazne so razlike v oblikovanju nosilne konstruk¬ cije za sedeže. Pa poglejmo prednosti Eduardove ponudbe. V kompletu 73376 najdemo vrsto sestavnih delov za površinske detajle na pregradni steni med bombniškim jaškom in pilotsko kabino. Kovinski sedež je tanjši, omogoča celo podrobno upodobitev žlebljene konstruk¬ cije, vendar kot končni izdelek z nosilno konstrukcijo in zaščitno oklepno ploščo ne pomeni ravno najboljše rešitve. CMK-jevi sedeži so sprejemljivih oblik in zahtevajo le vgradnjo pilotskih pasov in nosilne konstrukcije. Eduardova instrumentna plošča je odlična in natisnjena v barvah. Prilepimo jo na prej obrušeni Revellov sestavni del št. 22. Vrsta kovinskih dodatkov popestri motorski krmilni del instrumentne plošče z ročicami. Edinstveni so tudi detajli za strop pilotske kabine in instrumente nad obema pilotoma. Stranice trupa v pilotski kabini dopolnimo z drugo serijo opreme in instrumen¬ tov. Žal pri Eduardu pričakujejo, da bomo sami oblikovali kisikove jeklenke v zadnjem delu pilotske kabine. Raje posezimo po Aireso- vem kompletu 14 jeklenk iz serije Quickboost QB72356. Zadoščale bodo za opremo preostale notranjosti. Eduard na koncu ponudi še dodatke za strojnično kupolo za pilotsko kabino in kovinske ovoj- Na desni strani je CMK-jeva izvedba instrumentne plošče, ki ne računa na Revellovo plastično izhodiščno osnovo v sredini slike. Za montažo Eduar- dovih kovinskih delov na plastično osnovo Revella moramo njeno površino prej obrusiti. Eduardovi kovinski deli so samolepljivi. Oba CMK-jeva vložka za stranici pilotske kabine sta lično in natančno obli¬ kovana, potrebujeta le natančno barvanje. Se bolje detajlirane so kisikove jeklenke iz Quickboostove serije. Razlika je vidna v velikosti in natančnosti površinskih detajlov. niče za strojnične cevi. Sestavne dele za krmilni mehanizem strojni¬ čne kupole v nosu B-I7G ponuja le Eduardov komplet. CMK-jev komplet pa zahteva obsežnejše nadomestitev Re- vellovih sestavnih delov. Tla v pilotski kabini so pri CMK-ju obli¬ kovana z odličnimi detajli. Nosilna konstrukcija za oba sedeža iz poliuretanske smole je drugačna od Eduardove, ki je prilagojena Revellovim sestavnim delom. V tla moramo vrezati odprtino za do¬ stop do spodnjega dela trupa, kjer je tudi vstopna loputa. Ta vratca najdemo v Eduardovem kompletu detajlov za sprednji del B-I7G s kataloško številko 73382. Če se odločimo za gradnjo makete z odprto loputo, moramo poseči po CMK-jevem kompletu za dopol¬ nitev pilotske kabine in sprednjega dela. Za gradnjo pilotske kabine tudi CMK ponuja pobarvano instrumentno ploščo s kovinskimi deli za motorski krmilni del, ki je izdelan iz poliuretanske smole. Revel- lovih sestavnih delov nam ni treba prilagajati, temveč jih preprosto zamenjamo. V kompletu ne manjkajo varnostni pasovi in novi kr¬ milni palici s polvolani. Pomemben nadomestek so predelne stene z večino površinski detajlov in opremo. Obe stranici v pilotski kabini sta ponujeni v dveh večjih poliuretanskih odlitkih z oblikovanimi jeklenkami kisika. Pri Revellu sta na obeh polovicah trupa v tem predelu le dve večji odprtini ramenskega nosilca obeh kril. Skozi majhna okna sta sicer komaj vidni za obema pilotskima sedežema, toda če vemo, kaj smo vgradili v notranjost makete, potem si do¬ volimo popraviti videz tudi tega dela. Za nosni del, kjer je prostor za navigatorja - strelca in bom¬ bardirja - strelca, CMK v kompletu ponudi nova tla s predelno steno, sedežema, kasetama za municijo sprednje strojnične kupole in namerilno napravo. Zaradi neznanega razloga so pri CMK-ju za¬ nemarili detajle na obeh stenah sprednjega dela, zato tu posežemo po Eduardovi ponudbi. Eduardovi kovinski dodatki dopolnijo tudi obe bočni strojnici. Iz kovinskih delov moramo sestaviti še lesene zabojnike za naboje, ki so namenjeni bočnim strojnicam. 30 | november 2012 MAKETARSTVO CMK-jev osnovni del za pilotsko kabino je treba prilagoditi Revellovemu nosilnemu prekatu v trupu. Tudi CMK-jevo notranjo steno lahko tanko obrusimo in prilepimo na plastični del. Eduardove kovinske podrobnosti prilepimo po barvanju. Tla v nosnem delu v obliki poliuretanskega izdelka imajo pravilno upodob¬ ljen vrh nosne strojnične kupole in pritrjene lesene kasete za strelivo. Re- vellov plastični del je bolj robustno izdelan. Kako pa pobarvati sprednji del notranjosti B-I7G? Naša »Lit- tle Miss Mischief« je iz tovarne prispela brez kamuflažnih barv na spodnji in zgornjih površinah, toda ali je zato bila notranjost sprednjega dela nepobarvana? Značilna ameriška zelena barva za zaščito notranjosti se nahaja na skoraj vseh še ohranjenih B-I7G. Pilotska kabina je bila skoraj zagotovo pobarvana v tej zeleni barvi, saj je bilo treba v pilotski kabini zmanjšati odsev sonca od kovin¬ skih površin. Posamezni sestavni deli notranjosti, kot so na primer predelne stene, so bili lahko v odtenku druge zelene barve. Na več mestih v notranjosti B-I7G so namestili tekstilne obloge, ki so v ze¬ leni ali olivno zeleni barvi. V Revellovi sestavnici priporočajo zeleno barvo za notranjost ameriških letal in naj ostane kar pri tem. Mizice in kasete za municijo so bile lesene. Vrsta električne opreme je bila v temno sivi, recimo bledo črni barvi, posamezne cevi in inštalacije pa tudi v svetlo sivi, celo beli barvi. Vsekakor notranjost B-I7G kar kliče po uporabi različnih odtenkov in cele palete možnih barv, le v literaturo s fotografijami ohranjenih B-I7G je treba pogledati. K zanimivim drobnim detajlom sodijo tudi strojnice v temno kovinski barvi in s svetlo sivimi kovinskimi nosilci, različno pobar¬ vanimi gibljivimi trakovi za municijske trakove, ki vodijo od lesenih zabojnikov do strojnic. V živo rumeni barvi so jeklenke s kisikom in blazine na pilotskih sedežih. Nihče od ponudnikov dodatkov pa se ni temeljito lotil notranje konstrukcije zgornje sprednje strojnične kupole, izjema je le nekaj Eduardovih kovinskih dodatkov, ki pa še zdaleč ne dosegajo ravni verodostojnosti upodobitve podrobnosti drugih sestavnih delov. Ker je na ohranjenih B-I7G ta del najpogosteje odstranjen, ni ve¬ liko uporabnih sodobnih fotografij. Na arhivskih fotografijah pa so dobro vidne platnene vreče za odvržene tulce. Da postavimo piko na »i«, namestimo v notranjosti še kakšno miniaturno navigacijsko karto in kos osebne opreme posadke, kapo, padalo itd. Ko zapremo trup makete B-I7G, veliko vgrajenih podrobnosti postane nevidnih nepoznavalskemu očesu, toda vsakemu graditelju bodo ostale globoko zasidrane v spominu. Pri gradnji B-I7G si resni¬ čno lahko daste duška in poskrbite za zvrhano mero podrobnosti. Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije vas vabi na 19. odprto državno prvenstvo Republike Slovenije v plastičnem maketarstvu, ki bo v soboto 24. 11. 2012 v prostorih Biotehniškega izobraževalnega centra, Ižanska cesta 10 v Ljubljani. Tekmovalne discipline: I : 60 (člani); L3JET - makete zračnih plovil v merilu I : 72 oziroma I : 61 in manjše (člani); L3PROP - makete zračnih plovil v merilu I : 72 oziroma I : 61 in manjše (člani); L 4 - letalske diorame v vseh merilih (člani); LIJ/L2J - makete zračnih plovil v merilu I : 32 in I : 48 (mladinci); L3J - makete zračnih plovil v merilu I : 72 in manjše (mladin¬ ci); L4J - letalske diorame v vseh merilih in zbirke (mladinci); L5/L6 - zbirka treh in več maket s skupno temo in dvojček - par letal istega tipa v različnem merilu (člani ); L6 - makete zračnih plovil v merilu I : 100 ali manjše (člani); KI - figure v vseh merilih (člani); K2 - vojaška vozila in sredstva v merilih I : 48 in I : 35 (člani); K3 - vinjete (člani); K4 - diorame (člani); KIJ/K2J - vojaška vozila in sredstva v vseh merilih (mladinci); K3J/K4J - diorame in vinjete (mladinci); KS - vojaška vozila in sredstva v merilu I : 72, I : 76 in I : 87 (člani); K6 - diorame, vinjete v merilu I : 72, I : 76 in I : 87 (člani); PI/P2 - ladje in ostala plovila (člani); PIJ/P2J - ladje in ostala plovila (mladinci); Al - tovorna vozila (člani); A2 - ostala civilna vozila (člani); AIJ/A2J - tovorna in civilna vozila (mladinci); XI - filmski objekti in znanstvenofantastična vozila (člani); KIJ - filmski objekti in znanstvenofantastična vozila (mla¬ dinci); S - astronavtika in raketna tehnika - vsa merila (člani in mladinci). Pokal za najboljši izdelek s slovenskimi oznakami ali temo iz slovenske se¬ danjosti ali preteklosti. Nagrade: najboljši trije tekmovalci iz vsake discipline bodo prejeli diplome in medalje, najboljši dve maketi disciplin LI-L7 in KI-K5 v mladinski in članski konkurenci (ločeno) pa prejmeta pokal »Najboljše na tekmovanju«. Tekmovalne makete lahko prijavite v razstavnem prostoru od 9.00 do H.00. Začetek tekmovanja bo ob 11.30. Sojenje poteka od 11.30 do 16.00. Startnina znaša 8 EUR (4 EUR za člane ZGPMS) na tekmovalca. Vsak te¬ kmovalec lahko prijavi največ tri makete v vsaki disciplini. K vsaki maketi morate priložiti vsaj sestavnico (navodilo iz škatle), priporočamo pa krajši opis opravljenega dela in sprememb na maketi. Podelitev nagrad bo pred¬ vidoma med 16.30 in 17.00. Za dodatne informacije obiščite spletni naslov www.makete.si. Vse maketarje vabimo, da prinesejo na ogled svoje make¬ te na poseben razstavni prostor. Sodelujte tudi na maketarskem bolšjem sejmu. Dodatne informacije dobite na elektronskem naslovu mitja.marusko@gov.si oziroma ZGPMS, Mitja Maruško, p. p. 8, 1001 Ljubljana. Letošnje tekmovanje so doslej finančno podrli: Mizarstvo Janez Šporar, s. p., Obrh 3, Dolenjske Toplice; SIJ Novo mesto, d. o. o., Resslova 7A, Novo mesto in Slikopleskarstvo Ivan Janko, s. p., Gor. Sušice IA, Uršna sela. november 2012 | 31 RAČUNALNIŠTVO Google Sketchup kot učni pripomoček pri tehniki in tehnologiji v osnovni šoli (3.del) DAMJAN GAŠPARIČ V prvih dveh delih smo se naučili uporabljati kar nekaj različnih orodij. Osnovna, brezplačna različica programa Google Sketchup nam ponuja še nekaj zanimivih orodij, ki jih še nismo spoznali. Predstavili jih bomo na nekaj primerih. Poskusimo narisati poševno štiristrano prizmo. Najprej konstrui¬ rajmo štiristrano prizmo. Osnovna ploskev naj bo kvadrat z robom 500 mm, višina pa 800 mm. Naj spomnim, da tu uporabimo orodji Rec- tangle in Push/Pull, ki smo ju spoznali v prvem delu. Z gumbom Zoom Extents, predstavljenim v drugem delu, lahko predmet povečamo. Z novim orodjem Pan pa predmet pomaknemo malo nižje oziroma na sredino zaslona, da ga lahko bolj povečamo. Po uporabi orodja Pan Sledi uporaba orodja Nove. To orodje lahko uporabimo na dva _ načina. Najprej kliknemo na vrhnjo ploskev, ki se primerno pikča¬ sto označi. Potegnemo malenkost v tisto stran, kamor želimo, da bo prizma nagnjena, vtipkamo mere odklona ter potrdimo z Enter. Dobi¬ mo poševno prizmo. Če s tem orodjem označimo le določen rob na prizmi, lahko po¬ tem ta rob neodvisno od drugih robov premikamo v poljubni smeri. Če želimo premakniti rob vzporedno z določeno osjo, moramo paziti, da ga povlečemo v želeno smer tako, da se pokaže črtkana črta osi ustrezne barve. Nato vpišemo dimenzijo v milimetrih in potrdimo z Enter. Naslednje novo orodje je Scale. Z njim lahko poljubno spremeni¬ mo dimenzije določene ploskve, na primer, iz pokončne prizme naredimo prisekano piramido. Izhajamo iz štiristrane prizme enakih & Prizma z različnimi višinami Prisekana piramida dimenzij kot prej. Izberimo omenjeno orodje in kliknemo na vrhnjo ploskev. Robovi ploskve se obarvajo rumeno, na ogliščih in središčih robov pa so zeleni kvadratki. Kliknimo na kvadratek v oglišču in ga povlečemo v smeri navznoter. V polje za vpis mere moramo v tem primeru zapisati delež prvotne velikosti robov, na primer 0,50. Robovi zgornje ploskve se tako zmanjšajo na polovico. Pri zadnjem predmetu, ki ga bomo tokrat narisali, predstavljamo še tri zanimiva orodja. Prvo orodje je Offset. Orodje zelo olajša risa- nje različnih posod. Pa poglejmo. Najprej narišemo pravokotnik ' J z merami 500 x 700 mm, za kar uporabimo orodje Rectangle. Uporaba orodja Offset 32 | november 2012 RAČUNALNIŠTVO Višina naj bo 400 mm, uporabimo pa orodje Push/Pull. Če želimo ime¬ ti posodo, ki ima stene debele 50 mm, izberemo orodje Offset in se postavimo na zgornjo ploskev, ki se takrat označi s pikicami in rdečo piko na robu. Povlečemo v smeri navznoter, vpišemo vrednost 50 ter potrdimo z Enter. Zdaj moramo poglobiti še posodo, za kar uporabimo orodje Push/ Puli. Če želimo, da bo dno prav tako debelo kot stene, ga moramo po¬ globiti za 350 mm. Ob uporabi tega orodja povlečemo v smeri navzdol, vpišemo to vrednost ter potrdimo. Posodi dodamo še ročaje. Na manjši od stranskih ploskev določi¬ mo položaj ročaja. Pomagamo si z že znanim orodjem Tape Measure Tool. Med delom uporabimo orodje Orbit in obračamo posodo tako, da imamo vedno najboljši pregled nad delom. Ročaj naj bo 150 mm od¬ maknjen od stranskih robov ter 100 mm nižje od zgornjega roba. Do¬ ločimo eno takšno točko. Postopek je podoben kot pri drugih orodjih. Odmerimo tako, da povlečemo v želeni smeri in vpišemo zahtevano mero ter potrdimo z Enter. Nato izberemo orodje Are. V smeri osi x MODELIRAJ S 3D CAD PROGRAMOM IN SODELUJ V NAGRADNEM NATEČAJU! http://www.ib-caddy.com/swstudentcompetition odmerimo 200 mm, tako da nas glede na dimenzije ploskve na ——obeh straneh od navpičnih robov loči 150 mm. Narisano črto brez vnovičnega klika, povlečemo navzven, vpišemo ustrezno vred¬ nost, zdaj torej polmer, kar znaša 100 mm. Tako dobimo polkrog. V eni izmed točk, kjer polkrog izhaja iz ploskve, z orodjem Circle nari¬ šemo krog z radijem 40 mm. Polkrog in manjši krog za ročaj posode Sledi uporaba orodja Follovv Me. Kliknemo na narisan manjši krog, ga povlečemo v smeri polkroga in že smo dobili odebeljen ročaj. Posoda z ročajem Ročaj narišemo še na drugi strani. Predmet la¬ hko še poljubno pobar¬ vamo, za kar uporabimo že znano orodje Paint Bucket. Upam, da boste oro¬ dja, ki smo jih spoznali do zdaj, čim bolje in uspešne¬ je kombinirali ter ustvarili zanimive izdelke. Želim vam obilo užitkov pri ri¬ sanju. Končan in pobarvan izdelek VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Cena mape je 4,17 € Vložna mapa je namenjena za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije Tl M. Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavr¬ že, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadar koli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. november 2012 | 33 IZDELEK ZA DOM Ježek - darilo, stojalo, igrača, držalo za suho sadje MARIJA STRAH Jesenski čas je čas spravila pridelkov, listje orumeni in pade z dreves. Ptice odletijo v to¬ ple kraje, živali se pripravljajo na zimo. Ježi, na primer, se v času, ko se temperature spustijo pod 10 stopinj Celzija že odpravijo spat. Figuro ježa lahko izdelamo iz lesa in ga uporabimo kot darilo, kot stojalo za pisala, ki krasi pisalno mizo, ali kot dekoracijo s suhim sadjem na praznično pogrnjeni mizi. Ježka lahko izdelamo v šoli ali doma (sli¬ ka I). Material za izdelavo lahko kupimo v tr¬ govinah z lesnimi polizdelki. Za izdelavo potrebujemo naslednja gradi¬ va (slika 2): - smrekovo deščico ali topolovo vezano ploščo debeline 40 mm, - 4 kolesca 0 20 x 20 mm, - zobotrebce ali paličice za ražnjiče preme¬ ra 2 mm, - okroglo palico premera 8 mm, - belo lepilo za les ter - suho, pisano jesensko listje. Od orodja pa potrebujemo črn alkohol¬ ni flomaster, svedre premera 2 mm, 8 mm in 10 mm (za stojalo za svinčnike), električno rezljačo, tračno kolutni brusilnik, namizni vrtalni stroj, točkalo, kladivo, šilo, šablono iz kartona. Trup Trup s pomočjo šablone prerišemo na smrekov les z merami 150 x 120 x 40 mm, če tega nimamo, zlepimo več tanjših letev (slika 3). Trup izrežemo z električno rezljačo (slika 4). Robove pobrusimo s tračno kolutnim brusil¬ nikom (slika 5), celotno površino pa še s finim brusilnim papirjem. S pomočjo šablone in šila označimo mesta za bodice na obeh straneh trupa ter na vrhu na robovih (slika 6). Z električnim ročnim vrtalnikom poševno izvrtamo luknje (sli¬ ka 7), da bomo vanje lahko vstavili zobo¬ trebce ali paličice za ražnjiče. Če že¬ limo izdelati stojalo za pisala, na trupu ne vrtamo lukenj, izvrtamo jih le na zgornjem robu, in to s svedrom premera 10 mm (slika 8). S po¬ močjo šablone, to- čkala in kladiva ozna¬ čimo še mesta, kjer 7 bomo skozi trup izvrtali luknje za osi premera 8,5 mm (slika 9). Osi in kolesa Iz palice premera 8 mm odrežemo osi dolžine 66 mm. Kolesa premera 20 mm in debeline 20 mm odrežemo od palice takega premera ali kupimo 8 kolesc 0 20 x 10 mm in zlepimo po dve skupaj. Na sredini kolesc s točkalom in kladivom zatočkamo mesta vrta¬ nja in izvrtamo luknje 0 8x11 mm (slika 10). V luknje na kolesih kanemo nekaj kapljic lepi¬ la za les. V eno kolo vstavimo os in jo potisne¬ mo skozi luknjo v trupu, nato nanjo natakne¬ mo še drugo kolo in ga prilepimo. Postopek ponovimo še z drugo osjo (slika 11). 34 | november 2012 IZDELEK ZA DOM Oči in smrček Z alkoholnim flomastrom na obeh stra¬ neh glave narišemo oči in smrček (slika 12). Ježek - darilo v ice v trupu vlepimo zobotrebce, ki smo jih z enim koncem pomočili v belo lepilo. Ko se lepilo posuši, na zobotrebce natakne¬ mo posušeno listje (slika 13). Ježka zavijemo v celofanski papir, ki ga na vrhu povežemo z rafijo. Podarimo ga za rojstni dan, za prazni¬ ke ali prijatelju ob posebni priložnosti (sli¬ ka 14). Ježek - stojalo za pisala Namesto ježka z bodicami, naredimo jež¬ ka, kot stojalo za pisala. Na trupu in zgornjem robu izvrtamo premera 10 mm, v kate¬ re vstavimo pisala (slika 15). Ježek - igrača Ježku, ki ga uporabljamo za stojalo, lahko pod smrčkom privijemo očesni vijak. Nanj privežemo vrvico, da ga lahko otroci prevažajo naokoli in upo¬ rabljajo kot igračo (slika 16). Ježek - držalo za suho sadje Če namesto zobotrebcev vstavimo v izvrtane luknje pali¬ ce za ražnjiče in nanje natakne¬ mo različno suho sadje, dobi¬ mo zanimiv okrasni izdelek, s katerim presenetimo goste (slika 17). JEŽEK Merilo I : 2 Kosovnica Konstruirala: Marija Strah Št. Predmet Material Mere (mm) Kosov november 2012 | 35 IZDELEK ZA DOM Obešalnik za ključe VESNA KEŠE Izdelek, ki ga predstavljamo v tem pri¬ spevku, so izdelovali učenci osnovnih šol s prilagojenim programom na državnem tek¬ movanju »Mladi tehnik«, ki se je maja odvijalo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Izdelek ni tako zahteven za izdelavo, je pa didaktično dovolj zanimiv, saj zahteva kar nekaj tehno¬ loških postopkov, ob katerih učenci pokažejo svoje znanje in spretnosti pri obdelavi lesa. Opis izdelka Obešalnik za ključe ima obliko ptičje hiši¬ ce (slika I) in je namenjen odlaganju in shra¬ njevanju ključev. Izdelan je iz lipovine, debele 12 mm. Sestavljen je iz hišice, dveh strešnih elementov in okraska, ki je lahko v obliki pti¬ ce ali česa drugega. Za obešanje ključev upo¬ rabimo kovinske kljukice z navojem. Na zadnji strani izdelka je pritrjen žični trikotnik, ki je namenjen obešanju na steno. Gradivo Kot gradivo je primeren les katere koli drevesne vrste in poljubne debeline. Za izde¬ lavo hišice bi lahko izbrali tudi vezano ploščo debeline 6 mm ali več. Opisani izdelek je na¬ rejen iz 12 mm debele lipovine, ki je bila prej na to debelino zlepljena v ploščo. Za izdelek potrebujemo kos v izmeri 12 x 300 x 360 mm. Poleg lesa potrebujemo še pet kljukic z navo¬ jem za obešanje ključev, en trikotnik z dvema žebljičkoma za obešanje na steno, belo lepilo mekol expres, lužila v želenih barvnih odten¬ kih in brezbarvni lak (slika 2). Orodje in pripomočki Lipovina se lepo žaga z namizno elek¬ trično rezljačo. Za prirez letvic pod kotom uporabimo ročno žago na vodilih ali brusilni stroj in nastavek za brušenje pod želenim ko¬ tom (slika 3). Potrebujemo še risalni pribor, škarje, modelarski nož, rezalno podlago, šilo za označevanje središč vrtanja ali tanjši žeblji¬ ček, namizni vrtalni stroj, sveder grčar 0 20, grob in fin brusilni papir, okroglo fino pilo ter čopič ali gobico za nanašanje lužila. Izdelava Pri zarisovanju na les si lahko pomagamo s šablono, ki jo izdelamo sami iz kartona, na ka¬ terega prilepimo načrt hišice. Načrt v reviji je narisan v merilu I : I. Načrt lahko prilepimo na gradivo tudi s pomočjo odstranljivega le¬ pila v stiku ali pršilki. Namenjen je tudi ozna¬ čevanju mest, kjer bomo zavrtali okrasno lino, in za označitev petih mest, kamor bomo pritrdili kljukice. Pri zarisovanju elementov strehe si pomagamo z ravnili, lahko pa v ta namen kot gradivo uporabimo letvico, ki ima ustrezno debelino in širino (12 x 30 mm). Takšno letvico je treba le še odžagati na dol¬ žino in na eni strani odrezati pod kotom, da se ustrezno prilega naklonu strehe hišice. Zarisovanju sledi žaganje z električno rezljačo. Obema elementoma strehe na eni strani odžagamo čelno ploskev pod kotom 60°. To najbolj zanesljivo naredimo s pomo¬ čjo ročne žage na vodilu ali s pomočjo navpi¬ čno zasukanega brusilnega traku na tračnem brusilnem stroju in ob uporabi vodila za bru¬ šenje pod kotom (slika 4). Pri tem pazimo, da letvico vpnemo oz. postavimo tako, da je čelna ploskev v pokončni legi. Sledijo postopki na namiznem vrtalnem stroju. S svedrom grčarjem izvrtamo okrasno lino, katere središče smo označili po šabloni. Upori pri vrtanju s tem svedrom so precej ve¬ liki, zato dodatna previdnost in nadzor učite¬ lja ne bo odveč. Uporabljamo tudi zaščite na stroju ter osebna zaščitna sredstva in poskr¬ bimo za dobro vpetje obdelovanca na delovno mizo. Na mestih, kjer bomo vstavili kljukice z navoji, lahko izvrtamo majhne luknjice s sve¬ drom premera 1,5 do 2,5 mm oz. glede na premer navoja kljukice. Seveda mora biti pre¬ mer svedra nekoliko manjši od premera navoja kljukice. Globina vrtanja naj bo ustrezna dol¬ žini navoja kljukice. Ta postopek pa ni nujen, saj je lipov les mehak in bo pritrditev kljukic mogoča ročno tudi brez predhodnega vrtanja. Vrtanju sledi brušenje vseh ploskev in ro¬ bov, ki naj bodo lepo zaobljeni. Obrusimo tudi ploskev izvrtine, ki predstavlja okrasno lino. Tu si lahko pomagamo s fino okroglo pilo. Lipovina je mehak les in zahteva kar nekaj ob¬ čutka pri brušenju. Pazimo tudi na smer letnic. Gladke in čiste površine lužimo z vodni¬ mi lužili različnih barv. Za luženje je primer¬ na uporaba čopičev ali gobic. Odvečno lužilo obrišemo. Pred luženjem s papirnim lepilnim trakom zaščitimo ploskve, ki jih bomo lepili. Za lepše in intenzivnejše barve postopek lu- ženja ponovimo. Vedno se ravnamo po navo¬ dilih proizvajalca lužila. Na splošno pa velja, da nanašamo tanke nanose, le tako se lužilo hitro vpije v les in tudi hitro posuši. Medtem ko se lužilo suši, oblikujemo pti¬ čka oziroma drug okrasek. Tu so lahko učenci ustvarjalni in sami narišejo obliko okraska, ki ga nato izžagajo in lepo pobrusijo. Tudi tega po svoji zamisli pobarvajo z lužilom. Za lepljenje strehe na hišico uporabimo belo lepilo mekol expres. Pri sestavi izdelka pazimo, da poravnamo elementa strehe na zadnji strani s hišico, ker jo je le tako mogoče pritrditi na steno. Ko je spoj trden, pritrdimo trikotnik za obešanje na zadnjo stran izdelka in privijemo kljukice v izvrtane luknjice. Na koncu prilepimo še okrasek, ki bo prekril morebitne nenatančnosti na stiku elementov strehe. Nenatančnosti na stiku elementov niso toliko vidne, če elementa nekoliko raz¬ maknemo (I--2 mm). Izdelek lahko tudi prela- kiramo s prozornim lakom v pršilki. Povzetek V članku smo opisali uporaben izdelek, ki je obešen na steno namenjen odlaganju in shranjevanju ključev. Primeren je za izdelavo pri pouku tehnike in tehnologije v osnovnih šolah. Izdelan je iz lipovega lesa. Za izdelavo potrebujemo osnovna orodja in stroje za ob¬ delavo lesa, ki so nepogrešljivi v vsaki delav¬ nici za tehnični pouk. Pri oblikovanju izdelka se učenci urijo v žaganju, vrtanju in brušenju lesa. Poleg tega uporabljajo tehnični načrt, zarisujejo na les in so ustvarjalni pri poslikavi izdelka. 36 | november 2012 136 streha 110 IZDELEK ZA DOM OBEŠALNIK ZA KLJUČE Merilo I : I Konstruirala: Vesna Keše november 20 1 2 | 37 ME P