n Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah m Velja x« vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 g Z* New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto Š7.00 i TELEFON: CHeisea S—5878 NO. 57. — ŠTEV. 57. GltAS NARODA List slovenskih. delavcev ? Ameriki* Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, TUESDAY, MARCH 10, 1931. — TOREK, 10. MARCA 1931 ■ T The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays □ and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHeisea 3—387S VOLUME XXXIX. — USTNIK SENATOR WAGNER JE ODGOVORIL PREDSEDNIKU PREDSEDNIK H. HOOVER JE NEIZMERNO RAZOČARAL NEZAPOSLENE V DEŽELI Newyorski senator je objavil svoj komentar glede predsednikovega veta.— -Generalnemu pravdni-ku očita, da ni predloge natančno prečital. — Hoover zasleduje politiko zavlačevanja. — Trditev predsednika, da bi pomenjal sprejem predloge velik udarec za delavstvo, je po Wagnerje-vem mnenju smešna. Newyorski demokratski senator Robert Wagner, kojega predloge za ustanovitev zveznih posredovalnic za delo, ni hotel predsednik Hoover podpisati, je podal včeraj sledečo izjavo: — — V utemeljitvi svojega veta je rekel predsednik Hoover, da bi pomenjal sprejem moje predloge "preprego konj sredi deroče reke". Ta označba pa ni točna. Stvar je namreč taka: — Predno so se se drznili v reko? je bil vladi ponuden močan konj, na katerem bi bilo mogoče povsem varno dospeti na nasprotni breg. Vlada pa tega ni hotela, ampak si je raje izbrala štatljivo kobilo v obliki zvezne delavske posredovalnice, ki je bila po mnenju vseh, ki kaj razumejo o stvari, popolnoma nerabna. — Izjavo predsednika Hooverja je treba tolmačiti v luči zgodovine moje predloge, ki je bila prvič predložena leta 1 928. Pred desetimi meseci je bila sprejeta v senatu, in ker je zbornični justiČni odbor ugodno poročal o nji, je bila predložena poslanski zbornici. E.n sam predsednikov migljaj bi zadoščal, pa bi bila sprejeta ter bi bila-že tekom sedanje krize postava in bi v veliki meri zmanjšala depresij o. Trdi-tev predsednika, da bi pomenjal sprejem predloge velik udarec proti delavcem, je smešna. Javnost prav dobro ve, na kateri strani stoje prijatelji delavstva v tem vprašanju. Ze tri leta se zavzemajo za mojo predlogo vse delavske organizacije in celo gospod Doak'jo je bil odobril. Toda gospod Doak takrat še ni bil delavski tajnik, pač pa uradnik železniških bratovščin. Narod Združenih držav bo odločno zavrgel predsednikovo trditev, da bi sprejem moje predloge utegnil škodovati delavstvu. — Predsednik Hoover pravi, da bi poteklo več let, predno bi začel novi sistem poslovati, kar pa nikakor ni res. Poslovati bi začel v trenutku, ko bi bil stari sistem odpravljen. Ako bi generalni pravd-nik predlogo natančno prečital, bi se prepričal, da je predvidena dve leti trajajoča prehodna perij oda. Nadalje trdi predsednik, da bi moja predloga, ako bi bila uzakonjena, odpravila veteranski urad in poljedelsko oblast. Moja predloga ne pušča nobenega dvoma, da bi t^i dve panogi zvezne službe še nadailje obstajali. — Predsednik pravi, da bi bilo treba skrbne je razpravljati o temeljnih vprašanjih moje predloge. Ne omenja pa, katero je to temeljno vprašanje. „Po mojem mnenju je temeljno vprašanje tole: '— Ali potrebuje dežela enotne, sposobne in dobro vodene posredovalnice za delo? To temeljno vprašanje je že nad deset let temelj vsakovrstnih razprav. To vprašanje je potrdil predsednik Hoover na svoji lastni konferenci leta 1 92 1, to vprašanje sta potrdila senat in poslanska zbornica in potrdili so ga vsi, ki imajo dovolj izkušenj in šolanja, da lahko govore o tem. Ediinole gospod Hoover je zdaj to vpra- . šanje zanikal. Ker je kongres zaključen in vsledte-ga ne more preglasovati veta, je predsednik uničil delo številnih let. Predsednik hvali obstoječo delavsko posredovalnico. Predsednik Hoover je najbrž pozabil, da je kongres z ogromno večino zavrnil načrt gospoda Doaka. — Ako bi predsednik podpisal predloge, — zaključuje Wagner svojo izjavo, — bi bila oživotvor-jena obširnejša in delazmožnejša organizacija delavskega trga. Predsednik je pa to onemogočil ter s tem britko razočaral na milijone in milijone ne- AMERIKA BO PRIZNALA S0VJET. UNIJO Ameriški državni tajnik Stimson se je začel pečati s tozadevnim vprašanjem. — Hughesovi in Kelloggovi pogoji. WASHINGTON, D. C., 9. marca Ameriški državni tajnik Stimson je sklenil natančno' (preštudirati raz mere v isovjd.ski Rusiji. Tozadevno nalogo bo najbrž poveril novoime-novanemu državnemu pad tajniku Jamesu Gratftonu iz Denvera, dekanu juridione fakultete n-a. Colorad-ski univerzi. Hooverjova administracija se je napram Rusiji držala politike bivših državnih tajnikov Hu&hesa in Kellogga. Državni department je pa iprišsl slednjič do iprepri^vcija, da je ta politika že zastarela. Kot znano, so se Hughesove zahteve takole glasile: sovjeti naj prenehajo s s vejo propagando v Združenih državah; sovjeti naj vrnejo vse ameriško premoženje, ki so ga zaplenili v Rusiji; sovjetska vlada naj vrne vsoto, ki si jo je izposodila carska vlada v Združenih drira-vah. Te zahteve sp> pa zdaj že precej zastarele, in promet med Sovjetsko Unijo in Združenimi državami se je v zadnjem česasu tako razvil, da je obnovi j en je diplomatskih odnosa j ev med obema državama skoro potrebno. STRAŠEN VIHAR DIVJA PO EVROPI Mrzel val obiskal Nemčijo. — Povodenj ogroža Pariz. — Prekooce-aitski parniki imajo velike zamude. LONDON, Anglija, 8. marca. — Pij Evropi in po vzhodnem delu Atlantika divjajo veliki viharji. Najbolj prizadeta ije zapad. obal -angleškega otočja. Hujša povodenj kot je bila meseca decembra, ogroža Pariz in predmestja. Po Franciji in Nemčiji že par dni neprestano sneži. Pet oseb je ulonilo, ko sta na Donavi kolicliiMla dva parnika. Preko-oceanski tparniki imajo velike zamude. Parni k "Ascania", ki je imel danes dospeti iz New Yorka, bo šele jutri pristal. Morgamova jahta, namenjena v Palestino, ki ima na krovu nadškofa iz (Panterbuary, si je morala poiskati zavetj-a v G'braltarjju. Pairniku President Harding se je na vožnjo med Hamburgom in Sou thanuptanom. zlomil propeler. POTRES NA BALKANU Kralj Aleksander in gen. Zivkovič načel ju j e t a pomožni akciji. — Sto« petdeset oseb mrtvih, materijalna škoda je o-gromna. DSOGRAD, Jugoslavija, 9. marca. Najstarejši Balkanci ne pomnijo tako močnih poi.resnih sunkov kot; se pojavljajo izza petka v onih delih Macedonije, ki meje na Grško, Jugoslavijo in Bolgarsko. Prva poročila so javljala, du je zahteval potres petdeset človeških žrtev, dočim je zdaj naraslo število že na stopetdeset. i Več vasi in mest je popolnoma uničenih. Ljudem manjka vode, ži- j vil, obleke, strehe in zdravniške -po- ! moči. V Demir-Capiji je bil uničen dvorec jugoslovanskega kralja Aleksandra. Kralj Aleksander in ministrski ipredsednik Pd.ar Živkovič sta se ipodatla na mesto katastrofe ter prevzela vodstvo nad pomožno akcijo. Kot rečeno, se pojavljajo potresni sunki v kratkih presledkih že od petka. SVOBODA MORJA JE PRVI POGOJ Priznat: se mora to staro ameriško zahtevo ali pa bo razorožitvena konferenca brez uspeha. Tako se je izrazil poročnik Ken-worthy, ki pripada angleškemu parlamentu kot član delavske stranke v nekem radijskem poročilu glede izgledov razorožitvene konference. Rekel je: — Če hočemo, da bo razoroži'.vena konferenca, ki se bo vršila prihodnje leto uspešna, potom je treba zopet uveljaviti stari ameriški princip prostosti morja. 1 — Če ne bo prišlo v Ženevi do razprave o prostosti morja, potem bo pri prihodnji vojni nekaj vsakdanjega zračno bombardiranje miroljubnih tiUovskih ladij. Delavski parlamentarec je priznal, da je Anglija največ grešila v omalovaževanju pravic drugih narodov. PRIPRAVE ZA VOLITVE NA ŠPANSKEM Za komunalne volitve imajo za 50 mest le 30 kandidatov. — Revolucij onar ji izpuščeni iz je- v ce. MADRID, Španska, 9. marca. — Monarhistične stranke' bodo imele za 50 uradov, katere je treba zasesti, ie 30 kandidatov, katere bodo poslale v boj. Združene socialistic -ne stranke in republikanske pa se bodo borile za vsa mesto. Monarhisti so odobrili ta sklep, ker niso mogli spraviti vseh strank pod eno streho. Med strankami levice pa je bilo določeno soglasje. Več njihovih kr.jn'didatov se nahaja v sedanjem času v ječi. Vlada je sklenila, da ne bo v bodoče nič več imenovala županov, temveč ga pustila izvoliti. (Pet udeležencev pri rovolucijo-narni zaroti zadnjega decembra je bilo odpuščenih iz ječe. Oproščeni so: Poveljnik Anitonio Jiminez, kapitana Ediuardo Medrano in Jose Gar* cia, poročnik Lopis in žurnalist Narcisco Melius. V dvornih krogih je postalo znano, da je bila infanta Christina', druga hčerka kraljevega para, operirana na slepiču. Zdravniki izjavljajo, da! ni treba imeti nikake skrbi glede njenega stanja. PREVZETJE ZVEZNIH ZEMLJIŠČ 180,000,000 akrov bo izročenih posameznim državam. —Velika kupčija z a prizadete. — Sprejem tozadevnih postav. WASHINGTON, D. C., 9. marca. Komite j, katerega je imenoval predsednik Hoover za upravo javnih zemljišč, je izdelal poročilo, na temelju katerega) se ibo izročilo posameznim drž-aivam na Zapadu v upravo velika zvezna zemljišča. Pri item gre za površino nekako 180,000,000,000 akrov. Posamezne države morajo sprejeti posebne postave, da omogočijo izvršitev. Zvezna vlada je dosedraj upravljala ta zemljišča. Uveljavljeni pa so gotovi pridržki. Če kako država ne bo hotela sprejeti zemljišča, bo ostalo še naprej ■tudi naroda ter bo upravljano kot tako. TRI TISOČ JETNIKOV IZPUŠČENIH Tudi v Pesavar ju i n v drugih indijskih mestih so dobili tisoči prostost vsled dogovora med Gandhijem in podkraljem. — Konferenca z mohamedanskimi voditelji dne 19. marca. NEW DELHI, 9. marca. — Na tisoče političnih jetnikov je danes zapuJ.ilo jetnišnice Indije, oproščenih vsled dogovora, kal.erega sta prejšnji teden podpisala Gandhi in podkralj. Oblasti so objavile, da je bilo 3000 do 25,000 jetnikov oproščenih. Ob čas pognan j so sedeli še vsi v ječi. Večina oproščenih prihaja iz jet-nišnic bempayskega ckiuja, a aretacije so se vršile po vsej deželi. Največ demonstracij je bilo vpri-zorjenih na zapadrii obali Indije, kjer so številni skušali izsiliti pravico, da pridobivajo sol. Nadalje je postalo znano, d-a je bila izpuščena večina političnih jetnikov v Pešavarju, na severni meji Indije. Tam je prišlo tekom kampanje do velikih demoni-sracij ter bojev, pri čemur je bilo ubitih dosti domačinov. Med izpuščenimi se nahaja tudi Abdul Kafarhan, ki se bo takoj najootfil na konferenco z Ganddijem. Jetnišnica v Saibarmati je bila popolnoma izpraznjena. Medtem pa se nahaja Gandhi v New Delhi, kjer je imel konferenco z desetimi mohamedanskimi voditelji. Pogajanja so se sukala kro£ dogovora med Indijci ter mohamechan-ci ki je eden največjih problemov Indijskega naroda. Mohamedansiki komi tej se je dogovoril z Gandhijem da bo sklicana odločilna konferenca dne 19. marca. HITRO SE VRSTE, Dne 5. novembra je umrl v Oyster Bay L. I., Emil Hill. Štiri tedne pozneje je umrla njegova žena. Deset dni (po mal'.erini smrti so nesli sina Johna 'k večnemu počitku; 26. jamu ar j a je umrla hči Mildred, v nedeljo pa sin. Emil. Ostali so še štirje otroci — dva brata in dve sestri. Zdravniki so ugotovili, da so vsi fiteuni družine umrli naravne smrti. NaniHe največji farnih n» "Glas Naroda" -dne-nlk ? STRAŠNA VROČINA AMERIKANCI BODO ODŠLI IZ NICARAGVE Do meseca junija se bo vrnilo domov petsto mornariških vojakov. ASHINGTON, D. C., 7. marca. — V BUENOS AIRES M"rnari^i department je naročil BUENOS AIRES,, 8. marc:a. — Včeraj je umrlo Vsled neznosne vročine osem oseb. Proti večeru je dež nekol ika ohladil ozračje, toda temperatura je še vedno zelo visoko. KOUZDA V ZRAKU LONDON, Anglija, 8. marca. — Med Glasgowom in Kilmacohnotn tf:a teoJidirato dva zrakoplova Royal Air Force. Aerophuna »ta padla na &La. Oba pilota sta bila na usmrčena. podadmiralu Arthuru C. Smithu, poveljniku ameriških ladij v centralno ameriškem vodovju naj tako odredi, da bo do meseca junija zapustilo približno petsto ameriških mornariških vojakov Nicaragvo. Do takrat se Ibo namreč nicaraška na-rztdna straža ojač"la za petsto možV. deželi b? ost alo še 'tisoč mornariških vojakov, ki bodo pa odpoklicani kmalu po volitvah, katere se bodo vršile meseca novembra prihodnjega leta. Do takrat bodo tudi zjgrajene doki ga mesto bre ceste po vsem oaemVu, . *sdaj kontrolirajo vstett. ADVERTISE GLAS NARODA* ZBOROVANJE SOVJETSKEGA KONGRESA Molotov je pozval inozemstvo, naj se prepriča o delavskih razmerah v Rusiji. —1500 delegatov i z vseh strani Unije. MOSKVA, usij-a, 9. marca. — Pri otvjrjenju šestega veLkega kongresa sovjd.ov je imel včeraj komi-sar Vlasteslav Molotov nagovor, v i katerem je pozval inozemsko časo-piije, naj preišče takozvano prisilno delo v Rusiji ter se prepriča o tem, , da so vsa poročila o tem laži, iz-m šljene v namenu, da se blati so-(vjete. Rekel je med drugim, da je v severni Rusiji en milijon prostih delavcev ter le 60,000 jetnikov, kaJ.ere se uporablja pri konstrukcijskem delu na deželnih cestah. Prehra-njajo jih dobro ter žive v čistih stanovanjih ter dobitjo po 30 rubljev rra mesec. — Številni nezaposleni v kapitalističnih deželah, — je rekel — lahko zavidaijo »te jetnike. — Mi eksportiramo dosti več kot import:ramo, — je rekel. — Izvozna trgovina Sovjetske Unije je tako visoka kot je bila ru-skai zvozna trgovina pod carjem. Takrat pa ni nikdo kričal, da cari-stična Rusija ogroža svet. 1500 delegatov iz vseh delov sovjetske Rusije je prišlo v prejšnjo opero v Moskvi, da prisostvujejo otvorjenju konlgresa. Večina delegatov je napolnila galerije prav do zadnjega ikotička. Jožef .Stalin, katerega so delegati vihamo pozdravili, se je izmenjaval v častnem tpredsedstvu z Molcto-vom ter vojnim tajnikom Voro-šilcvom. DelegsJzi so bili izvoljeni kot namestniki za kongres. Seje boda trajale od 10 do 14 dni. Pred razpustom kongresa bodo delegati izvolili še centralni ekse-kutivni komite j, ki bo obdržal v svojih rokah vodstvo do prihodnjega kongresa. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Din 500 ........... ........... $ 9.35 I,iT 100 ......................... $ 5.751 $11.30 $16.80 f.ir 200 -....................... Din 2500 ........... ________... $ 45.75 - Ur 300 ________________ ........... $ 54.60 Lir 500 _______________________ $27.40 $54.25 ........... $ 90.50 Lir 1000 __________________________ Din 10,000 ........... ........... $180.00 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $10.— 80 centov, za $45.—7 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za fcrplačilo večjih zneskov kot sgoraj navedeno, bodisi v dinarji*, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj Se pogoje. Pil velikih nakasi-llh priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporasuzn*-te slede načina nakazila Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER sa pristojbino 75e. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Hew York, N. T. Telephone BArclay 7—0380 ODA* NEW YORK, TUESDAY, MARCH 10, 1931 Tike LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Glas Naroda" J Frank 0«Md and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY _ (A OorporattocD ____'_ _ _ i fmldent L. Beoedflc, Trees. of m w. istb of the corporation and Konicb af Manhattan, of above officers: New York City, N. Y. "OLA8 NARODA" (Voice mt the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Sa celo leto velja list sa Ameriko Za New York in Kanado____________46-00 Ea pal leta _______________________43.00 Sa ftetrt leta ................................$lJb0 celo leto $7.00 Za pol leta --------------------------$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto----$7.00 Za pol leta ................................43.50 Dopisi. Krayn, Pa. WaJsenburg, Colo. Tukaj se je smrtno ponesrečil v j Pri nas v Walserabuiuu imamo majni Anton Ucman, doma nekje pravo zimo. Snega je dosti in pa-z Dolenjskega. Zaposlen je bil pri da vsak dan. Tega se ne spomin j a-Henrieta Coal Co. Mrtev je bil na jo najstarejši očaki. Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brca podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar na] se blagovoli poiUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej in Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 ZA ALI PROTI PREKLICU Dasi se je proliibicija v zadnjih desetih letili pokazala v pravi se še vedno dobe v demokratski stranki ljudje, ki so strašno navdušeni za ta "plemeniti poskus". To se je posebno pokazalo na konferenci demokratskega narodnega odbora v Washiugtonu. Prohibieijske postave bičajo že dolgo desetletje deželo, pa se še vedno dobe ljudje, ki odobravajo te neznosne razmere. Ali res niso ničesar slišali o strahoviti korupciji in o Splošnem omalovaževanju postav.' Ali niso opazili liiliav-'glasno sklenilo prirediti veseloigro mestu. - Zapušča ženo I varno in tTi otroke, stare manj kot pč: let. Prizadetim moje iskreno sožalje! Pokojniku naj too lahka ameriška gruda! Anton Taužeij. [poročevalec in zastopnik G. N. Lorain, Ohio. O delavskih razmerah ne bom poročal, ker so pod ničlo, kakor po vsej Ameriki, oziroma po celem svetu. Slabi časi so nesreča za vse, za mlade ki stare, za zdrave in o-nemogle. Stari in onemogli pa občutijo sdatoe čase toliko bolj, ker njih telesna in duševna moč je že do-malega izčrpana. Zatcrej je naša dolžnost, da se zanimamo za take osebe in jim po naši moči pomagamo, posebno če so še našega lastnega naroda. Slovenci smo že od nekdaj znani kot ljudje s čutočo duše- in usmiljenim srcem. Kadar je Slovencem priložnost pokazati svojo prirojeno radodarnost, so se še vedna z dobro voljo odzvali. S 'to idejo v mislih, je članstvo "Dramatičnega kluba "Lipa" so- šrine, ki je prevzela ves narod? "Stari grehi". Čisti pribitek ite igre se pa izroči dobropoznani in pri- Delavske razmere so slabe. Dosti ljudi ije brez dela. Na ducate jih pride prosit j est vin v prodajalno. Rdeči križ pomaga, seveda tudi drugi, ali čedalje več je brezposlenih in lačnih. Da bi se vsaj razmere izboljšale in da bi dobili delo, da bi si zaslužili za vsakdanji kruh. Čez trideset let sem v Ameriki, pa takega se ne spominjam. Nazmcnim žalostno novico, da je umifla 28. februarja gospa Frank Hre n v G clip, New Mexico. Zapustila je soproga on dva sina. Naj Ti bo >,4hka zemlja, ker za Teboj žaluje nebroj prijateljic, Tebi, Frank Hren in ostalim sorodnikom izrekamo naše sožalje. Pokojnltn je bila stara komaj 36 let junija meseca 1930. Ko smo se mudili na potovanju, (je .blia zdrava in je rekla: Tukaj v Mexico se boljše počiiiim kot v Colo. Usodi ne uteee nihče. Pozdrav! M. J. Bayuk. Oakland, Cai. Priloženo potsiljem celoletno naročnino za Glas Naroda in Vas prosim, ako hočete natisniti par vrstic v Glas ar oda. Ker vsak zadrie z delavskimi razmerami, bom tudi jaz tako. Delavske razmere so pod ničlo Iz Slovenije. Boj lovskega čuvaja z divjim lovcem. Kot'prvi je 17. feb. stopil pred mali senat zastaven in zdrav go. renjski fant, 22letni zidarski po_ močnik Janez Finžgar, prav dostojno oblečen čn simpatičnega obraza. Na zatožno klop je položil lep lovski klobuk z malimi lovski, mi trofejami. Janez je doma z Ja_ l Mariborčanov ogoljufal po do_ | sedanjih ugotovitvah okrog 6000 Din. Pojavil se je nedavno v Ma. riboru pod imenom Maksimilijan Pavel, arhitekt in umetni k/ par v Zagrebu. Tudi je imel kuverte in pisemski papir s tem nazivom. Nabiral je pri strankah naročila za nagrobne spomenike iz švedskega granita. Nekaterim je oravil, da je družabnik kamnoseške tvrdke v vernika na Gorenjskem. Državni _ , tošLtelj ga je obtožil poskušenega Celju' drugim pa' da ima 53111 to-ubeja in poskušene lovske tatvine,' varno v Zagrebu- Tretjim je »P«* kajti Janez je strasten divji lovec, Povedal, da je kamne naročil iz ki se celo ne boji pogledati v dvorJ ^ h krTa,jev N€mčije" Nekateri so na lovišča Kranjske Cndustrijske */oliko Previdni, da so pisali družbe. Janez je namreč mnenja, da f° informa«je v Celje in Zagreb lahko strelja vse, kar je v gozdu *er od tam dobi>: odgovore- Bog ustvaril. Janez je sodnikom pro- f awmozf ne podajo. Ko -je bil mo_ stodušno priznal, kako je hodil v Zakar koncno aretiran' je Policija gozd. Dejal je med drugim: t u*otovila> da ^ slepar, ki se krije - Na Miklavžev dan sem bil vrh' lu;im čem imeti v dobrem. Ali so preslišali ono, kar so povedali člani Wickers- ljubljeni ženi, ki se nahaja v lorain- kot povsod. Dela ne dobiš nikjer, ako ski naselbini že dolgo yrsto let, in ! katera je resnično potrebna po- imeči. shaniove komisije o prohibieijii Ako fanatiki namenoma nočejo videti položaja, je to njihova stvar, kajti kot znano, je najbolj slep tisti, ki ,. * - . , i Veselajgra "Stari grehi" se bo dl pa« noče videti. 'vršila * nedeljo, dne 15. marca ob Has to dejstvo pa mora dalekovidne člane demo-'8. uri zvečer v Slovenskem Narod-kratske stranke podžgati k boju za reformo, katero za-!neni Dc,mu- Direktorij slovenskega liteva pretežna večina ameriškega naroda. (iibanje za preklic osemnajstega amendmenta ni trenuten pojav, ampak pridobiva vsak dan na dbsegu in moči. Ako hoče demokratska stranka ostati zvesta svojim principom, ne sme pod nobenim pogojem dopustiti, da bi dobili suliaški fanatiki nadvlado nad njo. Prvi prohibieijski boj v notranjosti stranke je bil izvojevan. Suhači so odnesli nekako zmago, ker so prodrli s svojo zahtevo, da nartidni odbor ne sme priporočiti demokratski narodni konvenciji, da bi se zavzela za p^tklic osemnajstega amendmenta. T* zmaga je pa seveda brez pomena. Liberalni voditelji, med njimi tudi bivši goveraer A Smith, so se sami izrazili za nevtralnost narodnega odbora. Smith lioče prepustiti zadevo narodni konvenciji, ki se bo vršila prihodnje leto. Ako bo demokratska narodna konvencija izdelala program, s katerim se bo skušala prilizniti južnim demokratom, naj napravi križ čez svoje račune, kajti njen kandidat ne bo pod nobenim pogojem zmagal pri volitvah. Raskob, ki je predsednik narodnega Odbora, je po vsej pravici rekel, da bi bila za stranko velika prednost, < e bi narodni odbor že zdaj določil smernice za prihodnjo preklsedniško kampanjo. Odbor seveda nP isme narodni konvenciji ničečar predpisovati, lahko pa pove svoje mnenje, kar seveda ne more zgrešiti vpliva na delegate, zbrane na konvenciji. Raskob je modificiral svoje -stališče v edinem namenu, da ohrani harmonijo v stranki, ni pa opustil svojih principov. Na prihodnji narddni konvenciji bo demokratski stranki le dvoje preostajalo: ali se bo izrekla za preklie, ali pa proti preklicu osemnajstega amendmenta. Narod se je naveličal polovičarstva, narod hoče vedeti, za koga ho glasoval. Narodnega Dima je prepustil dvo-rafno v ta namen brezplačno. Zatorej, dragi rojaki: lorainske naselbine, a^pediram na vas., da se vsi poln o Številno udeležite te ifrre in tako pomagate pomoči — potrebni sotrpinki. Poročevalec. Keewatin, Minn. Dne 24. februarja se je bliskoma raznesla vest ipo naselbini, da je preminula rojakinja Ana Medved po tri dnevni bolezni, pljučnici. Pokojna Ana je bila rojena v vasi So-devci, župnija Stari 'trg pri Črnomlju, Jugoslavija. Bila je zvesta članica društva Marija Trsa t, .1. 109 J. S. K. J. od njenega prihoda v Amerika pa do njene prerane smrti. DruLtvo ji je pc! ožilo krasen ve-na krsto in tj o korporat-Ivno spremilo na nijeni zadnji poti. Pokojna sestra zapušča tu žalujočega soproga, hčer in zeta, v stali demo vini pa dva sinoda. Blag ji spomin! Družini izrekamo maše iskreno so-žattje! Kar se dela tiče, je jalo slabo, nekateri delajo po 5 dni na teden, večina se pa nas soihiči na pomladanskem solmcu. Ne kaže iram drugega kot čakati, da bomo videli, daj da bo. A. M. Limder. hi ga tudi plačal. Vsak se tolaži, da bo kaj bolje seda j ko je spomlad tukaj. Vreme imamo ko; poleti. Drevje je vse v cvetyu. V Saint Francis bolnišnici v S an Francisco, se nahaja rojak Mr. Frank Rebol, že precej časa. Imel je operacijo v grlu. On je naročnik Glas Naroda in ima lepo urejeno raosesbvo v Fallon, Nevada. Želimo mu skorajšnjo okrevanje. Poodrav vsem rotj-aikom in rojakinjam! Josephine Kausek. Na nekem plesu se je preprost mladenič približa lelegant-ni lepi dami. ki je mislila, da je nekaj več kd; so druge, ter je prosil za ples. — Hm, z vami da bi plesala — se je namrdnila in ga pogledala cd zgoraj nizderi — z vami, da bi plesala, saj še rokavic nimate. Mladenič je pa takoj imel odgovor pripravljen. — Le brez skrbi bodite, gospodična, saj si bom takoj po plesu umil roke, — je rekel. * K zdravniku je prišla precej zgovorna ženica ter mu začela težiti svoje gorje. — Oh, gospod zdravnik, stra'ino sem nesrečna. Le pomislite, moj mož je kar nuenkrat izgubil sluh. Prav nobene stvari več ne sliši. Kar naenkrat 'je izgubil sluh. Sinoči sem je' medtem, ko so se drugi še vedno j ves večer govorila vamj, pa ni razu-pretepali, odteklo precej krvi. Po_ i mel oziroma slišal nobene besede. 76 INOZEMCEV DEPORTIRANIH V petek in soboto je bilo deportiranih s Ellis Tslarfrta v Evropo 76 kusemoev. BUe so večinoma* ženske in p* otroci, katerim so umrli o-četje ijIhimu so zapustili svoje družine. Deportirani eo bih s paraiki "Mauretania", "Lancaatria" in "Ca- KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša NENAVADEN PAR Nenavaden poročni par se je te dni predstavil na ženitovanjskem uradu v Genovi: Ženin je meril 2 metra in 70 centimetrov, nevesta je pa tehtala 180 kil. Nevesta, ki je sedaj stara 28 let;, sega svojemu možu komaj do komolcev. Nevestina mati ipa tehta 238 k*l in kaže svejo dabelcst po raznih cirkusih in zabaviščih. Tudi mlada žena se je odločila, da bo s svojim možem potovala ostne ■trupe iz telesa in prežene zaprtnieo, katera je vrrok teh in veliko drugih sitnosti in bolezni. V Nuga-Tone so tudi zdravila, ki dajo dober apetit, pomagajo želodcu prebaviti kar ste po jedli. I>ruga zdravi1 a v Nuga-Tone odpravijo iz obisti in mehurja draženje in sitnosti v črevih. Vživajte Nuga-Tone nekaj dni in opazili bodete kaj hitro splošni uspeh vašega zdravja. Vi lahko dobite Nuga-Tone kjerkoli se prodajajo zdravila. Ako vafi trgovec tega nima v zalogi, recite mu naj istega naroči za vas od njegovega prekupčevalca. —Adv't. nadlovec Marked j. Janez je bil masblran. Imel je dolgo, sivo bra_ do. Okrog pasu pa je imel prepasanj bavai na neki* predpustni veselici ženski predpasnik. Sekal je staro na Vrhniki. Po zabavi, se je vračal bukvo. Njegov tovariš Rekar je po_! v družbi tovarišev domov. Na ce_ begnil. Janez je nosil seboj prede. ■ sti pa je srečala skupina, s katero Jano manlicherco. V drugič je nad- j je bil Frank, neko drugo družbo lovec Markelj Janeza zasadil na fantov, ki so bil: tudi precej vi_ Mežaklji 18. decembra. Bil je prav njeni. Razdraženi fantje so se pri_ taiko maskiran in je prežal na vi_ čeli zaradi raznih malenkosti pre_ soki skali. Janez odločno taji, da rekati, nakar je hitro sledil pretep. bL bil on. | Franka se je lotil neki precej vi_ — Zakaj ste se maskirali? — ga' njen nasprotnik in ga z iiožem dva . je vprašal predsednik. I krat sunil v trebuh. Frank se je — Zato, da me ne bi lovski ču_' takoj v krvi zgrudil na tla in mu je vaji in drugi ljudje spoznali, ' Janez odvrnil. Hujše se je godilo divjemu lov,1 zneje so ga prinesli tovariši v neko cu Janezu 30. decembra, ko je ho- ■ hišo, na kar so ga z avtomobilom dil in stf.kai za divjačino po Icvi_ odpeljali v ljubljansko splošno bol_ šču Kranjske industrijske družbe, nico. Njegovo stanje j e zelo resno. Prišel je takrat do Kunčičeve ko_) če na Mežaklji. V koži je zagledali od lakote umrla, nekega moškega, ki je stopil takoj ven. Stala sta si kakih 8 korakov Te dni je nenadoma, umrla v 61. narazen. Janez pravi, da je ta mo. bresti Sivec, vdova po Ški — lovski čuvaj Ivan Stroj — železniškem staroupokojencu, sta-prvi — s šibfami nanj ustreli. — Tako sem se ustrašil, je dejal nato obtoženi Janez, da nisem vedel, kdaj se je puška prve sorožklla. Prvi Janezov strel je zadel lovskega čuvaja v desni rokav suk_ njiča. Janez je nato stopil za neko bukev in kmalu v drugič ustrelil. Čuvaj Stroj se je k sreči sklonil na tla in je krogla frčala čez nje. govo glavo, drugače b. ga bil zadel naravnost v glavo. Tretji Janezov strej ni pogodil Stroja, ker se je približno pol metra pred njim za_ pičil . Pojdi .v štor in si Kupi orglice aa petindvajset oeotov in ko' bo začel smrčati, mu jih leoo in previdho med zobe Vlakni. Zaspa&a ne van, če boš, ampak če zaspati ne boš mogla, boš že vsaj ibmzUeo poslušala, kar je 'tudi nekaj vredno. V slučaju sedanje depresije je vzdrževanje radia precej težarvno. Tako bošfpa dala enkrat za vselej petindvajset centov, pa. boš imela od mrelE* pot do zore oftuJko,' ki ne * too nič slabša, včasl pa te bc*£a kot je ona. ki jo slišiš pa radio "GLAS H A m m 9 W NEW TOBK, TITEWAT, MABCH It, 1931 BORIS RIHTERŠIČ: I? Ko se je vrnil zvečer iz urada, je Stanka samega v kuhinji. — Kje je mama? — ga je vprašal. Čudno se mu je zdelo, da je hu-tila otroka samega ob pozni liri. ko je bilo treba pripraviti ve. |čerjo m Se toliko drugih reči. - Ne vem, kam je šla, — je re_ Ikel malček in pogledal očeta. — pekla je. da se vrne, pa je ni bilo. 'Igo je že, kar je šla. M rko se je čedalje bolj čudil, iotel je stopiti k sosedi, da jo praša, ali morda kaj ve, kam je ena odšla. Tedaj pa se je malček .enadoma nečesa spomnil. Mamica je rekla naj ti po_ vem. da je pustila v sobi nekaj za tebe. Naglo je odprl vrata in pogle. dal v robo. Na m.zi je ležalo pismo. Raztrgal je ovitek in ga preletel 7 cčmi. Nenadoma pa mu je zastal dih. Žena je pisa'a: — Ko se nocoj vrneš domov, me n? bos več našel. Ne bom ti pravila »kaj.. Sam moraš dobro ve. deti. Dva značaja sva, ki se ne u_ jemati, dve duši, ki se ne bosta nikdar rrečali in spoznali. Preda, le* narazen sta. Dolgo sem se borila sama s se. boj. Nisi videl tega. Vem, odpustim 1.. čs se vrne človek utrujen iz urada nima ne časa, ne velje, da bi r? ukvarjal z ženo in njenimi mislimi. Ko s? vrneš nocoj, me ne bo več. a sem kamor me je klicalo srce. Ni treba, da bf vedel, kam. Najbolje bo ,da se ne vidiva nikdar iveč. Poiščiva si vsak svojo srečo, 'az je še nimam. Morda jo najdem, kdo ve? Nekdaj sem jo iskala in si imisUla, da sem jo našla. Kruto sem p prevarala. Ni b«la sreča, bila je amo laž, varljiva laž, ki me je ob. >la v tistem trenutku, ko sem ti ekla, da hočem biti tvoja. Mira. Tak je bil konec pisma. Čutil je, da je hotela še nekaj povedati, pa bi mcf'a. Nema bol mu je stisnila srce.— Kakor bi se bil odprl globok pre. ^ad, ki ga je hotel požreti. Podza_ •stno je skočLl korak naTaj in se pri ob mizo. Grenak nasmešek mu je legel okrog ustnic, ki so mu drgetale. — Tako, tako.... — je mrmral. — Šla je in te zbogom mi ni rekla . OTROK Zdaj je razumel marsikaj, kar mu je bilo prej zavito v temo. — Zdaj je dobro vedel, kam so meril-: njeni pogledi takrat, ko je- misli, la, da je ne opazuje. Zdaj je vedel, zakaj mu je zadnjič rekla: — Ali res misliš, da bo zmeraj tako? Sam ni vedel, kdaj je sedel in si podprl glavo. Toliko da ni zaihtel. Toliko, da ni začel preklinjati nje in sebe In" trenutek, ki ju je zdru_ žil. Levica mu je blodila po mizi in nervozno udarjala po njej. časih je ra trenutek obstala in se skr_ čila v pest. Potem so se odprla vrata. Stan_ ko je pnšel, njegov triletni Stan. ko. Pogledal je po sobi in videl o_ četa, ki je žfdel pri mizi. Plaho je stopil k njemu in mu položil roko na koleno: Kje je ona? Kam je šla? Ta mi_ sel ga je razjedala in ga spravlja, la v obup. Kakor blazen je začel spet hoditi po sobi, ne meneč se za Stanka, ki ga je začudeno gledal. Potem je odgrnil otrokovo poste, ljo in položil Stanka vanjo. — Zaspi mirno. Jaz grem še v mesto. Kmalu se vrnem. Malček se je krčevita oprijel njegove roke. — Ne, očka, ostani. Strah me bo samega. Ostani tu pri meni. Mirko ga je samo žalostno po. gledal. — Zdaj se boš moral tudi tega navaditi, — mu je rekel, kakor da bi otrok mogel razumeti njegove besede. Vzel ga je' v naročje in ga poljubil. — Mirno spančkaj, Stanko, — mu je rekel tiho. — Ničesar se ne PRETRESLJIVA RODBINSKA TRAGEDIJA V vasi Giesldorf blizu Strausber-ga v Nemčiji je ustrelil ponoči 32. letni cestar Ernest Fallner svojo ženo obstrelil svoja otroka \ starosti 1 in 3 let, ustrelil svojo ma- Fallnerjev svak Robert Brand se je vrnil domov in našel svojo se-sestro v sami srajci na uli:i. Krvavela je iz ran in umrla mu je v naročju. Očividno se je hotela zateči ter in svojo svakinjo, težko ranil k sosedom. Ko se -je približal Fall-svojega svaka in si končno pognal ner z revolverjem v roki in začel kroglo v glavo. Fallner je stanoval'streljati po njem. Brand je bil za- s svoje rodbino v dvodružinski hišici skupaj s ta»ščo Jankovo in nje-n:nu dvema otrokoma. Veljal je za mirnega in marljivega delavca. Toda v rodbini so bili prepiri na dnevnem redu, ker je zahteval Fallner od tašče denar. Neposredni vzrok strahzvJLe rodbinske še ni znan. det. t :'da posrečilo se mu je skriti se icri sosedi o. ki so obvestili policijo. Ko so redarji obkolili hišo, je počil še e.1 strel in kmaj!u se je krn :lu je izazalo, da je izvršil Fallne.* .amemor. Ranjena ženo in tragedije pa; ttrečička so prepeljali v bolnico, i kjer so pa vsi trije v umrli. KAZNOVANA NEZVESTOBA PO DESETIH LETIH ODKRITE HAARMANOVE ŽRTVE Veš, kaj mi je rekla mamica, \ boj. Saj ostanem pni tebi. ko je odhajala? Rekla mi je naj bom zmeraj tako priden kakor doslej. Očka, zakaj mi je tako rekla0 Mirko je skril glavo med dla. ni, da ne bi Stanko videl neme sol. 2e, ki mu je pnltekla na lice. — Pojdi nazaj v kuhinjo. Stan. ko, — mu je rekel tiho. —Igraj se. Ko pridem tudi jaz, se bova oba. Toda otrok ni hotel ubogati. — Daj, vzemi me v naročje, očka. In povej mi kaj lepega. Snočl si mi obljubil. — Ne, Stanko. Potem, potem. Skočil je pokonci in odrinil stol. Z naglimi koraki je premeril sajpo. Trdo je stopal, da so se tresla tla Takrat se je otrokov obraz raz. jasnil. — Pri meni ostaneš? Pri meni? Ne kakor mamica, ko je šla? # Te besede so Mirka zarezale v meso. Ali že tud'. otrok rarume, kaj je storila žena? Ali tudi on sluti, kako velik je njegov greh? Držal je otroka v naročju, dokler ni zaspal. Šele ko so se mu za. prle oči in je njegova glavica o. mahnila, ga je spet položil r po- j V londonski odlični družbi je bi-la gospodična Mabel znana ket sil- ; nj razposajeno dekle. Njen oče je j bil bogat mož in očetov denar je dekletu omogočal najrazličnejše skoke. V ta nemirno iri pa se je za.Ie-dal in z aver oval lea 'n mlad fant, sin ibogatega veletCjcvca. Fan to/ yže pa je bil previden mež, ki je življenje dobro poznal. Fantu -ženi t ve ni nič branil, zahteval pa je cd njega, da gre pred poreko naj- 1 manj za eno leto v inozemstvo. I Slovo je bilo bridk; in fant se jej težkeja srca uklonil volji svojega j GROB SV. METODA IN TERE ZUA IZ KONNERSREOTHA V bližini Eibisfelda ob brunsvi-ški meji so -te dni med kopalnim delom odkrili ostanke človečkih o-kostij. Javili so to najdoo policiji, ki je dala prekopati zemljo in spravila šest celih okolij na dan. Na-daijni poizvedovanja so Imela nepričakovan uspeh. V bližini grozotnega najdišča str ji namreč dom zločestega morilca iz nesiade Har-manna, ki je svoj čas zbudil toliko eonza.2ije. Policija je /.akoj menila, da gre za žrtve strahotnega zločinca, ki so ostale do danes moornu- Olamuški katoliški list "Našince" je nedavno priobčil članek ki je v vsej češki javnosti vzbudil nena-vadno-p;zcrnost in zanimanje. Katoliški škcf dr. Karel Kašpar iz Kraljičinega gradca raziskuje zgodovino pokristijanjenja Čehov ter je zato hotel zvedeti, kje je stalo mesto Velehrad, prestolnica veliko-mmravskega kneza Svatopluka in kje bi se lahko našel greb sv. Metoda, slovanskega apostola. Drugi raziskovalci podvzamejo f.ruda'pol-na izkopovanja, ki cesto ne dado nikakega rezultata, včasi pa ven-da razkrijejo zaželjenje tajnosti. Škof dr. Kašpar pa je ubral čisto novo pot, nu. katero doslej še niso mislili zgodovinarji in raziskovale:. Sedel je in napisdl pismo župniku v K:«nerrsreuth in ga napros:l naj zastavi omenjenih dvoje vprašanj Tereziki Neumannovi, kadar bo zopet v stanju "površaneg-j. miru". Tako imenujejo zamaknjenost, v !:eku katere baje Bog sporo za. Tereziki razne, človeštvu neznane stvari. Kcnersreuthski žu.onk je' počakal pripravne prilike in j 3 za- j maknjeni Tereziki res sL-^vil dve! dotični vprašanji. Na vprašanje da-' 11 je stal Velehrad na kraju, kjer je današnje Stare Mesto, je Rezi-ka odgovorila: "Čisto blizu". Glede groba sv. Metoda pa je dejali, da je bji svetnik sicer pokepan v bližini Velehrada, da pa greba ne bo mcg:'2e najti, ker je medtem po- Ah POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava. , ne. Tc domnevo je potrdilo tudi na- , , . „ . ____. težka pa se ni zdela lo- . . , , . . , . . . ccoolncma razpadel. Ta odgovor je K-i iVJ ziranje strokovnjakov, ki zaba- i -,-Vil!, cčd a. NI čitev dekletu, ki se je dalje valo in divjalo po stari navadi. In ko se je za božič zbrala večja družba, ki se je odpravljala v Švico na steljo in utrnil luč. V predsobi si > zimske-športne zabave, je bilo de je naglo ogrnil plašč in odhitei pojkle takoj zraven. V znamenitem £> lzja- da so ležala okostja kakšnih osem do deset let v zemlji, kar bi se skladalo s časom, ko je Haar-~ mvnn uganjal svoje zločine. Po vsej priliki ne bo več okostij, nego so stopnicah. V prvem nadstropju je j švicarskem hotelu pa se je dekle ; Jih naili, ker je zemlja tam pr&ple- obstal. Spomnil se je nečesa. Spo_ pod njim. Stanko ga je samo nemo j^i se je, kako je bilo pred štirimi Nehajte kail jat! Ščitite svoje otroke Brezskrbno kapljanje Mtn> hlri hotaten p« vhcJ Hitro zau«lavUe kirtlj i Seven's Cawffe HaktMB. Zanesljiv« 50 let. Da hkia paaairijlva >■■■!. 8»v«r»'« Cold Tablet* ca v m prehlad« SevgHAs 21 gledal. Potem je obstal. Prijel je otroka za>oko. — Stanko, kako bova zdaj. Ma_ mica je šla in se več ne vrne. Ka_ ■ko bova zdaj? Otrok ga je začudeno gledal. Ni ga mogel razumeti in verjeti. Saj ni mogoče. Da tal kaj: tako pustila Stanka? Ne, ne. Saj ni res, saj ni res. Šla sta v kuhinjo. Mrzla večer, j a je bila v shrambi. Mirko se je ni dotaknil. Njegove mislil so bile drugje. Bile so pri ženi, ki je odšla od njega in ga pustila samega z otrokom. Da, otrok. Kaj bo z njim? Kaj bo brez matere? Kam naj ga da, kadar njega ne bo doma? Postrež. nilco si bo moral vzeti, ali pa ga dati v zavod, kjer ga bodo vzgaja, li kakor se jim bo ljubilo. Kakor so vzgajali njega, ko sta- mu umrla oče in mati. Revež bo Stanko. To je dobro vedel. Tega se je zavedal že prvi trenutek, ko je pismo prebral. Ka_ ko bo z njim sam.m, ga ni skrbelo. Le za otroka mu je bilo, za troka, ki bo ostal brez matere. Bog ve, kje je zdaj ona? Ko bi vedeL... Šel bi k njej in jo popro. sil.... ne, ne bi jo prosil. Preveč po. nosen je bil za to. Samo v obraz bi ji pogledal, v oči in rekel: — Zakaj si to storila? Stopil je k oknu. Pod njim je ležala ulica, vesela ulica. Vse polno ljudi je bio tam in vsak je imel svoje misli. Ali je imel kdo take kakor on? Special Interest Accounts leti. To je bilo takrat, ko sta se vračala od poroke. Prav tu na stop. nicah sta obstala iln ona mu je rekla: — Srečna sem in vem, da bom zmeraj srečna. Grenak usm^v mu je šinil čez lice. Prav za prav se je čudil, da se je mogel zdaj, po vsem tem spom. ni til te neumnosti .Tesno se je za. vil v plašč in odhitei v vežo. Odklenil je vrata in jih za sabo raloputnil. Kar pozabil je, da je pustil kjuč v njih. Potem se je obrnil in krik presenečenja mu je ušel. Pod stopnicami je stala Mira. Ni vedel, kaj naj stori. Ali naj ji pljune v obraz m reče, naj gre tja, kamor je hotela? Tedaj pa je videl njen obraz, njene objokane oči. — Mirko, čuj, odpusti vol. Ne vem, kaj me je prijelo takrat, da sem ti napisala tisto pismo. Bes ne vem.... Molčal je in jo nemo gledal. — Čuj, govori, Mirko. Ne pusti me, ne odženi me, čeprav sem gre. šila. Hotela sem si poiskati srečo. Prepozno sem videla, da je doma, da je pri otroku. Ali mi odpustiš, Mirko? Brez besed je stopil k njej in prikimal. Potem jo je prijel za ro_ ko in jo vodil po stopnicah. In peljal jo je k Stankovi postelji. Otrok je mirno spal. V soju rdečkaste svetil j ke je gledala- nje_ gor obrazek, ki se je smehljal, ka_ kor bi sanjal nekaj čudovito lepega. In kakor bil se bala, da. mu ne urade teh lepih sanj, se je sklonila k njemu in ga prav rahlo po. božala po laseh. _Stanko .Stanko, zdaj vem, kje je sreča.... kaj kmalu seznanilo z nekim zelo j tena z drevesnimi koreninami, ven- elegantnim tujcem, ki je imel najlepši ^vtomclbil, kar si ga more človek misliti, obnašal pa se je tako kak:>r najfinejši kavalir. In ker je bil ta človek tudi mlad in lep, je bilo dekle takoj pripravljeno svojo ,prejišnjo zaroko r&sdLreti in se zaročiti z elegantnim tujcem. Zaroko so res tudi objavili v listih. Ni pa dolgo trajalo, ko so listi javili ime elegantnega tujcu drugič, toda tar krat v 'kriminalni kroniki. Izkazalo se je namreč, da- je bil lepi tujec nevaren, in predrzen ,pu£l:olove2, ki je krasen avtomobil ukradel, denar za lepe a vi jen je v švicarskem hotelu pa je prislaparil. Dekle pa danes žaluje za svojim zaročencem, previdni fantov oče se pa smeje.... dar nadaljujejo z izkopavanjem. "VEČNO GOREČA 5IBICA" ^locrcčil škof dr. Kašp:r javnosti v imenovanem listu in težke je napraviti k 'temu škofovemu koraku primeren komentar. Čeikli listi pravijo samo, da je ta pot, ki jo je u-bral škcf, gotovo encstavnsjlra, nego so dci70trajn:a in draga izkopava nij a na licu mesta. Ako pa je tudi zanesljivejša, pa je seveda drugo vprašanje. ZNIŽANE CENE ZA VOŽNJO V EVROPO ZGODBA Z JAJCI Pred nedavnim so listi objavili vest, či je izumil dunajski kemiki dr. Ringer žveplenko, ki. se da pri. j žgati neštetokrat, preden se izrabi, j Kmalu nato je razširil švedski vži-, galični trust «lz Stockholm.^ vest, da j . . . _ . . ., domnevati, da se nudi potnike m tre- ni v novici o Bi ngerjevem izumu nič! , ; , „ . . . ... tjega razreda take udobnosti, pro- resnemega. Sedaj pa se je oglasil; „ , , . . . i i store, čistočo ter tako izbirno m dr. Rmger sam z Lzjavo, da je celo*° ^ ' , . --------- ^---- kot nudl z Holland America Line je '.akc zelo znižala vožnje v tretjem razredu za tja in n-a»zajj. da si zamorejo celo eni z omejenimi sredstvi privoščiti potovanje v Evropo. Pred par leti bi ne bilo megože d; Za ukinitev komisairijata pri "Hrvatskem Kaditi". Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabi jen,^da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obratujemo po 4°/o in obresti teto od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank RIW TOtK, R T. SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-SCBBLf. 22. marca: Chicago. HL 2». maiea: Detroit, Mich. Bana sarvske banovine dr. Iva Petroviča so pretekle dni poselili člani odbora ' Hrvatskega Radise" ter ga zaprosili, naj se ukine komisa-rijait "Hrvatskega Radiše". že osnoval družbo, ki bo njegovo žveplenko spravila v promet, potem ko sta jo preizkusila berlinski pa. tentni urad ter curiški politehnikum ter našla, da je nova znajdba p rak _ tično uporabna. Ringer je prejel ponudbe od največjega ameriškega kemičnega koncema in od nekega trusta na Angleškem, ki sta mu ho. tela odkupiti! patent. Dr. Ringer na-javlja še druge senzacionalne izu. me, tako avtomobilsko pnevmatiko, j ki ne more počiti, novo razstrelivo! itd. i čistočo ter tako Izb črno in obilno hrano Hcland America Line $140.00 vas stane vožnja iz New Yorka v Rotterdam in nazaj. Znižane cene so v veljavi tekom meseca marca in aprila ter avgusta in septembra. Karta za povra»:no vožnjo je veljavna za dve' leti. n ADVERTISE "GLAS NARODA' 9 E POZIV I Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem poila naročnina za fist, 00 napi often*, d® jo po motnosti čimprej obnove. — Up rava "G. N." SEDEM KNJIG za DEDEK JE PRAVIL... MESIJA MLADIH SRCEM: SUNEŠKI INVALID, PARIŠKI ZLATAR: .Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. — Knjiga je bogato okrašena s slikami Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljubljanski knezoškof. To je dno njegovih najboljših del. Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. :biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Šantel. .Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz. bnrljivi doživljaji mladega mornarja. Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. :skega kralja Lu do vika XIV. Izšla je v treh natisih, kar znači, da je bilo po nji veliko povpraševanje. 181 strani debela ttnjiga s slikami. V nji je natančno BALKANSKO-TURŠKA VOJNA opisana vojna, ki je bila predHodnlea našega osvoboje,-' i nja. AMERIKANSKI Vsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, __1_šalo, Itd. Že nekoliko t£dn-v je pouugal neznan dobrotnik v italijanskem me-s"e:u Pallanzi svojim someiianom pred vrata, na stopnice, pred okna ceie tucate najlepših jajc. Najprvo jih je nv-šel pred svojimi durmi neki duhovnik, ki je menil, da mu jih je prinesla v dar dobra duša med njegovimi ovčicami in jih je nesebično razdelil med reveže. Potem je sprejel istotakšen nepričakovan dar neki kavarn ar, nato neki uradnik, nato spet neki odvetnik itd. Name=to a dopisovanje ž njim. Nato se je vrnil s svojega preiskovalnega potovanja. Zelo žal mu je bilo, da bi ničesar več slišal o "neznanki". Niti najmanjša ideja pa mu ni iprišla, da ji je sedel sedaj nasproti kot —. svofji nevesti. Dagmar je zapazila, da ni bil s svojimi milslimi pri njej. Domnevala je, da je v mislih pri ženski, ki ga je varala ter sleparila. Ah ga je ljubila še vedno, kljub svojemu izdajstvu? Nekaj časa nato se je vzravnala. — Oprosti, bil sem razmišljen! — je rekel v opravičilo. Hitro je prešla na drugi pegevor in takoj nato je vstopila baronica Steinberg ter vprsaala, če bo ostal grof pri jedi. Dagmar je napisala še isti dan sledeče pismo svoji prijateljici Ka-trici: Moja draga Katrica! Potom a brez skrbi, da se bo mogla izdati. Naslednjega dne se je praznovala zaroka z vsem sijajem, ki je razpolagal ž njim komercijski svetnik. Povabljena je bila velika družba in vsi so želeli srečo novozaročen-cema. Za rečni par je delal precej nežen vtis. Ženin se je pokazal zelo viteškega, bil galanten in pozoren le za svojo nevesto. Dagmar Ruthart je bila taka kot ponavadi. Par gospodov, ki so se zaman ipotezali zanjo, je delalo dovtipe ter našlo ženina cbzalowmja vrednega človeka, ki mora vegrirati v tem hladnem ozračju. Na vsak način pa je bila Dagmar lahko zadovoljna. Noben človek nd slutil, s kakšnimi vročimi občutki (je stala na strani svojega zaročenca. Igrala je svogo vlogo ddbro in nikdo ni mcgel priti na misel, da ni kazala svojega resničnega'obraza. Zarconi par se ni v teh dneh nič sdbližal. Ponos Dagmar je stal na straži noč in dan. Grof se je kazal dvorljivim in popustljivim, -a manj reserviranim kot ona. Par dni po zaroki je grof Taxemburg odpotoval. Zaročni par se je ločil brez vsakih slovesnosti. Slovo je bilo kratko ter se je končalo v d veri j i vem poljubu. (Dalje prihodnjič.) 44 ff DEDSCINA IZ TRIDESETLETNE VOJNE V najbližjih dneh bo dunajsko sodišče obravnavalo zanimiv spor j za dedščino, ki jo je pred 300 leti zapustil cesarski general grof Mar_ tin Pichler. Za tridesetne vojne — 1. 1618 do 1648 — se je med cesar_ j skimi generali posebno odlikoval. imenovani grof Pichler, ki je bil zelo imovit mož. Njegova last so j bile številne graščine po nemško avstrijskih deželah, imel pa je tudi' lepo palačo na Dunaju. Ko je Šved- j ski polkovodec Torstenson osvojil Pichlerjev grad v Steyerju, je pa_ j del v ujetništvo tucii njegov last.' nik. Grof Pichler je v robstvu spre. j jel evangeljsko vero, zato pa ga je cesar izgnal iz države in mu za-1 plenil vse imetje. Obširna posest ie bila predana v upravo pobožnemu baronu Janezu Maksimilijanu Lam. bergu, ki pa si je imetje popolnoma prisvojil. Grof Pichler je že pred svojo smrtjo izvedel, da je švedski kralj v vestfalskem miru dosegel zanj pomilostitev in vrnitev vseh zaplenjenih posestev. Zato je ob svoji smrti zapustil vse svoje imet_ je ženi in sinu Tobiji. Cesar Fer. dinand je izdal o tem najvišje odloke, baronu Lambcrgu pa se je kljub temu posrečilo, da je obdr_ žal vse ogromno imetje in Pichler. jev sin Tobija je umrl na svojem dosegli povratek rodbinskega imet. j a, pa vedno brez uspeha. Neka te. SAKSER STATE BANK ■Z CORTLANDT STREET NEW TORE, N. 1. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer* lajeme. Is stats ta stanovitna posestvu kot nameščenec barona Lamberga. Tobija pa je imel po_ tomce, ki so se kasneje preselili na Češko, na Švedsko in v Švico. Odtod so se neprestano trudili, da bi ri agilnejši potomoi grofa Pichler. ja so 1. 1824. dognali, da je bilo pradedovo imetje vredno tedaj 61 milijonov goldinarjev. Eden izmed njih je 1. 1895. porabil ves svoj i-metek, da bi dosegel vrnitev ded. ščine, posrečilo pa se mu je samo, da so mu priznali grofovski naslov. Mož je kasneje umrl v sirotišnici. Spor je sedaj obnovil dunajski vladni svetnik prof. dr. Edvard Liszt, ki. poziva vse Pichierjeve po. tomce, ki nosijo imena Pichler, Bichler, Pigler, Puegler, Buechler ali Biller, naj se mu javijo na na. sov: Dunaj I., Freung ,Schotten-hof, Stiege . Kdor izmed teh se ho. če potegovati za delež na dedščini, naj pošlje imenovanemu odvetniku pooblastilo in dokazila, da je po. tomec grofa Pichler j a. KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Zvesti sin, povesi .............. JSS Zlatokopi........................ .20 Ženini naše Koprnele ...........45 Zmote In konec pK. Pavlo.......45 Zlata vas ....................., M Zbirka narodnih pripovedk: I. del..........................40 Zbirka narodnih pripovedk: XX« del • «40 Znamenje fttirih (Doyle) ....... £0 Zgodovinske anekdoto .......... .30 Z ognjem in mefam..............5.— Zločin in kazen, 1. in n. zvezek I.— Zgodbe Napoleonovega bazarja .. .60 Zgodbe zdravnika M tunika.......70 Zlati pantar ................... .90 Zvestoba do groba ........................1.50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L iv. Vojnomlr ali poganstvo .... .35 E - * % Kretanje Parnikov ■y— Shipping News —! • paws*"—- Z. sv. Hudo bresdno ....................-35 3. sv. Vesele povesti .........................35 4. vi. Povesti In slike .....................35 5. sv. Student naj bo. Na4 vsakdanji kruh............................................iS SPISI ZA MLADINO: ............1,55 Naries (Gruden), brofi........... JO Primorske pesmi, (Gruden), ves. J5 Slutne (Albreht) broS........... JO Pohorske poti (Glsner) brofi. .... JO Oton Zupančič: Ciciban, trd. ves. ............ JO Sto OC&nk oooaoooooooooeoooo« V zarjo Vidove, trd. ves....... JO Vijolica. Pesmi ca mladost .... Zvončki. Zbirka pesnlj sa slovensko mladino. Trdo vesano .... JO Zlatorog, pravljice, trda ves.....00 Slovenska narodna lirika ...... JO DRUS1VA H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m ciu članstvo, pač pa vii Slovenci v vaii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA km VIR I .75 (Pavčič) Klavirski album .... (Pavčič) 'Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po____ JO 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPBEML1EVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) _____________.,..„........... JI Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO Pesmarica moških zbOrov (Bala tka) 1.— MEŠANI In MOŠKI ZBOR (Grum) ____00 Slovenski akordi (Adamit) : . .1. zrezek .....................75 n. »vosek .................. M Psmladanaki odmevi, L ln IL av„ .............. .45 Um (Holmar) 1.— Orlovske htaUM (Vodoplvec) ....UM (Adamič) .................. .45 MOfiKI ZBOR Trije mofikl abort (Pavčič) *=« Izdala Glasbena Matica........ .40 Naroda* o^rililn (Pavčič) .. J5 (Laharnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: Štlrji samospevi, isdala Glasbena Matica .......................45 Na*£ lunini ..................... JO MEŠAM ZBORI: Planinske, IL sv. (Laharoar) .. .45 Trije meftani zbori. Izdala GJasbe-na Matica ....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) .............40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (-Labarnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, mofikl zbor s bariton solum In priredbo sa dvosH v ...................... JB0 V pepelnitnl noči (Sattner), kan-ranca za soli. zbor In orkester. Izdala Glasbena Matica.......75 Dve pesmi (Prelovec), sa mofikl zbor ln bariton solo ............ .20 Kupletl (Grum>. Učeni Mihec.— Kranjske £ege in navade, Ne-zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Knpleta Kuza Muca (Parma) _ .40 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2JO 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikarfiič) 1., 2.. In 3. sv. skupaj...................L— MALE PESMARICE: Št. L Srbske narodne himne .. 1J št. la. Sto čutiš, Srbine tuini .. .15 Št. 10. Na planine ..............15 Št. 11. Zvečer ...................15 St 12. Vasovalec .............. JI Narodne pesmi za mladino (Ži- rovnlk) 3 svezkl »kupaj ........ J* Slavček. zbirka iolskih pesmi — (Medved) .................... jgfl Vojaške narodne pesmi (Kotd) .. JO Narodne vojaške (Ferjančič) .. .3* ( PrC^ClJ ) •o*«oooooooo*»aa««s«« X®-" Lira, srednješolska. 2. zvezka skupaj ...........................2.- Troglasni mladinski zbori: Mešani In moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Dlvna noč.........41 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji Sar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ....... .4# 7. zvezek: Slavček; Zaostali"ptič; Domorodna Iskrica; Pri svadhl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: TI osrečiti Jo hot! (me-Ban zbor); Prijatelji ln senca (meSan zbor) ; Stoji, solnčice stoj; Kmetski hiSi.............40 CERKVENE PESMI: Donali glad, Cerkvene pesmi sa meSan zbor....................L— 12, Tantnm Ergo. (Premrl) .... Ji Maine pesmi za mešan zbor. — f Sattner) ................... J# 12 Pange Lingua Tantnm Ergo Goni tori. (Foerster) ............ J* 12 Pange Lingua Tantnm Ergo Go- - nitoij (Gerbič) .............. M Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) .................4$ 10 obfaajilnih In 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Orum) ...... J? Mlssa In honorem St. Joseph! ~ (Pogacbnlk) ................. .40 Kjrlo ........................... jfi K svetemu ReŠnJemu telesa ' (Foerster) ................... M 31. marca: Berengarla, unerbourg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 1. apri'a: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 2. aprila: General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen Olpmpic, Cherbourg Westernland, Cherbourg, Antwerpen 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: De Giasse, Havre 8. aprila: Mauretanis., Cherbourg George Washington, Cherbourg^ Bremen ISremen, Cherbourg. Bremen Xew York, Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris, If a vre Homeric, Cherbourg lloma, Napoli, Genova 11. aprila: # TI Minnefcaska, Cherbourg Lup!and, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vulcania. Trst (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Leviathan. Cherbourg Amttrira, Cherbourg. Hamburg Europa, Cherbourg. Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hambu:g 16. aprila: Berlin, Poulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic. Cherbourg St. I^>uis, Cherbourg. Hamburg Reliance, Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen 21. aprila: i Berengarla, Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hajnburg 23. aprila: % Dresden, Cherbourg, Bremen La Bourdonnais, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoli. Genova 25. aprila: lie de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Mauretania. Cherbourg President Roosevelt Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg. Hamburg General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot xa potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 14. marca; 10. aprila (12.05 A. M.) (3.30 P. M ) lic de France 27. marca; 25. aprila (4.30 P. M.) (1 P. M.) NajkraJSa pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE 8TREET NEW YORK, N. Y. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLU AT A ^ Safurnia Vulcania sta glasovita med največjimi in najhitrejšimi ladjami na svetu. Uzorna postrežba, uljudni in pazljivi »treža-Ji, ki govore slovensko, so vam na razpolago. Kuhinja, kakorina Je zna-1 na samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vae de'e Slover.ije. Stroški za prtljago so ne-znantni, vizej brezplačen. -Določite vnaprej dan potovanja. VULCANIA 10. marca — 15. aprila — 19. maja SATURNIA 28. marca — 2. maja— 5. junija Posebno "Velikonočno Odplutje, «17111 rillll"12 NEW TORKA YULIAN1A 10. MARCA C O S U L I C H LINE 17 Battery Place, New Yorlt Sv. Nikolaj.,.................* ja1 DAMERICa,! Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA PRILJUBLJENA PARS1KA TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam *U BouJogne-sur- Msr Potovanje s parnik! ■ Holland-America Line pomenja. udobnost, domače razpoloženje. neprekosljtvo kuhinjo in postrežbo. Tedensko odplutja. — Za podrobnosti vprašajte tvojega lokalnega agenta ali_ HOLLAND AMERICA LINE 24 OTATE 8T.. NEW YORK CITY