391
Novice.
—   Osebne vesti. Okrajni šolski nadzornik g. Jos. Kožuh v Kopru se je odpovedal službi nadzornika. Mesto njega je imenovan gosp. Fran Finšgar v Kopru. — Re-alični profesor v Trstu g. Viljem Ur bas je stopil v pokoj. — Gosp. dr. Pavel Varda v Grradci je namesto premeščenega dr, Bončke imenovan c. kr. okrajnim zdravnikom v Ljutomeru. Sodnimi pristavi so imenovana avskultanti: gg. L. Le d eni g v Kočevje, dr. S Hrašovec v Velike Lašče, B. Bsžek v Škof jo Loko, Fr. Regalv v Kamnik, dr. A. Furlan na Vrhnjko, J. Do 1 j an v Črnomelj, 0. Cernstein v Kočevje, A. Kremžar v Kostanjevico, A. Seliškarv Trebnje, J. Eoth v Krško, A, Mejač v Ribnico, 0. Vidic V Radeče in dr.  MohoviČ v Idrijo.
—   Umrl je v Hajdini umirovljeni kapelan g. Jakob Vindiš, star šele 27 let.
—   Podpore. Cesar je podaril gasilnemu društvu v Polhovem gradci 80 gld., v Hruševji 60 gld., v Dolskem 60gld., v Gradcu 80 gld., in v Mostah 100 gld.
—   Loterija »Glasbene Matice". Srečkanje se bode vršilo tekom meseca oktobra. Ker ima služiti Čisti dobiček te loterije v korist odličnemu našemu Glasbenemu zavodu, naj bi rodoljubi Čim prej pokupili, kar je še srečk na razpolaganje. Krasni dobitki so razstavljeni v društveni hiši v Vegovih ulicah
—   Slovenska krščanško-socijalna zveza v Ljubljani, se je ustanovila in je svoja pravila že predložila vladi v potrjenje Zveza bode združevala delavske sloje. Namen ji bo, izobraževati delavce, prirejati jim poučna predavanja in zabavne shode ter jim omisliti večjo knjižnico in čitalnico.
—    Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. Vlada je pred kratkim razpustila odbor delavske zavarovalnice Razmere pri tej zavarovalnici so neČuvene in zadnji Čas je, da pride vodstvo v druga roke Nove volitve v odbor vršile se bodo menda meseca oktobra ali novembra. Ako bi se Slovani združili, imeli bi lahko veČino v odboru, žal da tudi letos ni nič slišati o organizaciji slovenskih volilcev.
—   Notarska zbornica. Vsled resignacije predsednika notarske zbornice dr. Jerneja Zupanca izvoljen je bil začasnim predsednikovim namestnikom g. notar Ivan G o g o 1 a.
—  Podporno društvo „Radogoj" je za prihodnje šolsko leto razdelilo mej slovenske vseučiliščnike 12 ustanov in izrednih podpor v skupnem zneku 1495 gld.
—   PeronoBpera ali strupena rosa ter način, kako se tej bolezni obraniti. Govoril dne 27. maja na podučnem shodu središkega bralnega društva »Edinost" Anton Kosi, učitelj in posestnik v Središču, Maribor 1897. Založilo bralno društvo „Edinosta. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. —- V tej poliudno pisani knjižici je natančno popisano, kako trsje obraniti strupene rose. Priporočamo knjižico prav toplo, Izvod volja 10 kr., kdor več izvodov naroči, jih dobi cenejše. Naročila je pošiljati A Kosiju v Središči.
—    Za nabiranje  in   pokončevanje   hroščev   na Kranjskem leta 1897. je dež. odbor dovolil občinam nagrade
in sicer: v Kočevskem okraju skupaj 42 gld. 85 kr., v krškem okraju skupaj 50 gld., v kranjskem okraju skupaj 187 gld. 50 kr., v kamniškem okraju skupaj 82 gld., v litijskem okraju skupaj 41 gld. 62 kr., v logaškem okraju skupaj 47 gld. 10 kr., v novomeškem okraju sknpaj 101 gld.. v postojinskem okraju skupaj 34 gld. 13 kr., v radovljiškem okraju skupaj 86 gld. 80 kr., v črnomaljskem okraju 73 gld. 17 kr. in v okraju ljubljanske okolice 95 gld. 87 kr.
—   Volitev v davčne komisije. Predsedstvo trgovinske in obrtniške zbornice se je močno zavzelo za koristi davkoplačevaloev in priredilo tudi voiilske shode, da se davkoplačevalci izberejo zaupanja vredne in zanesljive zastopnike v dotičnih davčnih komisijah, žal da je indolentnost interesovanih krogov tolika, da se za volitve le malo menijo. V komisijo za odmerjenje dobitkovine kandidujejo v II. razredu sami Nemci, Slovenci pa imajo čast, biti njih namestntki!
—   Zviševanje uradniških plač. Listi poročajo, da misli vlada državnim uradnikom z dnem 1. januvarja 1898. zvišati plače. Stvar se že dolgo zavlačuje in čas bi bil, da se uredi.
—   Regulačni načrt za ljubljansko mesto je vlada potrdila  izvzemši  tri  točke,  nanašajoče  se   na nekatere novo-projektovane ceste. Obč. svet ljubljanski je v zalaji seji sklenil, da se ne pritoži proti vladni odredbi, vsled česar je regulačni načrt zadobil zakonito veljavnost.
—   Tržaški   škof* Sterk  in   p oreški   škoi   Flapp.
Laški listi so poročali, da je mej tržaškim škofom Sterkom in poreškim škofom Flappom nastal razpor, ker je škof Sterk v svoji škofiji nastavil kaplana Vrbkos katerega je bil škof Flapp suspendiral, in poročali so tudi, da bode o stvari sodila posebna kocigregracija škofov. Tržaški ordinarijat je na to oficijelno izjavil, da je škof Sterk kapelana Vrbko nastavil dogovorno 8 škofom Flappom.
—   Koroški Bauernbund, društvo, katero ima namen, loviti slovenske kmetovalce v zanjke nemške liberalne stranke, je priredil v nedeljo v slovenskem sv. Jakobu pri Celovcu shod, na katerem je govoril tudi baron Rokitanskv iz Gradci. Ta slovanski renegat igra na Štajerskem krščanskega kmet-skega voditelja!
—   Koroški dež predsednik Schmibt-Zabierow je te dui praznoval petdesetletnico svojega službovanja; nekaj dni j potom je bil na humberški cesti razbit njegov realif-spo-menik, kateri mu je bil podignut pred nekaj leti po prizadevanju okr. glavarja Mac Nevina a zoper voljo slovenskih davkoplačevalcev.
—   Varujte lastovke! Vsako leto prihaja manj lastovk v Avstrijo V krajih, kjer so bile prej na vsaki hiši te prijazne ptičke, jih je bilo letos jedva par ducatov. Zlasti malo lastovk je bilo na Štajerskem, Sp. Avstrijskem, Moravskem in v Galiciji. Požrešni Italijani pa neumne mode pomore največ prijaznih lastovk, ki so dognano tudi jako koristne Učitelji, zabičite šolarjem, naj varujejo lastovičja gnezda!
—   Rubežnika ubili. Dne 15. t. m. je bila rubežen v hiši Vase Djaniša v Daruvaru na Hrvatskem, ket je poslednji ostal dolžan na davkih sedem goldinarjev. Ker dolžnik ni imel druzega, zarubili so mu dve kozi, in mu jih odvedli Vašo Djaniša je prosil naj mu pustijo kozi, ker ju treba za hranitev sebe in svoje družine. A prošnje niso hasniie in občinski pandur je odgnal koze saboj. Djaniša je šel za njim; ko pa sta bila na samem, pograbil je prvi puško občinskega sluge in ga ustrelil v prsi, da je takoj obležal mrtev ; kozi pa je vzel Djaniša domov. A še tisti dan odvedli so ga žan-darji v zapor, kjer ga čaka kazen.
—   Kupčija z dekleti. Iznova se poroča, da je prišel z Ogrskega v Zagreb neki Žid v spremstvu z mladim dekletom. A že na kolodvoru drž. železnice so ga prijeli. Izvedelo se je, da je privabil dekle   k sebi s  tem, da   jej je obljubil, da
392
jej hoče preskrbeti službo blagajničarke v Zagrebu ; v resnici pa jo je prodal v neko razupito hišo za 80 gld. To pa sa ni zgodilo v prvič Prodal je že jedno za 130 gld. kateri je tudi obljubil službo blagajoičarke Hotela je pobegniti iz ničvredne hiše, a držali so jo šiloma nazaj. Šele sedaj so ne-sreČnico rešili iz brloga greha.
—   Velika nesreča na Reki. Iz Novega prihajajoči parobrod „lka" trčil je dne 21. t m. zvečer v reškem pristanu z angleškim parnikom „Tyrie" tako nesrečno, da se je potopil. Mnogo ljudij je utonilo. Zdaj se že več dnij poskuša, parnik dvigniti iz morja, kar pa se še ni posrečilo.
—   Napaden urednik. Pred nekaj duevi smo poročali o napadu na urednika zadrskega „ Narodnega Lista", poslanca Biankinija, zdaj pa se nam poroča o napadu na urednika izvrstnega, v Spletu izhajajočega lista „Jedinstvo". Urednik g. Stražičič je šel te dni po neki stranski ulici v Spletu, kjer sta ga dva Laha napadla in ga poskusila umoriti. Sodna preiskava proti napadalcema se je že začela.
—   Nezadovoljni mahomedanci Turki so po zmagah v Tesaliji jeli nositi kvišku glave in kakor vse kaže, niso zadovoljni z dosedanjimi zmagami, marveč klali in zmagovali bi radi še dalje, ako bi jim namreč kdo pustil. Sedaj vlada med Mahomedanci splošna nezadovoljnost, ker se je sklenil mir. Policija v Carigradu je celo konfiskovala dne 20. t. m. vse tniško liste, ker so izražali svojo nezadovoljnost na na sklepu miru.
—   Nezaslišana surovost modjarske policije je znana že po vsem svetu. Nedavno so zaprli v Stari Pazui stanovnika Vlajka Knezeviča, katerega so potem na vse možne načine mučili, da bi izpovedal svojo krivdo Ko so nekega jutra zopet odprli vrata njega celice, našli so Vlajka Knezoviča, obešenega. Visel je na vrvi, a noge so se dotikale tal, jermen pa je bil le lahno zatisnjen. Sorodnikom umrlega se je to jako sumljivo zdelo; menili so. da bi bil jermen gotovo tesno zadrgnjen, ako Vi se bi se bil Vlajko sam obesil. Objavili so brzojavno okrajno sodišče v Mitrovici, katero je opomnilo sodišče v Stari Pazuji, naj prevzame preiskavo To je res mrtveca obduciralo ter ga dalo potem tiho,  brez vsega hrupa pokopati. A dr Miladinovič
je še eukrat pismeno obvestil okrajno sodišče, na kar je to odposlalo državnega pravdnika dr. Salaja in preiskovalnega sodnika Kartalija v Staro P?zujo, In tu so izvedeli gorostasne stvari. Neki Slovak Knjisa, kateri je bil tudi sam zaprt, je pripovedoval, da so briči ga držali za noge in roke, dočim je komisar tako dolgo z bičem udrihal po njem, da se je one-svevtil. Tudi druge priče so marsikaj izpovedale, kar za on-dotno sodišče gotovo ni častno. Nemški cesar je dejal nedavno v svoji napitnici na dinerju v Budimpešti, da stoje Madjari med prvimi kulturnimi narodi Evrope. S tem se je Viljem nadutim sinovom Arpada seveda — grozno prikupil. Vendar pa je znano vsem evropskim narodom, da so razmere v Ma-djarski še uprav  —  azijatske!
*
—   Čuden pogreb. Belgijsko vas Montbliart. stoječo blizu francoske meje, je zapustil nedavno mrtvaški sprevod, čegar udeleženci in udeleženke so se nepopisno ganljivo jokali. Prišedsi do meje, povedali so francoskim carinskim stražnikom, da neso mrtveca na Francosko, ker je Želel, da ga tam pokopljejo. Carinarji pa so zahtevali, naj krsto odpro, da vidijo mrtveca. Pogrebci so začeli na to še silnejše jokati in milo prositi, naj jih puste dalje. Carinarji pa se niso dali preprosti. Tedaj so ztčeli sprevodniki bežati na vse strani in le nekatere so mogli stražniki dohiteti. Ko pa so rakev odprli, našli so v njej ogromno množino bruseljskih čipk, katere so hoteli tihotapci preko meje utihotapiti.
—    Atentat v železniškem vagonu V zapadni Pruski, mej postajama Schonsen in Jablanovo, se je na brzo-
vlaku zgodil rop V I. razredu vozila se je neka postarna dama, katero so v Osterodu našli v kupeju zvezano in narko-tizirano. Obleko je imela vso raztrgano, prtljaga je bila vsa razmetana. Eoparja, bila sta dva, ki sta izstopila na postaji Jablanovo, sta odnesla mnogo zlatnine in veliko svoto v gotovini.  Doslej ju policija še ni   zasledila.
—   Zopet strašna nesreča. Vsled velikega viharja se je potopila ladija pri Kukshavnu, na kateri je bil tudi Friderik Viljem vojvoda meklenburški. Že v zadnjem trenotku je klical nekemu pomorščaku, naj se reši, da zanj ni rešitve več Nekaj jih je res prišlo na suho, a mladega vojvode ni* Vojvodina brata, Adolf Friderik in Henrik meklenburški sta v Kukshavnu, tudi pruski princ Henrik baje pride, da najdejo truplo umrlega.
—   „Sveta yojna". Emir afganistanski je izdal neko-knjigo .Jehad", katera je bila takoj prevedena na angleški jezik. Na sestavi te knjige mu je pomagalo več učenih mož* mohamedanske vere. Vsebina te knjige je namenjena svrham razširitve misli „svete vojne" med narodom turške vere. Knjiga zahteva od Mohamedancev, da uničijo drugorodce m jih podjarmijo. Anglija se Emirju gotovo lepo zahvali za tako-knjigo !
—   Ciklon. Iz Brindizi se poroča z dne 22. t. m. Kraji Sava, Oria in Latiano so hudo trpeli pod strašnim viharjem, ki je divjal ondi v noči 21 t m. 40 mrtvih in 70 ranjenih oseb so našli med razvalinami poslopij. Kakih 20 hiš je do tal porušenih.  Brzojavna  zveza je raztrgana.
—   Goreči vlak. Pariško-bruseljski bliskovni vlak se> je mej potom unel. Popotniki so se rešili. Zgorela sta dva vagona ; škode je za pol milijona.
—   Zakaj ne pride več? Nemški cesar se je zaprisegel, da ne pojd* nikdar več v berolinsko gledališče. In zakaj ? V neki veseloigri je slišal c^sar tale dijalog: „In kaj je on?k/ — „„Beservni častnik"" — „In kaj še?4 — „„Prav nič-druzega."" — Vojaški cesai Viljem II. je bil v svoji vojaški duši vsled teh besed tako razžaljen, da je Lessingovo gledališče proklel.
—   Iz česa sestoji človek? Na to vprašanje odgovarja angleški časnik „Iron" sledeče: človek sestoji iz 1& glavnih snovij. Glavni del je kislik v skrajno zgoščeni obliki. Normalni človek od 70 kilogramov teže, ima 44 kilogramov kisleka, kateri plin bi v svoji naravni obliki napolnil prostor 28 kubičnih metrov. Nadalje je v tem človeku, tehtajočem 70 kilogramov, 7 kilogramov vodenca, kateri bi osvobojen izpolnil 80 kubičnih metrov prostora Ostali trije plini so: dušik (1.72 kilograma), klor (0,8 kilodrama) in flour (0 1 kilgr.) Od gostih snovij ima normalni človek 22 kilogramov oglja, 600 gramov fosfora, 100 gramov žvepla, 1750 gramov kalcija, 80 kalija, 70 gramov natrium-a, 50 gramov magnezija in 45 gramov železa. Piemenitih kovin človek torej nima v sebi (navadno tudi ne pri sebi! Stavec), marveč snovij, ki so tako po ceni kakor lesnike, Iz cenitve človeka bi se pač dalo sklepati, da smo vsi ljudje do malega jednako vredni in bi si s tega stališča ne imel nikdo vzroka- se smatrati za več vrednega od svojega bližnjega.