MY. I.
uveli Lijuuijauc o Vin.
V Ljubljani, v petek, 2. {anuaria nu.
Leto M
Velja po pofitli
K 2B--
" oŠ'2®
» 29--
Za odo leto uprti • sa a fflMM „ .
ia Nemčijo oeloletno aa ostalo taoaematvo , „ 35-—
V	L|abl|aol na dom:
St celo let« oipre], , K 24-— ia en mesa. „ .. „ 2'—
V	spran prstema > ntisEio „ 1*70
a Sobotni Izdaja, s= sa celo leti ..... „ T— sa Nemčijo celoletno . „ B-— za oatalo lnoaerastvo „ 12 —
Inseratl:
Enostolpna peUtrrata (72 ona): za enkrat . . < ■ po IS v aa dvakrat • ■ • • » 13 „ aa trikrat . • • . ,, 10 * aa večkrat primeren popoat.
Pincna izHiili «um. isartilo iti:
enos olpna pelltrrata po 18 Tis»
enostolpna petltmta po 30 tis.
Izhai&jttk dan. lavsemil aa-
ob S. url pop.
Voaal red.
B3T Oredntktvo |e v Sopltarlevt ollol Stav 6/m Bokoplal ae ne vračalo ; netranklrana pisma ae ne mm sprejemajo- — Urednlikegs tslalona ste» 71 =
Političen list za slovenski narod.
Opravntàtvo |e v Eoi postne brantlnlue avs
bosn. beru. át. 7563.
Bačnn
26.5U, 4L l»8.
Današnja številka obsega l straul.
Telefonska in brzojavna poročila.
HRVATSKI SABOR.
Zagreb. Seja hrvatskega saboru, ki isc jc začela 20. m. m., je 31. m. m. trajala do 5. ure zjutraj. Večina ej rešila , vse nujne predloge opozicije, katere je zavrnila, zato, da čim preje sklene podaljšanje finančne nngod)»1 z Ogrsko. Radič, ki je neprestano motil, j«' bil končno od 15 sej z odtegnjenjem dijet izključen. 31. ni. m. zjutraj se je sabor zopet zbral.
URADNIŠKO V ■ ' V N" :
DnnaJ. Kljub '.emu, da znkon glede zvišnnja osebue dohodnine še zdaj ni reSen, bo službena pr/.pinatika, ko stopi v veljavo, prinesla uradnikom glede plač zboljšanje, račun- od 1. septembra 1913 dalje to sicer za vse urad nike brez izjeme, naj bi se jim bila »Kiča samaposebi zvi 1. septembra leta 1913 ali poznejf
PARLAMENTAFM POLOŽAJ V AVSTRIJI.
DnnaJ. GospOska zbornica ue zbeic dne 5. ¡< rja» dn ski« :»a o pos< v' glodi- dohodninskega davK.i ! i jo .:• •poslanska zhorn« a vrnila •<• i L',li se doseže <porazum - ■'-<' ne — 15. januarja se '.opei ačno spravne konference med « »hi i> ae .
BOJ ZA SE*t6!N£GA NAČELNIKA.
Praga. Za vsled dr. Pillbauorjevc smrti izpraznjeno mesto sekem-ga načelnika v min. javnih, del so se sprli O.hi. MladoČel,)i bi radi. da po,stane .-.ekčni Inik dr. satusier, agrarci sr- t:a '.avzemujo	h . i •¡•inuc",- fca.
drugi p.' '/-a \rdel
- TISKARSKA STAVKA.
Dunaj. V celi A\ triji stav!-;-! do 10.000 črkostavcev is. d" 1000 pomožnih delavcev. Ne stavka se v tiskarnah z 280*0 '"rkostavci in 500 pomožnimi delavci.
OBSTRUKCIJA V BOSANSKEM SABOR
Sarajevo. Pri otvoritvi ho ;, rkega
, i-, - i'-zbora i«' Ml zelo hrupno, rttranke so ' prot.c-.-tir:ile proti iiVimii razpusti srbskih dru-• Pskn opozicija j« začela takoj
i : ij.4. Stojanovič	oni d\e
cir!•>,'•• Sest pobuj'-. Toma nov i č i ve u 1 Džamonja pa	govoril i
še j o tr. i da :e.
UZVEZA PROTI GBeiJI.
Im.* Tribuna« ost-o napada G» ,j0 i j . velesile obvestilo, da jc , ,H.. da je vprašanje Epi.ru, nujno no r. viurAšanjem. komu pripada-Tiski otoki. »Tribuna« poudarja, »; . ozveza tega junktima ne pripozna i, u bodo morale grške čett Epir za-j.i: ■ i tiv preden se odloči kaj glede egej-skiu otokov.
FEŠKO VPRAŠANJE.
" 'jjreh. Reški guverner ¡rrof \Vi-dmrt-> je na. poziv hrvatsl ega bana] Reka izvoli dva poslanca v sa-> . na l.iarsko odgovoril, da t « ga pozi-i. i • in<>re i \"sti, ker je obči iskj za-< rnzpu-čen.
^ NE ODSTOPI. 1
lelUiad. «.nje se, da kralj ?ašičc--m mi lic prejme, pač pa razpu-i .pščiuo ' se razpišejo nove vo-
RUSKA JAVNOST PROTI AVSTRIJI.
Peterburg. V slovanskem znanstvenem društvu je Rrančavinov v nekem govoru izvajal, da se Ih> balkan-j sko vprašanje moralo tako rešiti, da dobi Rulgarija Makedonijo in Dobrud-žo nazaj, zato pa se imata Srbija in Romunija odškodovati v Avstriji. Baje tudi ruska vlada v tem zmislu dela.
TURŠKI SULTAN NOR.
Pariz. Razširja se govorica, da je turški sultan znorel.
GRŠKE ŠOLE V SRBIJI.
Solun. Srbska vlada je dala grške, šole v bitoljskem okraju zopet otvo-riti.
BUIiGABSKI ČETAŠI.
Solun. Bolgarski četaši so zopet razstrelili most čez Vardar, tako da srbski brzovlak v torek ni došel v Solun.
PRESTOLNI GOVOR GARA FERDINANDA.
Soiijn. Car Ferdinand je imel v Sobranju ob navzočnosti cele carske rodbine prestolni govor, v katerem j«1 povdarjal, <la. je razmerje med Bulga-rijo in velesilami dobro, ravno tako napram Romuniji; s Srbijo se kmalu vpo-stavijo diplomatični odnošaji. Med Turčijo in Bulgarijo obstajajo skupni gospodarski interesi. Avstro - Ogrska, Rusija in Grška se v govoru niso omenjale. Pri vstopu kralja v zbornico je neki socialist za klical: »Proč z monarhijo«. Socialisti so nato zapustili sobranje.
BEBLOVA ZAPUŠČINA.
Curih. Iz davčne pristojbine, ki so jo morali Beblovi sorodniki nlaČati švicarski vladi, se izve. da ie Rebel /nun-stil 990.UUU pre možen) a. '.»«i toii jc
volil za. stranko 30.000 M.
MUSULMANI V INDIJI.
Calcutta. V Vgri se je otvoril VIL kongres indijske musulmanske !ige. Govorniki so poudarjali lojalnost in zvestobo indijskih musulmanov napram Angliji, so pa ostro kritizirali postopanje londonsk. kabineta nasproti Turčiji. Musulmani so se tudi izjavili solidarne s Hindujici. v kolikor se I i potegujejo za to. da se v Transvalu s liindujiskimi delavci človeško postopa, stopa.
ARGENTINSKI MILIJONAR ODVE-
VEDEL PL. ZALESKO.
Varšava. Mladi argentinski milijonar dr Masso je pobegnil z 22-1 eino Zonal- de Masso je pobegnil z 22-letno Zo-dovolili, da jo poroči. V Bjalostoku so begunca prijeli in de Massa zaprli, a ga iz zapora izpustili, ker so starši Za-leskove končno dovolili, da so smeta begunca, poročiti.
POŽAR V NEW YORKU.
Več oseb zgorelo.
London. V New Yorku je zgorela petnadstopna hiša. Zgorelo je pel mož in tri žciiske, veliko jih je na nevarno ranjenih.
MINISTRSKA KRIZA V BULGARIJI.
Berolln. »Berliner Tagblatt« poroča iz Pet<rburga: Genadijevo niest(> se poveri najbrže Rusom prijaznemu Ma-linovu, ki bo. ko ho imenovan, potoval v PctcrbiUK. da pripravi tla za Ferdinandov -prejem pri carju. Ferdinandov polo.i.i je vedno ležavnejši.
«tiinnMtn A PTLMOV ZGORELA.
filmov tvrdke stotisoč fitmo\
t Dr. Ignacij Žitnik.
POGREB.
Na starega leto dan smo položili dr. Ign. Žitnika v mrzlo zemljo, na katero so padale naše solze. Fogreb se je izvršil ob velikanski udeležbi, udeležba pa bi bila še ogromnejša, da ni-o zameti na Notranjskem, mnogim njegovim čestilcem preprečili dohoda v Ljubljano. Fogreb se je vršil iz Leoni-Šča \ cerkev sv. Petra, kjer so se vršile običajne mrtvaške molitve. Pred l.oo-niščem in v cerkvi sv. Petra je dovršeno pel moški zbor > Ljubljane . Nato se je dolgi sprevod razvil proti sv. Križu. Za križem so korakali zastavonoše Orlov, za orlovskimi zastavami impozan-lua vrsta Orlov, nato S. K. S. Z., izobr. društvo iz Logatca, zastopstvo delav-
ÏOSKEM.
nlli>lii 1,1,/)* in.
stva tobačne tovarne, Jugoslovanske strok, zveze. Kal. rokodelska društva, glasbeno društvo Ljubljana , deželni uslužbenci, ki so nosili vence, zastopniki občin Št. Peter, Ivošana, Bukovje, Prem. Trnovo, Vrhnika. Vipava, Postojna, Cerknica. Logatec, Stari Irg, klub ljubljanskih ohč. svetnikov S. L. S., nato so sledili zopcl nosači vencev, duhovščina in mrtvaški voz. katerega so peljali štirje črni konji, ob strani so svetili notranjski župani, kot častna straža pa so korakali ob strani Orli. Kondukt je ves čas od Leonišča do groba vodil prevzvišeni gospod knezo-škof di\ A. B. Jeglič. Za krsto so stopali najprej sorodniki, nato pa dež. predsednik baron Schwarz, dež. glavar dr. šusteršič, dež. odborniki, drž. in deželni poslanci, župan dr. Tavčar, deželno uradništvo in dolga vrsta zastopnikov raznih uradov in korporacij. Ko se je . mrtvaški \oz ustali m-'-d vratni' f" . MJimiisira. «r\'igïiiU so nosaci krsto, deset društvenih zastav jo je obkrožilo 1er spremljalo narodovega ljubljenca do preranega groba. Srce pretresujoč je bil tu pogled na pokojnikovo 75 let -laro mater, na njegovega 84 letnega sivolasega očeta in blago sestro. Deželni glavar dr. Žusteršič je stopil k odprtemu grobu, ter s tresočim, ganotja polnim glasom govoril pokojniku zadnje slovo:
Ignacij Žitnik! Dospel si do zadnjega cil.ja, ki je usojeno človeškim biljem. Slovensko ljudstvo žaluje ob Tvojem grobu, zavedajoč si, kaj si mu bil. Trn jeva je bila Tvoja pot, ki Te jc privedla semkaj. Ko si komaj dosegel prvo dobo moške dozorelosti, ko Te jc navdajalo veselje do dela za javni blagor, ko si Čutil vse zmožnosti za to — že le je zalotila smrtonosna bolezen, kojo si nosil dolgo vrsto let v sebi. Premagoval si so v neznosnih bolečinah, zatajeval si se in delal neumorno naprej za svoje ljudstvo kjlub vsem mukam. Dragi! Trnjeva je bila Tvoja pot. počitka nisi imel na tem svetu sedaj si legel k večnemu počitku. Slovensko ljustvo Ti pošilja zadnji pozdrav v Tvoj rani grob. Padel si. kot. junak dolžnosti, kot junak dela, kot junak trpljenja. Blagor Ti! In še eno besedo Ti kličemo, dragi prijatelj! Tvoje življenje ni bilo obremenjeno z zem-skimi dobri; bornost je vladalo, v Tvoji hiši, skrb je čuvala, skrb je čuvala ob Tvoji postelji zadnjega Tvojega zdih-leja. Kar si v življenju dobil vse si v ljubezni rozdol. In zato mislim, da v trdni veri, zidajoč na odušilne besede j našega. Izveličarja, v tej slovesni uri smemo tolaži lilo vzklikniti: Ignacij Žitnik, reven si bil. reven po besedah evangelija, \ pravem krščanskem zmislu, blagor Ti. Tvoje je nebeško kraljestvo! Počivaj v Bogu, dragi prijatelj!
Globoko so v.-e navzoče pretresle besede drž. glavara, s katerimi e kratko. a markantno orisal plemenitega pokojnika. Poplačaj Bog dr. Žitniku vse,
kar ie dohrera storil slovcnsU-i ilnmn.
Gospodarski pregled za lelo 1913.
(Konec.)
J uiti j in julij položaja nista mogla več poslabšati, da v juliju jc celo opaziti nekoliko izboljšanja, ki se sicer ne izraza toliko v obrest. meri — privatni diskont je bil celo nekoliko višji kot v juniju, namreč povprečno 5'88 proti 3'82"»
kakor v tem, da je sedaj bilo mogoče zopel dobiti denar. To okolnosl je razlagati tako, da je privabila visoka objestna mera tuj posebno angleški, nemški in francoski denar, ter je tudi osrednja l a ika v splošno presenečenje koncem julija izdala manj denarja, kakor v istem času lani. Brczdvoma je mnogo pripomoglo k poboljšan ju našega finančnega rcznicrjo do Francije ureditev vprašanja južne železnice, ki sicer še sedaj ni ko.iečno rešeno, vendar ie pa na potu ugodne rešitve, vsaj deloma po želji Francozov.
\vgust in jesenski meseci -o končno prinesli razbremenitev in upanje na stalno izboljšanje položaja. Borze so se oddahnile in tudi avstrijska renta je začela polagoma zapuščati svoje globoko stališče. Vendar mi je pa ravno v tem času registrirati vržen dogodek, ki jc naredil zunaj države uničen vtis. Kraljevina češka je prišla pod sekvester in avtonomna uprava je bila suspendirana. V tem času je morala najeti Praga svoje posojilo, ki je pa še za letošnje razmere zelo drago in bo veljalo okroglo 1% l-to je pvipoi t iti o dunajskem posojilu. Ui je prišlo na trg nekoliko pozneje.
Letina je leto- v splošnem dobro obrodila in to jc tudi precej prispevalo k izboljšanju položaja. Seveda ie to pre-mi""Oo razmer upoštevala tudi Avstro-ogrsku banka in je koncem novembra znižala obrestno mero za Pol odst. in s tem oficijelno naznanila konec, krize. Tako je ustregla glavnini zahtevam industrije in državi pripravila pot. za bodoča posojila, ki so že napovedana za leto 1914 v približni višini pol milijarde. Za januar je pričakovati nadaljnjega znižanja za pol odst. na ."A- iz ravnokar orne,njenih razlogov; vendar ie pa znižanje utemeljeno tudi v ugodnem stanju Avstroogrskc banke.
Finauižijelnemu položaju odgovarja, v preteklem letu stališče industrije in trgovine, ki ste pretrpeli hude čase, najhujše kajpada trgovina in obrt v naši državi. Deloma so vzrok mobilizacijski vpoklici rezervuikov jia meje, ker so v celili vrstah industrij, ki so bile še za mesece preskrbljene z naročili, povzročili najobčutnejše motenje obratov in v trinogih slučajih celo ustavili vsako delo. To se jc zgodilo predvsem v onih obratih, ki imajo danes najhujše izgube. Železarne, tovarne strojev, elektrotehnične industrije itd. Drugič je pa tudi upoštevati, da je vsled vpoklica sto-tisočorih rezervuikov. ravnotoliko rodbin izgubilo svojega hrauitelja in se je vsled lega moralo omejiti na najnujnejše ter .je tako. kakor tudi vsled občne draginje padel vsak konsum in ž njim tudi mnogo izgubila trgovina, kot posredovalka. med proizvajalcem in kon-sumentom.
Po poročilih najbolj prizadetih trg. zbornic (praške in drugih) tvoriio glavni vir krize one industrije, ki so bile najbolj prizadete z omejitvijo izvoza na Balkan, kakor tudi stavbena in s to zve-Z;» ie obrti. Pri tovarnah za poljedelske stroje je opaziti zmanjšanje izvoza, za 78^' ; te tovarne so se nadejale, da kriza ne bo dolgo trajala in niso svoje produkcije v potrebnem obsegu skrčile, tako da so morale to storiti pozneje še za polovico. Isto je opaziti v tekstilni industriji in drugih podobnih obratih, kjer so delali do zadnjega le par «i ti v tednu.
^ trgovini so te razmere, hudo upli-
fcanske kupčije sc skoro vse takoj ali pa še vnaprej poravnajo.
Preidem konefino k poglavju, ki je za naše kraje posebno pereče in ga je treba ometniti v tem pregledu: dasi to storim nazadnje, ni njegova važnost nič manjša. Je to izseljevanje, ki ie vsled posebnih okolnosti postalo v zadnjih mesecih tudi za oficijelni del države aktualno. Vlada je pripravila nov (že 3.) osnutek izseljeniškega zakona in izdala odredb*1, ki v marsikaterem slučaju mejijo že trdo na omejevanje zakonito zajamčene prostosti odpotovania in izseljen ja.
Ker gre večina naših državljanov ■preko nemških pristanišč in le mal kontingent izseljencev odide iz Trsta, navedem v sledečem podatke pristaniških uradov v Bremenu in Hamburgu, številke obsegajo izseljevanje za prvih deset mesecev v letih 1909 - 1913. Leta 1909 (januar —oktober) 210.653. 1. 1910 238.573, leta 1911 154.490, leta 1912 246.115, leta 1913 377.874. Ker manjkajo še podatki za november in december, ni mogoče natančno določiti števila letošnjih izseljencev, da bo pa letos preseglo 400 tisoč, je popolnoma gotovo. Pristavim le, da je tri četrtine teh izseljencev avstrijskih podanikov in veliko od teh naših rojakov. Številke, ki omenjajo svote izdanih potnih listov, ne odgovarjajo pravemu položaju ter jih vsled tega tudi ne navajam.
V pregledu celoletnega gospodarstva v minulem letu bi bilo treba še upoštevati podatke uvoza in izvoza, produkcije in konsuma, gibanja na delavskem trgu in v denarnih zavodih ter nebroj drugih okolnostij, ki sem jih pa žal moral izpustiti in se omejiti na najnujnejše, ker mi je bil vsled vladajočih razmer odmerjen le pičel prostor.
Dr. 1. Č.
Dnevne novice.
Dr. Ign. Žitnik t. Sožalje sta izrekla pismeno v toplih besedah llrvat-sko-slovenskemu klubu odnosno Slov. ljudski stranki ministerski predsednik grof Stürgkh in minister za javna dela dr. Trnka.
-f Odlikovanje. Sv. Oče Pij X. je imenoval čč. gg. dr. Evgena Lampeta, deželnega odbornika in Mihaela Arko-ta, dekana v Idriji za svoja častna körn ornika.
—	Kmetijski poučni tečaj priredi deželni odbor v Št. Petru pri Novem mestu 4. do 6. jan. Govore gg. Kohr-man, Legvarl. dr. Podobnik in Zdol-šek.
—	Hrvatski dnevnik za Istro? Za
fstro snujejo Hrvati % Puli že dalje časa večji list, ki bi imel biti moreta relo dnevnik. Pravijo, da prične izhajati 1. februarja. O smeri, ki jo bo zastopal, se čuje, da bo odločno narodna. List hoče zagovarjati staro slogo.
—	Konferenca SodalitatJs za ribniško dekanijo bo dne 7. januarja ob 10. uri v Robu.
—	Strašna nesreča. Ko je 19-letni Jožef Zazekas, sin enega izmed ravnateljev družbe »Aclria«, ki je bil kot tehnični praktikant dodeljen strojnemu oddelku tukajšnje papirnice, nerodno vtikal papir med cilindre nekega stroja, sta cilindra zagrabila njegovo desno roko in mu jo vso iz telesa iztrgala. Zdravniki upajo, da bo mladenič ostal živ.
—	Požar papirnice v Zagrebu. O
tej stvari se poroča: Požar je nastal v oddelku za stroje, ker je električna iskra skočila na kup bombaža. Ogenj se je takoj pogasil. Škoda znaša le tisoč kron.
—	Puška se je razletela med streljanjem petnajstletnemu Jožefu Hro-vat iz Jurke vasi in mu tako raztrgala dlan leve roke, da so mu jo morali v bolnišnici odrezati.
—	Smrtonosen vihar je razsajal v Gorjancih, ki je podrl bukev na pot, po kateri so vozili oglje. Zadela je štiri, po oglje idoče ljudi, med katerimi je bil 17-ietni Franc Mikec iz Dol. Suha dola na mestu mrtev: njegovi tovariši so bili pa lahko poškodovani.
—	Umrl je v Gorici g. H. Jakončič, c. kr. rač. asistent. — Umrl je v Sv. Ivanu pri Trstu g. Julij pl. Kleinmayer, profesor v pok. — V Št. Vidu na Dolenjskem je umrl g. Ivan Kristan, pos. in poštar. — V Škofji Loki je umrl g. Oton Guzelj, posestnik in trgovec.
—	Razglednica za praznike, ki je dvema prinesla smrt. Zena bogatega veleposestnika Josipa Olago pri Gorici je dobila za praznike voščilno razglednico od svojega prejšnjega ljubimca. Te karte žena slučajno ni mogla prikriti pred možem in mu jo je morala pokazati. Dasi je bilo voščilo popolnoma nedolžno, se je mož zaradi tega tako razjezil, da je začel strašno razsa-

jati. V strašni togoti je ženo živinsko razmesaril. Nato je pa šel v sosedno sobo in se ustrelil. Ko je prišla v sobo služkinja, je našla v mlaki krvi mrtvo ženo in v sosedni sobi tudi že mrtvega gospodarja. Olago je bil star ii let, soproga pa 34 let.
— Iz Kranja nam poročajo: Često-krat je bilo Citati po časopisih radi ne-dostajanja trafik v Kranju, zlasti odkar se je preselila glavna zaloga tobaka ?. glavnega trga v Kušlanovo hišo. Poleg te obstoj i v mestu samo še ena mala trafika »na fabuli«, katero pa iskalec težko najde, ker je popolnoma skrita in zlasli ob smanjih dnevih sko-ro nepristopna. Te dni pa čujemo, da se v najkrajšem času otvori na najpro-metnejšem kraju v kokrskem predmestju nova trafika, ki bo vsekakor popolnoma ustrezala davno izraženim željam velike večine zgornjega dela mesta in potrebam prebivalstva kokr-skega predmestja. Res skrajni čas ie bil, da se je temu nedostatku na i a način odpomoglo in prebivalstvo bo ta korak gotovo z veseljem pozdravilo in se bo nove trafike, ki se otvori začetkom januarja izdatno posluževalo.
Svedrovci v Trstu. Neznanci so na starega leta dan vlomili v blagajno tvrdke Fassel v novi palači »Riunione Adriatica« in oropali blagajno za 2058 K.
Sodna poslovnica za licitacije.
V Puli je vlada-uredila javen lokal za dražbe, ki se vrše pod nadzorstvom in na zahtevo sodišča. Ta poslovnica začenja svoje delo z novim letom in ima namen osredotočiti prodajanje sodnim potom zarobljenih ali pri konkur-zih zapadlih reči. Do sedaj se je tako blago čisto brez nadzorstva in samovoljno prodajalo; sedaj pa, ko se bo vse osredotočevalo na enem samem prostoru — blago, prodajalci in kupci — bo možno dosezati boljše cene, kar bo v prid i dolžnikom i upnikom. Mešetar-jern in preprodajalcem bo delo zelo otežkočeno, vsi drugi kupci pa bodo uživali marsikako ugodnost. Poslovanje prodajalnice bo vzdrževala država. 1 tak zavod je velikega pomena v času vsesplošne socialne bede.
Smukališče v Puli. Pred prazniki je otvorilo v Puli par podjetnih ljudi smukališče (Rollschuhlaufplatz). Za one. ki se smučejo po kolesih. Prostor za ta še ne prestari šport se nahaja za rimsko areno in je urejen zelo udobno in moderno. Na razpolago je celo re-staurant, lepa garderoba in balustrade za gledalce. Če ie kdo pred leti — ko je ta šport nastal — čul kakega smu-kača begati v Selenburgovi ulici ali pa po trotoarju krog deželnega dvorca v Ljubljani, si more z groze predočiti, kak šum in drsk ie na smukališču.
dnevi je naš list izvestil javnost, da j», bila otvorjena kazina c. kr. mornarice v Puli. Danes se lahko ozremo nekoliko na njen pomen za mornarico. Ker so bili stari prostori pretesni, so sklenili zgraditi novo poslopje in zato so si napravili proračun za dva in pol milijona kron Denarja pa niso imeli. Zato so angažirali Zivnostensko banko. Zavod je sicer nekoliko denarja posodil, pa ie kmalu uvidel. da bo. slaba z dobičkom, kajti pokazalo se je, da je bil proračun že s početkom gradnje prekoračen. Nato so iskali povsod kredita, ki so ga silno rabili; saj sla ne'gradnja z vso elegantno in obilo opremo baje blizu pet milijonov. A kako vse to plačati? Posledica te nekoliko prenagljene gradnje je, da se bodo leta in leta odtezali oficirjem, uradnikom in gaži-stom znatni zneski od mesečnine, da bodo zmogli obresti za dolg. Kedaj bo plačan dolg sam in kdo bo zgradbo popravljal. pa nikdo ne ve. Edino kak knežji legat bi tu pomagal. Tak je pomen nove kazine.
Novomeški magistrat brez slurje. Novomeški magislratni sluga je 27. m. m. s svojo ženo hotel temeljito osnažiti županovo sobo; zato sta vse pohištvo znosila na hodnik, za župana pa zakurila v dvorani. Ko je župan prišel in našel svojo sobo razdejano, se je tako razjezil, da je slugo na mestu spodil iz službe, nakar mu jo sluga vrgel uradno čepico pred noge in odšel. Zupan Rosman bi pa že moral vedeti, da sluga ni njegov zasebni uslužbenec, marveč občinski.
KNJIŽEVNOST.
ilaggard: Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. 2 K 20 h, vez. 3 K 20 h. Roža sveta. Povest iz dobe tretje križarske vojske. 2 K 80 h. vez. 3 K 90 h. Salomonovi rudniki. Afrikanska povest.
1 K (JO h, vez. 2 K 40 h. — Navedene tri povesti so tako mične in v njih ie toliko lepote, da si bo vsak, kdor si bo kupil in prebral eno, takoj nabavil tudi drugi dve.
New York. »Newyork-Jou
roča, da v Ameriki živeči 0; ri delajo
živahno propagando za vstaji skeni ih tla je na Ogrskem ž< ljena vstaška armada, da dc ga od Avstrije.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Eukarešt. N'u progi Baki rešt-C in-stanza je lokomotiva zadela i tovorni vlak. Vlakovodja in trije želez ličarji so ubiti, dva zavirača sta težko ranjena, eden je znorel.
H a g j? a r d, Dekle z biseri. Povest
iz Neronove dobe. Cena 2 K 20 vin., vez. 3 K 20 vin. — Izkušnja nas uči, da so najboljši romani in sploh najkrasnejši pripovedni spisi vseh slovstev zajeti iz prvih časov krščanstva, katerim mora tudi naj-brezvernejši pisatelj priznati vzvišenost nad vse dogodke, kar jih je tekom tisočletij zabelježila zgodovina. Ta velika doba — takorekoč vitežka doba vsega človeštva — kaiti nobena druga še ni porodila tolikov junakov iz nesebične požrtvovalnosti, — nudi pisatelju najboljšo priliko, da spiše veliko delo. Ravno med temi krasnimi deli zavzema naša povest Dekle z biseri« eno najodličnejših mest.
S p i 11 m a n n: Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav). Zgodovinski roman. Dva dela 3 K 80 h. vez. 5 K 40 h. --Ta prekrasna povest se vrši le nekaj let po Kristusovi smrti in se konča z razdejanjem jeruzalemskega templja.
Krmar Milanovič. Povest 1 K 10 h, vez. 2 K 20 h. — Kdor hoče spoznati morje in /njegove strahote, naj bere »o povest, ki pretresljivo slika blodnje ubogega mornarja, ki se je edini otel iz potapljajoče ladje.
Alešovec: Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. Trije zvezki po 1 K 20 h, vez. 2 K. — Alešovec je kot pisatelj ena najinarkantnejših oseb v našem slovstvu. On je kot pisatelj popolna in živa slika naroda, iz katerega je izšel; vesel, zabavljiv, a v vsakem slučaju dober in zvest. Najsi opisuje svoje lastne doživljaje ali slika tuje razmere, vedno je njegovo pripovedovanje bujno, sveže ter polno humorja in priča o njegovem pisateljskem daru ter ostri opazovalni sili.__
AlešovČeve spise naj si nabavi vsak Slovenec.
Sienkiewicz: Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. 2 K 80 h. vez. 3 K HO. — Slavnoznani poljski pisatelj nas v tem prekrasnem romanu uči spoznavati divjo Afriko in njene še tlivjejše prebivalce.
Po pošti stane vsaka knjiga 20 h |
več.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj. Danes dopoldne se zbere davčna komisija gosposke zbornice k seji. da se posvetuje o zakonu na useb-nodohodnhiški davek.
PROTI IZSELJEVALNIM AGENTOM.
I-vov. Tukajšnja policija je preiskala filialo »Severnonemško.ga Llov-da« iri njegovega vodjo zaprla, ker je na sumu. da je spravljal vojaški dolž-
JUii	i,i .i?lai-lxn!Jln • V».JCi1KO.
POGREB ZALESKESA.
Dunaj. Ministrski predsednik grof Sturgkh se je danes z ministri Heinol-dom. Ilussarekom. Forstnerjem, Zen-kerjem in vodjo finančnega ministrstva podal v Lvov, da prisostvuje pogrebu Zaloškega.
IZBOLJŠANJE ZA ŽELEZNIČARJE.
Dunaj. Železniško ministrstvo objavi te dni naredbo, s katero j stopijo v veljavo izboljšanja priznana državnim železniškim delavcem.
THOZVEZA PROTI GRČIJI.
London. Zastopniki trozveze so včeraj sir Grevu podali odgovor na njegovo noto glede balkanskega! in egej-skega vprašanja. Trozveza pritrjuje temu, da se rok za izpraznitev južne Albanije podaljša, a ko Grčija da jamstvo. da se bo lo v miru in redu zvr-šilo in če se obenem zadovoljiš tem, da pride rešitev vprašanja otokov šele pozneje na vrsto.
SOBRANJE.
Sofija. Vlada je predložila danes sobranju dvamesečnl proračunski pro-vizorij.	4-
KOMFLOT PROTI HUtRTI.
Mehiko. Policija jc zaprla! dve osebi. ki sta na Novega letu dan nameravali izvesti atentat na ILierto-
AMERIKANSKA ŠALA Z\ NOVO LETO.
mal« po-
li a Ogr priprav-Clo odtr-
' SNEG IN OGENJ.
Napolj. Tu je divjal snežni vihar. Obenem bljuje Vezuv, nad katerim se dviga snežna megla. V mesto dohaja veliko tujcev gledat redko prikazen.
Corsica. Tu vrše hudi snežni viharji. Vse zveze so pretrgane.
'•	IZ BEDE.
Praga 35-letna delavska vdovai Franca Rak je iz obupa nad svojo bedo umorila svoje tri otroke, nato pa se» bc obesila
VOHUN.
Krakov. 22-letni Adolf Diffelbruu«
nor je bil zaradi vohunstva obsojen na dve leti jfče.	b*s#
Po svetu.
Podkupljiv »uradnik«. Te dni sei
jo v raznih mestecih in vaseh blizu Ne« aplja oglasil neki gospod in se pri ob« lasteli predstavil kot inž. Marsica, ki jo od ministrstva za javna dela pooblaščen izvršiti nekaj razlastitev, ki so potrebne za novo brzovozno progo Rim—< Neapelj. Oblasti so šle ministerialne« mu pooblaščencu v vsem na roko, ko je razpravljal z zemljiškimi posestniki. Le-tem je inžener natilioma obljubil ugodne pogodbe, ako mu dajo kaj »na roko«. To so ljudje radi storili in mož je dobil kakih 200.000 K »podkupnine«. Nato je izginil; opeharjeni posestniki sj bodo pa v bodoče ministerialne pooblaščence malo bolje ogledali.
Proti zlorabi uspavalnih sredstev. Ker se mnogokrat zgodi, da kdo u-,.. valna sredstva zlorabi v samomoiiln svrhe, predlaga dr. Cimbal v monako\ skein strokovnem glasilu, da naj Sfc uspavalna sredstva spoje s kako tva rino, ki bi v majhni količini 110 ačin kovala, ako bi pa kdo vzel prekomerne veliko uspavalnega sredstva in 'en. seveda tudi primešane snovi, — t p» ta povzročila bljuvanje. V to svrlo priporoča dr. Cimbal bljuvalni kor< n„
Razkrinkan »veliki duh <- dk« solnčnega boga. Amerikanec O Ha-niseh, po poklicu stavec, je živ -re< let med mormonci. Tu mu jc pr na misel, da bi tudi 011 lahko ustanovi kako 110vet vero in tako prišel do raz^ košnega in brezskrbnega življenja Preskrbe! si je tedaj nerzijskih oblačil nadel si sivo brado iti lase in pod ime nom Otomana Zar Aduš Haniš začo propovedovati »mazdaznanski« to je solčni kult. Kmalo«je zbral krog sob* 14.000 vernikov in sijajno živel kot »veliki duhovnik solnca«. Prebival je v razkošno opremljenem »templju« na najlepši cesti v Čikagu. Svoj čas je pri« redil predavanje celo v Londonu. Tod-, sreča je opoteča; meti njegovimi ovči-cami se je nožci odpadnik, in sicer mlad fant, ki so ga v templju častili kot solnčnega boga. Ta je sodišču predložil brošure, s katerimi je »veliki du hovnik« nabiral vernike; v teh broši. rab se za verske obrede priporočn skrajno nemoralno početje. Oblast j., čednega »velikega duhov.;ka« takoj prijela in nato je prišlo n,< dan, da ta častitljivi stari Perzijanec — 451et... bivši stavec Oto Ilanisch. Obsojen jc bil na pet let težke ječe in 2000 K globo Uboge njegove »ovčice«!
Nenavaden dvoboj. Ob zadnjih manevrih v ameriških Združenih državah se je neki major čutil žaljenega ter je dotičnemu stotniku poslal svoji priči. Stotnik ni naravnost odgovoril, marveč je prosil za pogovor z majorjem. Major se je nato podal v stotnikov šotor; stotnik je s pipico v ustih sedel na malem sodčku in krog njega je stalo mnogo častnikov. Stotnik je ogovoril majorja tako-le: »Jaz sem samo pri« prost brambovec in v vsem svojem življenju še nisem izprožil pištole; iz tega lahko razvidite, da bi imeli Vi v dvoboju na pištole veliko ugodnejše sf di~ šče nego jaz. Glejte, ta dva sodčka sta; napolnjena s smodnikom; v vsakega sem dal zvrtati luknjo in vanjo vtek-niti vžiga 1 no vrvico. Vsedite se sedaj« prosim, na oni-lc drugi sodoc, jaz boni pa prižgal vžigalno vrvico. Kdor izmed naju bo dlje vztrajal sedeč na sodcu, ne da ld trenil z očesom, tisti bo na-govalec v tem dvoboju.« Okoli stoječi častniki so z velikim zadovoljstvom sprejeli to stotnikovo ponudbo, zato je major ni hotel odbiti. Dalo so je znamenje, vrvica je začela tleti. Stotnik je z največjo hladnokrvnostjo kadil iz svoje /pioicc in se še ozrl ni na tlečo vrvico, nasprotno se pa major, ki je bil vsekakor hraber vojak, ni mogel premagali ter je z nekakim nemirom opa« zoval'hitro tlečo vrvico. Navzoči so počasi drug za drugim izginjali z nevarnega pozorišča. Ko je bil ogenj le še .malo palcev oddaljen od sodea, major ni mogel več vzdržati; planil je pokon-n, izdrl vžigalno vrvico i/, sodca in rekel: »To je samomor! Stotnik, potegni« te vrvico iz sodca •— premagan, peni


jaz!« »Gospod major«, je odvrnil stotnik in počasi vstal s sodca — »saj niti ni tako nevarno; sodčka sta napolnjena — s čebulo!«
Pretkan lopov. Robert Czirner, veleposestnik v Teke na Ogrskem, je to dni dobil pismo od nekega svojega prijatelja, v katerem mu isti sporoča, da ga bo v kratkem obiskal mlad mož, ki hoče zaprositi za roko njegove hčerke. Prijatelj je čez vse mere hvalil mladega snubca kot »sijajno priliko« in ga toplo priporočil. Takoj naslednji dan se oglasi pri Czirnerjevih jako simpatičen mlad mož, ki se predstavi kot Oli-ver Krammer in snubec posestnikove hčerke. Napravil je na vse najboljši vtis in sprejeli so ga čez vse ljubeznji-vo. Zvečer je bila velika večerja in po večerji so »ženina« peljali v sobo za tujce. Ko je drugo jutro veleposestnik vstal in šel v svojo pisalno sobo, — je našel pisalnik in vse omare vlomljene in oplenjene. Takoj je hitel v sobo za tujce, toda ptiček je bil seveda že izle-tel. Odnesel je sabo 300 K gotovine in za 15.000 K vrednostnih papirjev. Gori omenjeno priporočilno pismo je bilo seveda ponarejeno. Za prot kancem se je izdala tiralnica.
NOVA ŽELEZNIŠKA PREDLOGA.
Po vladni predlogi, predloženi drž. zboru, zgrade v bodočih 15 letih 94 novih železniških prog, ki bodo dolge '¿100 km in bodo 437 milijonov Iv stale. 49. novim železnicam jamči vlada za obre-stovanje, 31 novih železnic podpira vlada z državnimi podporami, 14 prog pa namerava sama zgraditi. Na lasten račun zgradi država v naših krajih sledeče proge: Opčina — Herpelje, Zader — Benkovac, Domžale — Blagovica, Bra-slovče—Motnik in Sv. Lucija—Tolmin. Podpirala bo država zgradbo sledečih novih prog v naših krajih: Feldbach— Gleichenberg — Radgona, Ljutomer — Ormož, Opčina—Sežana; garantira pa v naših krajih dohodek sledečim nameravanim novim železnicam: Gorica —Červinjanj, Šmohor — Iloče, Celovec —Velikovec in Ronki—Oglej.
ŽRTVE ZRAKOPLOVSTVA L. 1913.
Lani je ob poletih v zraku smrtno ponesrečilo 45 Nemcev, 42 Francozov, 11 Rusov, 10 Amerikancev, 5 Italijanov, 4 Avstrijci, i Japonci, 4 Argentin-ci, 1 Grk, 2 Belgijca, 2 Rumunca in po en Danec. Šved, Srb, Čilijanec, Portugalec in Maročan. Med 150. ponesrečenci je ponesrečilo 80 vojakov. Od 1. 189G do 1909 je ponesrečilo vsako leto osem oseb, 1910 že 30, 1911 78, 1912 140 in leta 1913 150 oseb.
LjoDMansKe novice.
lj Germaniziranje slovenskih sod-uikov. K predstojniku največjega slovenskega okrajnega sodišča so prišli slovenski sodniki, da mu udano izrečejo svojo novoletne čestitke. V. imenu vseh je najstarejši govoril v slovenskem jeziku. Sodni predstojnik — Slovenec — je pod pritiskom od zgoraj čutil potrebo, da se zahvali za čestitke v blaženi nemščini, kajti slovenščina se v najbližjem času pri naših sodiščih sploh več ne bo smela govoriti.
lj »Danes meni jutri tebi«. »Pritoževanja proti sklepom obč. sveta naj bi v novem letu več ne bilo«, je rekel v ljubljanskem občin, svetu dr. Triller. Kmalu na to je pa predlagal pri točki »povzdiga tujskega prometa« zvišanje svote od 2000 K na 16.000 K na korist sokolskega zleta. O tem bi se dalo tudi z opozicijo govoriti, kar smo jasno pokazali pred meseci, ko smo povdarjali, da je glede povzdige tujskega prometa treba biti občini koncilijantni. Liberalci ;na magistratu so pa pokazali, da so tudi v tej točki skrajno nestrpni. Prošnja pripravljalnega odbora katol. shoda za prispevek za tiskovine, nameni eni reklami za Ljubl jano. Za to bi zadoščala Prav mala svota. In kaj je storil dr. Tavčar, ki bi rad še koga slepil s svojo kon-ciljantnost jo. Župan dr. Tavčar prošnje pripravljalnega odbora za katol. shod niti na dnevni red ni dal! Pripravljalni odbor katoliškega shoda, je tako tudi vse. kar je služilo reklami Ljubljane,
moral sam preskrbeti, zato je uprav ne-čuveno, da se ob takem postopanju s prošnjo pripravljalnega odbora za katol. shod, še upa zahtevati od naših somišljenikov davkoplačevalcev, da bi ne ugovarjali velikemu izdatku 14.000 K za sokolskl zlet. »Tujski promet« so liberalci po svojem časopisju ob katoliškem shodu »pospeševali« z nečuvenimi psovkami. Mi liberalcem na to psov-karsko polje ne bomo sledili. Ker pa je vloga katol. shoda pri županu ostala v košu. bo morala tudi denarna manipulacija za vsesokolski zlet ostati v županovem košu. Zakrivila pa je to le strankarska zagrizenost magistratnih liberalcev.
lj Žrebanje ljubljanskih srečk. V
prostorih mestne blagajne vršilo se danes dopoldne 19. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Številke je dvigal deček-sirota Amošt Slat-nar. Prvi dobitek v znesku 50.000 kron je dobila srečka št. 25.052, drugI dobitek v znesku 3000 K srečka štev. 72.690, tretji dobitek v znesku 2000 K srečka 46.204: po 1000 K so dobile srečke štev. 3.770. 42.083. 18.166, 52.636 in 24.395; po 600 K srečke štev. 25.844, 41.775. 65.152 in 24.941. Ostalih 788 izžrebanih srečk dobi vsaka dobitek po 60 K.
lj Družabni klub ima svoj večer v soboto 3. t. m. ob 8. uri zvečer na verandi hotela »Union«.
lj Umrl je Novega leta dan ob pol •i. uri popoldne v dež. bolnici čevljarski pomočnilk pri gosp. Srebotu, gospod Fran Zor. Bil je vedno zvest pristaš S. L. iS. in ud S. K. S. Z. Dasi težko, se je še udeležil zadnjih volitev v deželni zbor. Pogreb se vrši iz deželne bolnice v soboto ob 3. uri popoldne. Naj v miru počiva!
lj Podružnica S. D. Z. za Ljubljano in okolico vabi vse svoje člane, da se udeleže prijateljskega sestanka jutri v soboto 3. t. m. ob 2. popoldne v Ljudskem domu. j lj Pogrebni zavod g. Doberleta jo pri mrtvaškem sprevodu umrlega poslanca dr. Žitnika kakor po navadi vse tako točno in kulantno preskrbel, da zasluži toplo zahvalo in priporočilo.
lj Na brzojavni ukaz graškega nad-sortišča je tuk. dež. sodišče dne 31. dcc. 1913 izpustilo na prosto iz preiskovalnega zapora mag. asistenta .Turko Ja-vernika.
lj Umrli so v Ljubljani: Franc Volč, čevljarski mojster, 49 let. — Jakob Pavliha, delavec, 67 let.
Naročajte „Slovenca"!
I SANATORIUM • EMONA
1ZA-NOTRANUE ■ IN ■ KIRURG IC NE ■ BOLEZNI! / __ Y ' PORODNIŠNICA.	'
ÍLtXJBLUANA-KOMENSKEGAULICA^ U I *FF-zr,KK.Kx:PRMAKii'i• DR- FR. DERGANC 1
,JJU, , À
IZJAVA.
Da pomirim govorice, ki so se raznesle o meni, naznanjam, da se je z razsodbo c. kr. dež. sodišča v Ljubljani z dne 3. oktobra 1913 Cg I. 214 13 6 potrjeno z razsodbo c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu z dne 21. nov. 1913 Cg I. 214/13 9 pravoinočno razsodilo, da jaz nisem član Glavne posojilnice v Ljubljani in da me mora likvidacijski odbor izbrisati iz imenika članov GUovnc posojilnice.
Ljubljana, 30. dcc. 1913. Franc Drobnič,
posestnik in trgovcc z lesom v Veliki stari vasi
4009	pri Grosupljem.
\?sem svojim cen], naročnikom, prijateljem in znancem vošči iz dna srca
srečno novo leto 1914
proseč jih tudi v bodoče dosedanjega blagovoljn. zaupanja in naklonjenosti,
Franc ITtaže,
krojaški mojster,
Ljubljana, 5v. Petra nasip.
Lepa prilika!
Prodam
I AVTO MAT!
lep, izvrsten in nepoškodovan; cenim ga 500 K in prodam zaradi selitve. — Natančen dogovor v Naklem pri Mar. šiiik, gostilničarki, Gorenjsko.

I
van
pasar in iz9ofovatofj j-
cerRvcnega oroflja, Ljubfjana, ¿ifizaBefna oesfa
se prav isfcrcno zafivaijujc proč. fluliovsčini fer slavnemu občinstvu za oSifo izKazano zaupanje v ravno minulem fetu, preseč jih enaSc naklonjenosti tudi v 6o3očo in vošči vsem svojim veleče* njenim naročnikom, prijateljem in znancem
vesefo in srečno novo fefo!
St. 24.443/13
Razglas
15
glede prodaje premega revnejšim slojem.
V smislu sklepa občinskega sveta z dne 28. oktobra 1913 in z ozirom na i razglas mestnega magistrata z dne 19. novembra 1913 naznanja »Mestna posre- ' dovalnica za kurivo in živila«, da bo od dne 2. januarja 1914 naprej iz svoje 1 zaloge prodajala trboveljski premog prve vrste po lastni coni.
Naročila za premog se sprejemajo v srednjem poslopju mestnega magistrata (pritličje levo) vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 8 do 1° ure dopoldne. Tam se proti takojšnjemu plačilu za naročen premog dobe nakaznice Premog sam pa bo dobiti v skladišču Mestne posredovalnice'4 v Prečni ulici št. 2., kjer se proti pravilno sestavljeni nakaznici oddaja iz plombiranih vreč po 2o kg največ 250 kg skupaj vsak delavnik od petih do sedmih zvečer Stranke se opozarjajo, da si imajo dostavitev premoga na dom oskrbeti same. Mestna posredovalnica premoga na dom ne bo dovažala in tudi ne iz-p^sojevala, vreč.
Mestni magistrat v Ljuhljazsi,
v Ljubljani, dne 30. decembra 1913,
»
T
Jotlplna Kristan naznanja v svojem in v imonu svojih otrok, da je njen iskrenoljubljeni soprog in dobri oče, gospod
Ivan Kristan
posostnlk in c. ki. poStar v pok.
dne :)0. dcecmbra previden s sveto-tajstvl, v starosti 68 let, mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb je bil v četrtek. 1. januarja 1914.	;	24
Žalujoča rodbina.
ZAHVALA.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutju ob bolezni in smrti našega srCno ljubljenega sina ozir. brata, gospoda
Jos. Kandušer
kand. lur.
se tem potom kar najprisrinejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in od daleč.
Posebno so zahvuljujemo pre-blag. gosp. dr. E. Šlajmerju za trud in požrtvovalnost v njegovi bolezni v LconiSču, kakor tudi čč. sestram usmiljenkam za skrb in postrežbo.
Nndaljo so zahvaljujemo preč. duhovščini iz Mengša za spremstvo pri pogrebu, istatako vsem tovarišem visokošolcem, slavni mengeški godbi, kakor tudi gg. pevcem za ginljivo petje in vsem darovalcem krasnih vencev.
Vsem: „Uog plačaj!"	22
MengeS, 2. januarja 1914. Žalujoči ostali.
1914
Peter KRISCH,
restavrater pri „Zvezdi"
Cesarja Jožefa trg,
/
j _«
želim vsem velecenjenim gostom, j. prijateljem in znancem	f,
L.
srečno novo leto!
ter se jim zahvaljujem za doseda. njo naklonjenost, preseč jih enakega zaupanja tudi v bodoče.
ki je dovršila 8 razred šole z dobrimi izpriče-vali, krepka, stura 10 let, ima veselje do trgovine, išče .irimernega mesta najraje kje na de-želi s celo oskrbo. — Več se poizve v trgovini A. Žibert, Ljubljana. Prešernova ulica. 23
orespondent
(Slovenec) zmožen slovenske, hrvatske iu srbsko korespodenee z hitro in lepo pisavo ter drugih pisarniških del želi vstopiti v kakršnokoli pisarno v Ljubljani za, neznatno plačo. Sprejme tudi 2 do 4 ure na dan. Ponudbe pod »Slovcnec« Poste restante Zagreb I, do 8. jan. 1914. 4010
'V i? i
Ženini in neveste!
Poročne prstane in primerna poročna darila kupite najbolje in najccneje pri ivrdki
F« ČUDEN Mubljana
samo Prešernova ulica s!. i Cenik s koledarjem 1914 poštnine prosto.
aRMEEBBK®
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
CENTRALA: LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA ŠT. 3,
Beton Zelcxobeton Mostovi Stropi Dvorane Za/Jrtki tiirb'n
Strokovna IzvrSitev vseh vrst načrtov Prevzetie zgradb Tehnična mnenj«
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirjev na želfo
PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB.
C. ki-.
kmetijska družba kranjska
vliuïliani i«sia».mui
je najstarejši kmetijski nastop v Avstriji, ki nudi Mojim udom največje ugodnosti, ne da lii udjo imeli kakšno druge denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto -I K udnlne. 1'dje prejemajo družbono glasilo »Kinoto-valca« zastonj.
»Kmetovalec'
s prilogami
.Koiijereiec' * .Perutninar
(XXXI. letnik)
je najstarejši, najobširnejšl in bogato s po-	Pncnn
dobami opremljen kmetijski list. v sloveu-	tlUjUU*
.skem jeziku, ki ne sme manjkati v nobeni	riaprl/D
slovenski kmetijski hiši, kjer jim je kaj mar	liul jRl
•za gospodarski napredek. Izhaja v obsegu	nolroh
dveii pol po dvakrat na mesec. Naročnina	PUlIuJ'
jo 4 l\ na leto. Za ude kranjske družbo za-	iti.,
stonj. Posamezno številko zastonj na ogled.	Jtlliu,
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter jo vsaka prevara izključeua.
Ustanoolfena leta 1800.
Najstarejša smimka Mh
FR. SUpEVC
Ljubljana, Prešernova ul. 7.
Odlikovana na mnogih razstavah, kakor torti v Rimu 1911 z veliko zlato kolajno in z grand-priksom.
priporoči) vclcčastiti duhovščini kakor Itirli si. občinstvu zajamčeno pristne
čebelno-voščene sveče
;: zn cerkev, pogrebe in procesije n
voščene zvitke, izbornl med pitanec
ki se dobiva v steklenicah, škatljah :: in škafih poljubne velikosti. ::
Za obilna naročila se toplo prl-poroča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo. 3914
Šilih le tiiiiie: Vkirist oDmeinimSIovsncem
Qßrravailo
železnato 3ftna-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalcscentoin in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet,
Isbcsrnl ohas.
Večkrat odlikovano,
Vsled nakupa velike zulogc ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno ¡10 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter kletnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, j kos. K !i—. PoSilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvo/na tvrdka
A.Geltr Krak o«* 340.
Zu neugajajoče denar nazaj.
3731
Krasna, trpežna in lepo zidana novo
enonadsfro®na
PstoirM©
dežne jilušče, obtoke, zimske suknje, različne žametne, plišaste in sukne-njc vrline jopice za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni
Nad 8000 zdravniški)! sprtcsval.
c. in kr. dvorni doliavitelj
TBST-Barkovlje. =====
z vrtičem ¡11 verando likoma cerkve, deset let davka prosta, pripravna zlasti za vpokojeuega duhovnika, je na prodaj v Šmartnem pri Litiji. Proda so tudi še malo rabljena kočija. Imo lastnika povo upravništvo „Slovenca" pod it. 5002.

«
Ljubljana,
Pred SKoIlio šl. 3
Medatsha ulica, zraven skoliie.
Priporoča se preča-stiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo brezplačno. 3429
Podpisani izdelovat olji .voščenih sveč primorani smo radi podražil© surovega čefoelrcega vciska ter pevisanih upravnih stroškov povišati ceno izdelkom in stavimo novo ceno swojim voščenim svečam Jednofno na
Če se pomisli, da se cena voščenim svečam ni Spremenila celih 30 let in da se je med tem vsako drugo blago podražilo za. 20% in še več, je to povišanje cene skromno, ter v resnici vedno komaj d^Je možnost, da se prldisbi pri izde» tavanju lega toiaga spodoben zaslužek I
ivoticci
decembra 1918
v Gorici.
J» Jagodnik
v Líeki.
Franc S¥Surn
Kaudija pri Rudoifbvem,
Fr» Šupevc,
Pavel Seemann,
v Ljubljani.
v
»Janko Sink,
SCarol Windischer,
v Kranju.
Gustav Nlurn
Rudolfo vo.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jolef Gostiočar, državni