Štev. 16.
V Trstu, 12. novembra 1869.
Tečaj I
Slovenci !
Ne udajmo se!!
Živio ! ! !
Slavjani ! > Zjedinimo se ! ! Živio ! ! !
Dolgočasen list — za Labone, Nemškutarje i drage nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine ! — —
JURI S PUŠO zabavlja vsako drugo in zadnjo nedeljo v mesecu. — Ako bi utegnola Policija kako število konfiscirati, — pa saj imamo tiskovno svobodo !
JURI S PUŠO velja veliko, ali pošiljamo ga po vsi avstrijski deželi le za malo denarjev, i sicer celo leto za 1 f. 20 kr , 6 mesecev za 60 i četrt leta za 30 kr.
JURI S PUŠO se dobiva v Trstu: pri knjigarju Mftnstru, in v tobakarni nasproti c. kr. pošte.— Za 5 kr. ga lebko vsakdo, še Lahon ! — v žep vtakne
^ ^ % ^ i
Avstrija — adio !
Ondàn se Jurce togoti! čez grofa si Turjaka,
Da zdaj s sramoto je oblil Marskterega grajščaka,
Ki bil nj egóve je krvi, Pa vodil naše je ljudi — Učil jih Turka klati,
S katerim on se — brati.
Zdaj z Nemcem ima Turk surov Enake interese,
Ne upa več se v tuji lov,
Za lastnega se trese.
Iz tega nam je jasno vse,
I Nemec sam pokazal je, Slovanom da v pogubo Turčijo ’ma za — ljubo.
Oj dragi Jurče, spomni se, Kako je takrat bilo,
Da naše nemško plemstvo vse Čez Turka je planilo.
Ker Turk se mešal mu v reviér, Lovil tud pri nas slavsko „zver“. Se je nad njim zjezilo,
I ga ko psa podilo.
Zdaj sta si Turk in Avstrija — Tako je govorjenje — Posestvo garantirala,
Zavarvala življenje ;
Al kdor vtopiti se boji, Zastonj za slamo se lovi, Rešiti se ne more, če boljše ni podpore.
Slovan — uči historikus — Najboljši je podpornik, Pomagal je clo daljni Rus,
Da zmagal se upornik. Slovana drž’ se Avstrija,
I lovskih krempljev brani ga I če ljubiš bolj Turčijo,
Pa Avstrija — adio !
* *
*
Čujte Slovenci !
„Juri s pušo“ je kaj dobrega duha i sluha. Ko te dni neko smodko popuha, nastavi na telegraf svoja uha, ter v kratkem ta-le telegram zaduha :
Telegram turjaškega generala. Kotor, 20. nov.
Primaruha! zdaj vem brez ogleduha, da Slovan ni muha, kader razžaljen jezo puha, ter svinec i kamenje bruha — na tnrkoljubnega liberaluha. Naša kasa je spet suha. Naj torej visoka vlada ne bo gluha, naj ne žali več slavskega diiha, ter mu ne krati pravice kruha, obj e-maje njegovega oderuha, da se še kaj hujšega ne skuha, da vse slovanske Avstrije ne zgrabi bokeljska naduha, i da le od nemškutarjev, lahonov i magjaronov hvalizana ustava ne postane Avstriji — mrtvaška rjuha I
„Tajni crtež“ kakó naj se Bokelje vkroti,
v porabo višjemu poveljniku.
„Prvič vzemi Kotoranca Narodnjaka za poslanca ;
Drugič, si razsedlaj vranca,
Najprej pa odstrani — Franca.“
*
* *
Svežki kanal.
Od Az’je Afriko si scer odrezal,
A dveh morja še nijsi zvezal.
Miljonov mnogo si požrl A vendar poti ne odprl Kupčiji. To je občni sklep.
Kaj pa porečeš Ti Lesseps?
* *
*
Uradni telegram s podobo.
Rižana, 20. novembra. Strašna ploha nas je primorala k povratku iz gor.
Komar i Muha.
Muha: Mladi mrčes! Ali veš, kaj so nama „Novice“ zarad najiiega zadnjega pogovora odgovorile?
Komar: Kaj, kaj blebetaš? Jaz — mladi mrčes? Muha, kaj se ti meša? Jaz sem Komar, a rodoljubni slovenski Komar je mož, ne pa mladi mrčes. Zapomni si to, Muha!
Muha: Mladi mrčes si, pa je ven. Tako so namreč tebe i mene „Novice“ krstile zaradi najnega zadnjega pogovora.
Komar: Tak s tem si so „Novice“ nad nama jezo ohladile, hahaha! Jaz sem mladi mrčes, po tem takem si ti, draga moja Muha, — mlada mrčesinja! Le potolaži se, sčasoma postaneš še — princesinja!
Muha: Naj bo, kakor hoče; to mi se pa vendar dopada, da me „Novice“ mlado imenujejo, dasiravno imam vže precej križev na hrbtu. Pa stare „Novice“ imajo vže to slabost ali prav za prav lepo navado, da zdaj vže vsakemu človeku, če je tudi prileten, nezrelo „mladost“ očitajo, kakor hitro jih vselej ne hvali, če tudi v najvećih zmotah i napakah tiče.
Komar: Kaj hočemo, starost je slabost! Pa pustimo to. Muha , povedi mi raji vse natanko, kaj so nama „Novice“ odgovorile.
Muha: S tem sem kmalu gotova, ker odgovor je hil kaj kratek. Rekle so, da one kot stare „Novice“ se s komarji, muhami i drugimi takimi mladimi mrčesi še ukvarjati nočejo.
Komar: Tako? To je kaj lehka, nesramno prevzetna, pa salamensko slaba obramba. Nje se navadno le tisti poslužuje, ki se ne upa več besedice v zagovor svojo zmote spregovoriti. Ako pojde tako naprej, utegnile bi oportunske „Novice“ sčasoma še ves slovenski narod za „mrčes“ razglasiti — Je li potem čuda, če naša reč ne napreduje? Sram naj bo „Novice“ i vse njih „oberhausarske“ privržence od pete do glave, da imata celo Komar i Muha in drugi „mladi mrčes“ več poguma in rodoljubja, nego mnogoteri prvaki slovenski.
Muha: Prav nič jih ni sram i tudi podučiti se nič ne dajo, marveč še naji so „Novice“ velikodušno „Brenceljuu“ v podučenje izročile.
Komar: Nu, ta jo spet lepa! Stare „Novice“ — smrtne sovražnice mladih mrčesov, nama same mladega mrčesa za „štruhtarja“ dajejo!
Muha: Radovedna sem, kakošen „poduk“ bodeva od Novičnega mrčesa dobila.
Komar: Mene pa malo briga ta „poduk“, i tudi za dolgoušno , prevzetno trmo starih, vse dobre svete zametujočih „Novic“ bi se ubogo malo brigal, ako bi se „Novice“ i njih oportuuski privrženci slovenskemu narodu za vodnike postavili ne bili, prisegovaje nam, da hočejo s poslanstvom počasteni vse svoje moči za zmago federalizma i zedinjene Slovenije žrtovati; a zdaj po tolikih očevidnih zmotah i napakah se v prevažnom trenutku še toliko upali niso, da bi zedinjeno Slovenijo izrečno zahtevali, temveč raji so z onim železno-cestnim dohtarjem potegnili, ki se je drznil — horribile dictu ! — v slovenskem klubu po vseh naših taborih enoglasno sprejeto zahtevanje zedinjene Slovenije
—	nepolitično i nepraktično imenovati, češ, da narod slovenski še zanj ne porajta. —
Muha: Res se je dr. Toman v tej najvažneji zadevi tako po tagblattarsko obnašal, da se noben nemškutarski tagblattar grje vesti ne bi bil mogel,
—	a vendar so „Novice* ta grdi Tomanov tagblattarizem v svoj mili plašč zavile i ga celo za svojega sprejele, potem pa mogočno na prvaški stolček sedle i „Sl. Narodu“ ocitale, da po tagblattarizmu smrdi i zarad tega nič ne velja. Tukaj res veljajo besede sv. pisma : prijatelj ! izderi poprej bruno iz svojega očesa, potem še le išči pezdir v očesu svojega brata! —
Komar: Kar se prepira med Novicijani i Narodovci tiče. držim se jaz našega starega pregovora: „v sredi — v zlati skledi!“ — Kakor nisem i ne bom nikdar onih Slovencev zagovarjal, ki dejo: „najprvo je vera, zanjo se moramo najprej bojevati!“ pa se tako nespametno vedejo, da z nesrečnim svojim oportunstvom ne le narodnost, nego i vero v čedalje veče zadrege spravljajo, — tako isto ne morem z onimi zadovoljen biti, ki pravijo: „najprvo je narodnost, ona je v največi nevarnosti, vsa druga vprašanja so še le v drugi vrsti!“ pa vsled tega v cerkvenih i verskih zadevah roke popolnoma križem drže ali pa celo nemškim liberaluhom potuho dajejo, če tudi vidijo • i lehko s prstom potipajo, da nameravajo strupeni nasprotniki ravno s svojim brezverskim liberalizmom še ostali narod slovenski zatreti, kar ga do zdaj s svojim fevdalizmom i klerikalnim wìchingianizmom zatreti niso mogli.
Muha : Očitno je, da so zviti Nemci nesloge seme med nas zasejali i žalibože tudi svoj namen dosegli. Zdaj imajo vže žetev, i pokazalo se je spet da — duob.us litigautibus, tertius gaudet. Ne stari pensionisti, niti nemškutarski profesorji in uradniki, niti novi volitveni red, nego nesloga in iz nje izvirajoča nemarnost naša je kriva bila, da se je podljubeljska Cimbrija celo v mestni zbor naše bele Ljubljane vgnezdila, da je v najnovejšem času tudi v ICranji nemškutarija zmagala, da bo zdaj ljubljanska kmetijska družba s svojim novim prvomestnikom dvakrat ces. i kr., kranjska i kmetijska pa menda ubogo malo, i da naša narodna reč sploh zlasti v Ljubljani z dr. Bleiweisovo „Slovenijo“ vred nič ne napreduje, marveč še vidoma zaostaja. Nesložni Staro- i Mladoslovenci zde mi se tistima kmetoma podobni, ki sta se zaradi kravo prepirala ter jo za nogove i rep vlekla, med tem ko je zviti, dohtar mej njima smehljaje molzel.
Komar: Muha, spet si pravo zadela; ali pozabiti ne smeš, da so vso nesloge naše večidel le tako imenovani Staroslovenci krivi, kajti oni niso mož beseda ostali, nego z nespametnim svojim oportunstvom so narod, cerkev i vero brezverski i slavožrtni nemški nadvladi na milost i nemilost izdali i s tem vse nesoglasje naše zakrivili. Da so se prav ravnali, ne bi bilo od nesloge duha ne sluha. „Brencelj“, kteremu so stare „Novice“ nalogo dale, „mladi mrčes“ podučevati, naj torej najprej „starega“ podučiti blagovoli, ki je, kakor figura kaže, poduka najbolj potreben.
* *
»
Brencelj dragi ne poslušaj ti „Novic",
Ne napadaj Jurja ž njimi vštric,
Kajti nemsko-dunajski tvoj „'Witz"
Naj boji se Jurjevih pušic.
Brežki dopisun v „Konstitucionalno Times“ in ob enem (14 prsti) velik ter (15 centov) tehtni politikar je po volitvi dr. Razlaga in dr. Zarnika v kranjski deželni zbor „modro“ izrekel: 2)ie Olattcn »erliefen i>a§ ftnfen&e Scfjiff, pozabil pa je
pristaviti: &ic 23 ti tj ti tj c ging aber int flabif^en üJleete nnter!
* *
*
Sam Bog vas razumi večni Oj „prvaki“ vi nesrečni !
Za Slovenjo ste taborovali,
A njej proti pa ste zborovali.
Nedoslednost vaša gnjila Zgodovine ne bo ustavila.
Vas ne bode — narod pa ostane,
Narod reče in Slovenja vstane !
*«*
Štirskim Slovencem.
Zakaj za poslanca ste „Raka“ si zbrali,
Ko scer pri volitvah ste modro ravnali?
Odgovor:
Takrat nas so Nemci tak strašno pestili,
Da v naglici bili smo clo pozabili,
Da ž’valica ta, če jej pot kdo ovira,
Nemudoma lehko „nazaj“ tud—maršira.
* *
Hs
Dragi Jurče! Ker vidim, da sovražniki zelò „šturmajo na tebe“ in da se jim boš sam komaj obranil, pridem ti na pomoč. Skrivej ti bom donašal prahu in svinca, kakor — Crnogorci Bokeljnom. Živeža ti pa ne morem prinesti, ker sam stradam. Ti pa le streljaj, dokler moreš ; če te prav vjamejo, saj ti menda ne prideš na „gavge.“ Le dobro se drži, pa če koga vstreliš, mu ni treba ušes in nosu odrezati, ker bi potem ne mogel duhati, kar mu pomažeš pod nos, i ne slišati, če mu kako grenko zasoliš. Bog poštenega Slovenca nikolj ne zapusti, posebno če ima puško, kakor ti. Zdrav ostani !
Tvoj	Pavliha.
Nemška kultura.
Nastopi nemška pred Boga kultura,
Jecljati jame, jame mu tožiti :
„Narodom, ki me nočejo častiti,
Doklej še tem ne pride kazni ura!
Peha Francoz me, Danec, ruski „hura“,
Poljak, Slovak Magjar i Čeh prezviti,
Slovenca, Hérvata ne pozabiti,
Ki tam divjata, kamor teče Mura.“
Pl
A Bog jej pravi: „Prav se ti godilo!
Ki frazami češ druge osrečiti,
Pa jim prinašeš suznost le na ramo.
Cenito blago se ponuja samo,
Ker cene nimaš, se ponujaš z silo,
In siloj spet te morajo spoditi.“
❖ * si«
„Domovini.
Dvema gospodoma služit’ je jako težavno,
Toraj čudit’ se ni, da jima služiš slabo.
*	-i«
v	*	v
Žigon in Črne.
Žigon je goriški Sloven’c, črne je slovensk Goričan,
Žigonu Sloven’c je rojak, črnetu je pa Italjan.
*	*
*
btara pesem
v novi obleki. (Melodija: „Po jezeru“ i. t. d..
Po Ljubljani Mož „Triglava“
V temi tava Sem ter tje.
črt in jezo Razodeva,
Ki razgreva Mu srce.
Ti prokleti Graški pobi (Vzem’ jih zlodi!)
Ne molče.
Ako ravno Sliš’jo mojo,
Vendar svojo Žvrgolč.
Kaž’mi cesto v Kranjsko mesto!
Kaž mi cesto v Kranjsko mesto Da ogledam si očete Ki so zdaj si jih zvolili. Slava njih se razprostira Daleč po širocem svetu, Prišla je celò do mene. Pravijo, da jim kultura Nemška iz očesa gleda,
Ino iz jezika sili.
Razun tega jim je dano
Kapital, inteligeneja,
Pet bokalo „fortšritsgajsta“ Ino ena polna deža Prav’ga „Dežmanovga“ masla. Stokrat srečno Kranjsko mesto, Da si take slavne može Je za starešine zbralo !
Nove gledat grem očake In Kranjčane premetene; Kaž’mi cesto v Kranjsko mesto!
Slovenski Bistričani gospodu Raku.
Dragi gospod ! Prosimo, povejte nam, kje ste dobili tiste principe, vsled kterih ste zoper zedinjeno Slovenijo ? Mi bi jih rabili, da bi trušali z njimi našega Vošnjaka; ker vse drugo nič ne pomaga, morda se ga principi primejo. Ostajamo Vaši slovensko-nemški zeleno-štajerski bratje.
Gospod Rak slov. Bistričanom.
Dragi ustavozvesti bratje ! Principi , po kterih vprašate, se dobivajo v Dežmanovi fabriki v Ljubljani. Prav dober kup so.
Vaš slovensko-nemški zeleno-štajerski brat Jože Rak.
va znanje!
Dali smo si pripeljati iz Dežmanove fabrike v Ljubljani več centov principov. Vošnjak pa, kteremu so bili namenjeni, jih ne jé, ker pravi, da jih ima sam dosti boljših; kmetje se jih tudi ne dotaknejo in še naši otroci jih ne marajo. Zdaj vprašamo pametnega človeka, kaj bi počeli z njimi? Slovenski Bistričani.
„Juri s pušo“ slov. Bistričanom.
„Duše nemškutarske ! Ce že nikamor ne veste z svojimi principi, tako vam svetujem, dajajte jih — svinjam, ki imajo dober želodec, toda pa malo na enkrat, da ne pokrepajo. Tudi so dobri za izpraznenje želodca, kajti pameten človek po njih bljuje. Pa tudi lahko pomorite z njimi miši in podgane; puf!
„Juri s pušo.“
^ V *
Dravberški okolici i drugim koroškim Slovencem.
Vigilantibus jura —
Zaspancem — pressura !
* *
*
Matije: Kaj se pravi „čvevati“, Matevc, ali mi veš povedati? Matevc: Ce se ti po „zaupnici“, ktere nisi dobil, sline cedijo — takrat „čvekaš“.
*
* *
V Sisku je strašno ! Tako hudo je uže, da ljudje n e p o-klobučeni hodijo po trgih, ker so jim Klobučarja vzeli. Pravijo, da se zarad tega celo „dim“ nad Siskom joka, ker je, kakor se trdi, Klobučar tako kuril, da je do Zagreba i Pešta smrdelo.
*
* *
Da bi v Sisku 1. novembra ne bilo praznika, odprla bi se bila šola prav natanko ob 8 zjutraj ; ker pa je bil praznik, zato zidar ni mogel dokončati svojega dela do 7 ure 59 minute i 59 sekunde tega dne ; zato je občinsko poglavarstvo meščane uvesilo s pomočjo pesnika „Tomaža“, da se šola odpre po prvih Rorate Wiirstljih, ktere Tomaž pripravi.
Medredove hrušiee.
Trese jih Narodni postopač.
„Gospod! v gledišče ne pojdete, rekli ste, zato ker bodo nocoj Slovenci imeli ženitev. Kaj ne, Zupanova Micka bo vzela nekega Hrvata, Serežana, ste djali. — Zmeniva se doma kaj, rad bi vas vprašal nektere reči, če smem ?“
„Kar hočeš, nocoj sem dobre volje. Slovenci sedajo na moje limanice, bomo jih, če minister hoče.“
„No, ker ste toliko prijazni, povedite mi vendar : Kakov pa je meh, ki upor dalmatinski podpihuje? Alije velik in težak?“ „O ne, prav laliek je, ali piha pa še preveč, ker ga vleče -A-leŠ, a ni že miru pred njim.“
„Kaj morda mu pihanje tako dobro de, da ne neha?“
„To že to, ali vrhu meha čepi lepa penica, ki poje sirensko petje dalmatincem.“
„Jez bi pa tako tico vjel in zaperl v kletko.“
„Vjemi jo in zapri, če moreš, ki je na jesen odletela v gorkeje afriške pokrajine.“
„Zakaj slovenske vojake pošiljajo v Dalmacijo?“
„Zato, ker slove zbog zvestobe in junaštva.“
„Zakaj pa Wagner ni raben v Dalmacii?“
„Ali si že pozabil, — če si kedaj vedel, — da je Dalmacija skalovito-gorata dežela, v kterej ni niti cest niti potov, razen slabih stez, po kterih mule tovore prenašajo. Za takove kraje Wagner gotovo ni raben, kod neki bo teklo kolo po skalovitih brdih in klancih ; in zato so moža nazaj poklicali, kajti voz je za ravan.“
„Od kodi pa je pala iskra, da se je punt vnel?“
„Wagner koles ni namazal, ki so jela škripati, in če suh les drgne ob suh les, vneme se.“
„S kom bodo plamen pogasili? Z vodo, kaj ne, saj je morje blizu.4
„Morska voda je solnata, če bi ž njo gasili, tedaj bi se lesa prijela drobna sol, ta pa privabi srne z gore, ki sol rade ližejo, trdijo dunajski pisači.“
„No, s kom pa bodo pogasili?“
„S krvijo, in sicer zato, ker je kri mastna, da se ob enem kolesa namažejo, da ne bodo več škripala.“
„Zakaj pa je Wagner časnikarske srake spodil iz Kotora?“ „Zato, ker tiči, ki se po kotih potičejo, nič prida niso. Cuk je čuk, in grdo gleda, kamor prileti. In vrhu tega možje dobro vedo iz skušnje, da srake povsodi kriče, da jih ni strpeti.“ „Zakaj je Wagner dalmatinski upor na Ercegovce i Crnogorce zvrnil?“
„Zato, ker je nerodno vozil.“
„Pa tudi Ruse so nekaj dolžili, da so Wagnerju v kotorskem klancu zavornico odvrli.“
„To pa pišejo zato, da bi voznik ne bil kaznovan, ker je spal na vozu. Vem, kako jez delam.“
„Bral sem, da F ranz, okrajni glavar kotorski, je Ritter von.“ „Rokeljci pa trdijo, da je bitter, t. j. grenak, žarek. In res njim je postavo tako zabelil, da se kujajo in nete jesti, ker jih je koj po prvem požirku jelo skeleti v grlu “
„Kako se je Bokeljem na to zapretilo ?“
„Zapomnite si, kdor ne uboga, ga bije kroga.“
„Kako je to, da naši ne marajo za župo dalmatinsko?“ „Prevroča je še, naj se ohladi.“
„Saj imajo pihalnike, naj jo pa popihljajo.“
„Pa je tudi preslana. Ce bi jo hoteli posrebati , morali bi veliko „rude če ga“ popiti zaradi žeje.“
„Naj pa vsaj skledo razdrobe, da se župa razlije, da ne bodo več muhe vanjo cepale.“
„Le pojdi ter strelaj in drobi skledo, ki je izsekana iz žive skale.“
„Kaj so slovenski vojaki govorili, vračaje se od trdnjavice Kosmač? Saj ste rekli, da vam je nek prijatelj pisal.“
„Takole so govorili: Tovariši, to je prav kosmata kapa, kako nas je pa odrgnila! Ne bo dobro, če se bomo večkrat morali pokriti s takovim „ko s mačem.“ — In nek ranjen kranjski Slovenec je dejal: „Fantje, saj sem že precej „kosmačev“ otresel in pohrustal doma za podom, a do sedaj še nisem pai raz nobenega kosmača, kakor s tega dalmatinskega. Bog zna kdo in kedajje to rbido cepil! In ko sem eno j abelko vteknil med zobe, me je kar skominalo, okus ima prav po smodniku, peške pa takove, kakor da bi bile svinčene krogle.“ „Čudna jabelka!“
„Pa še nekaj, le poslušaj! Fantje, dejal je nek koroški Slovenec vračaje se s „Cerkvic e“, s strašnim trudom i skoraj tešči smo prilezli v cerkvico, pa vendar ni bilo nobene maše ne pridige v cerkvici, čeravno smo strelali, kakor da je „žegnanje“, ali pa copernice v oblakih, kako je to?“ — „Revež, ti si bolan, odgovori mu tovariš, ali ne veš, da smo se ženit prišli v Dalmacijo! Lej koliko tovarišev se je že poročilo z belo smrtjo! Nekteri se še poročajo, nekteri pa bodo razdrli poroko, toda nasledke bodo pa čutili.“ — „In nek drug je trdil vračaje se z Dragalja: Resje draga ta trdnjavica. Gledite, koliko tovarišev smo morali zastaviti in tudi dati, da smo smeli do nje ! In koliko smo se pehali, da je po marsikterem krvav pot lil. Vrhu tega so nam še Bokeljci trdih orehov metali v obraz.“ — „O ne, oglasil se je nek ranjenec, poljubovali so nas po svojej šegi kot sorodne brate, ali ti poljubci so tako gorki, da se kar poznajo povsodi, kamor priletč. Veliko jih umrje od sladkosti, nekteri omedlč, da se sopet zavejo.“
„Kaj tako je, gospod! Oh to je ukleta dežela!“ zavzel sem se. „Tudi Dalmacija bi bila raj po svoje, ko bi bil kdo obdeloval jo. A dejali so: to je kam e n en rep, in sedaj jih ta rep opleta, da je groza.“
„Na, čudni ljudje ! Mi smo se pa v naravoslovju učili, da vsak ud je živali prav potreben, naj je tak ali tak, tedaj tudi rep, kaj'ti ž njim si nektere odganjajo obad in drugi lahni mrčes, ki se nanje vseda, da bi kri pil jim.“
„Res da; ko bi uno leto vitez Tegethof ne bil ogrenil silnih rojev lahnega mrčesa, pa bi se bil vsel v Dalmacii. Tedaj pravim in trdim: rep je ravno tako potreben po svojem kot glava, in se ne smé zanemarjati. Kteri umni gospodar konju repa ne glešta?“
„Bog vam plati zlati uk! Vam bom že dal „šnofati“ za plačilo, da boste kihali.“
Pesem na Krasi.
Reglja že vsaka žaba, Da je za kmeta slaba.
Rodi se le na slami,
Z matiko že na rami. Devet let brez obuče Se suče okrog kuče.
Po tem bos v šolo teče, Tam nemščina ga speče. Ko zve, da nijma glave, Gré dam in pase krave.
Na paši pa omike Ne najde prevelike.
Da tamkaj ne propade Krompir in repo krade. Po tem dobi sekiro Da vzame drevju mero.
Proda ga za goldinar, Zabije zadnji vinar.
Loti se pluga, brane, Povlečejo mu vrane.
Loti se kose, grabelj,
Je lačen, suhih žnabelj.
Kar je omlatil Japa,
V treh mescih vse popapa.
Ko post prirogovili,
Posti se prav po sili.
Denar je dal za franke, Pšenica šla je v danke.
Za seme zrnja nijma,
Se pipa je brez dima
Pa ti na štiri vogle Bi mu še pripomogle.
Okroglih je še manje,
Je zlodi skočil vanje.
Gladàn od dne do dneva,
Naj zdaj si zmore reva!
Nad to, najhujši tiči,
Letijo nadenj briči !
Za res reglja že žaba,
Da je za kmeta slaba!
Taborit.
Nove narodne pesmi.
Vezovali smo Korelna v blatnej vasi. Hoj to vam je bilo veselje! Počestile so nas prve šeme inteligencije, pa oderuhi in skopuhi kapitala. Igralo in prepevalo se je, da sjo strune pokale in jeziki otekli, pa tudi strelali smo, da je pokalo kakor takrat, ko je Lavdon v Beligrad bombe metal. Pred blatnovaškim gradom so bile zasajene visoke preklje, ria kterih so vihrale trobojne zastave : rudeče, črne i rumene ; preklje so bile pozlačene z zlato peno, in prepletene s hrastovimi venci. Policajska straža pred gradom se je svetila, kot da si jo iz škatlice vzel, in ko sem nekega hudogledeca hvalil, kakov junak da je , dejal je milo: „A kaj če to, če so škornje na „bi k s“ v žepu pa „n i k s.“
Fiakarice — pestunje v frakih in s cilindri, so v kole-seljnih dovažale gospodo, ki se je mogočno in prevzetno držala, gospodje kot purani, gospe pak kot srake. Priklanjali so se in z nogami drskali po tleh prav tako kakor petelin, kedar stoji na smetišču, ko pure vabi in jim komplimente reže. Ogledovaje svatovske obraze, opazil sem, da jih manjka še precej. Ura rotovška je bila poludvanajstih, pa le ni še bilo njih, ki sem jih naj teže pričakoval, Ali proti dvanajstim se začuje vrisk, ki se je valil proti blatnej vasi. Vse skoči k oknom. „So že tu!“ zajekne starikav možicelj. „So že!“ vskliknemo vsi, in sapo vase vlečemo. Ah, verjemite, da še takrat ni bilo tako, kedar se je ženil kralj Matijaš z Alenčico. Naj naprej je prijahal velikan Frice na starej kravi, z eno roko se držeč za rog, v enej pa vihteš vihrajočo zastavo; njemu na desno kot adjutant ali pobočnik je jahal Slamorezec na krulječem merjascu, i želod vsipal med radovedni ljud, na levo pa se zviral g. Turniček na bradatem kozlu; za njimi je stopal suhoten mož z basom, ki je renčal kot sam hudi man ; možn na desnej je jo mel Pisker in bobnal na počen lonec, na levej pa je „ikse“ delal liberaluh tleskajoč z renami. In zadaj se je v lepih vrstah pomikala nemškutarsko-liberalna banda, ki je navdušeno igrala : „Naprej zastava turnarska“, „Hali, halo, želoda več ne bo“, pa še druge. In za bando je Fricetov pudelj tegotno lajal v nekega mesarja, ki mu je bil neko jutro hrbet pomeril s polenom zato , ker je hotel brezi novcev meso kupiti.
In kedar je sprevod došel pod grad, zadoneli so gromoviti klici: „Hoh, hoh!“ da so vrabci s streh padali od omotice.
Med obedom je došlo mnogo telegramov, postavim: od višnjegorskega polža od šišenskega komarja, od krakovskega karta, od tržaškega klima, od krajnskih fig, in od loških smojk. Gromoviti hohklici so zadoneli vošilcem. Napivale so se razne zdravice, ki jih pa denes ne omenim , in raje podam nektere deklamacije.
Prvi se je vzdignil šepast želodar, ter govoril :
„Nemškutarska zdravica.“
Prijritli, zdaj vesel’ bodimo, Pa Ježco, Janče pozabimo; Cene, Paragraf Sta Slovencem strah, — Regenmoža zahvalimo.
BeriteTagblat, spisov divje roje, Kako Slovencem huda poje. Korel ves zjezen Mahne, in spoden Je peslajnar s hiše svoje.
Drugači solnce Mamelukom sije, Le primi Korel kupico v ročico, Zdravico turnar naj napije:	In trdi z nam’ nemškntarsko krivico ;
„Ljubi Korel naš,	Hruševco izpij,
Vzemi v roko glaž,	Pa naprej napij, —
Pij na zdravje tovaršije!“	Saj imaš urno nožico!“
In kozarci so zapeli, da se je srce smejalo Pa smo ga suknili !
Za želodarjem se priziblje trebušen in rudečelicast nemčur, ter zahrešči :
„Pusteži!“'
Oj mehki stol, slovenski stol ! Grdo se Korelček drži, Kljunača vabiš prilizljivo;	Po strani gleda renegata,
Se Korel spenja čez pomol, Ki plaho in molče sedi,
In graja galerijo živo.
Prevzetno gori hodijo, Slovencem dati hvalo vejo, Nemčonom pa zapiskajo, Ce sitni skačejo čez mejo.
Pa časih gorko peč pošlata.
Kdo gledal bode pusteže Nemčonske, kisle in zelene ! Za fajfo pšena dam jih vse Rudeče, črne in rumene!
Ta pa nam ni dopadla kar nič, zato ker mož ni nam na srce govoril. Piskali smo mu, on pak je nos zavihal in domu pobrisal.
Za debeluhom se kot frtalka priviti šegavi rajbničan, kričeč na vse grlo:
„Domu !“
Na stolu sva molče sedela,	Alò na Dunaj, Cene, hitro
Kar Bleiweis je krepko zapel:	Povedat kaj godi se tod,
„Sloven’ja vstani!“ Midva jela Kleti: „Da bi vrag te vzel!“
Slovenski klub je dvizal glave,
V očeh se vnemal mu je žar,
Raz galerije klici slave Grme, da zvoncvrti glavar.
Molče nosove sva trebila,
Za všesi se praskala zló,
—	Prot etiketi sva grešila, —
Trdo ceptala ob desko.
„Bravo, bravo!“ zagrmi po dvorani, šegavi rajbničan pa ves razvnet zgrabi prvo nemškutarico, — po nesreči staro škatlo,
—	in zapleše „janski valjcar“.	Narodni postopač.
---------------
V hanskem defilé — u dne 18. nov.
Koj pred ministra stopi Iskro, Ponižno reči: „O gospod!“
„Slovenci nekaj so dejali,
Da eno bit’ hoté telò,
A vi jih boste kaznovali,
Da srce naše mirno bó.“
Neznansko urno Cene švigne, Prot Beču daljnemu leti,
In v petek Konrad z roko migne: „Domu, gospodje zborniki!“
Prvi upornik: Bogme na tista ušesa tam-le bi kaj rad zapalil ! D rugi: Pojdi, pojdi slepče, saj je to samo tako čuden klobuk,
Listnica. 17 gg. dopisn.: Srčna hvala; ni bilo mogoče vse porabiti.