It, 245 MMm Mm y Bttiffflfiiitt tmi&m U >bM IzM* U(Tz«m!i pootUt^k, vuk dan^fitrai. Ur«daUtvo: ulica sv. Fnntiik* v Trstu, v soboto 17« oktobra 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L it. 20, L u4«tropi«. D opitoj s pfama m mm •tr«|Mta}», rokr-lA — |Vc4. P. F*l1c. L*staiic ;Uka m nem L T.—, 3 msec« K« i&OMBKiTO rnmćBO 5 Ur r«i *ljajo uredni«vii > - Vn^ iSIllC* tnčnjo. - c-bro razumemo, da za povratek k popolnoma normalnim razmeram javnega življenja ne zadostuje, da se proglasi — kakor je to storil Farinacci — bflša državljana za sveto. Sveto je tudi življenje, svete so temeljne pravice italijanskih državljanov brez razKke strank ali razredov, ampak predvsem je neobhodno potrebno zagotoviti nedotakljivost javnega reda. Disciplina je ravno največja državljanska čednost, v kolikor uči spoštovati pravice posameznikov in skupnosti, katere so zagotovljene po ustanovah in z zakoni civilizirane -države. Strankarsko naziramje, po katerem se mora političen nasprotnik smatrati za sovražnika domovine, mora izginiti, ako se hoče vzpostaviti mir v državi ter ji ohraniti prestiž v inozemstvu.* «Popolo» priznava velik pomen zadn^jn opominom ter dostavlja, da pač ni mogoče trditi, 3tujeio!! To bi bilo menda naj- vsaj spoStujeio krajša pot do pevoljnega medsebojnega ra7-merja med obema plemenoma. Lažje bi e pođem Italijani zamislili v položaj na-: sega ljudstva, lažje bi razumeli njegovo duševnost, drugače bi sodili o njegovih tožbah in pritožbah. Če bi n. pr. nastalo med Italijani razpoloženje, da bi se razunro in s prevdarkom zamislili, kako bi biLo njim, če bi bila prejšnja vladavina zapitala njihove šoie in izključila njih jezik iz vsega uradnega poslovanja! Potem bi ne videli v naši borbi nasprotistva proti Italijanom in državi, marveč zakonito borbo za naravne pravice vsakega naroda. Le spoštovati bi morali to našo borbo! Ali bi ne to služil'3 ugledu naše države in nje kcrristi spričo dejstva, da stremi po prijateljskih odnoša-jih in gospodarskem sodelovanju s sosednim narodom, ki po naravnem zakonu 90-čustv uje z našim ljudstvom? Tudi ta razlog go ori, da sta pomirjenje naše narodne manjšine m prijateljsko razmerje med obema narodoma najvišja zapoved praktične potrebe za korist države samef Nam pa naj ne govorijo fccliko o praktični potrebi. Ni potrebno. Naj le bodo pomirjeni! Naše ljudstvo je tako pametno m razs*odno, da sarmo dobro ve, kaj mu je potrebno! Iz lastnega nagiba bo gledalo, da si priuči italijanski jezik, kolikor zahtevajo njegove koristi. Zato je tudi za tako šolsko uredbo, ki bo dajala njegovim otrokom možnost za priučenje italijanskega jezika. Odklanja pa vsako nasilje v tem pogledu! Odklanja vsako vsiljevanje z naučenom njegovega raznarodovanja! Naše Hudstvo hoče, da učilnica dajaj znanosti, potrebne v življenju, nikar pa naj ne bo v službi politike, ki naj ubija njegovo narodnost in ki mu zato skrajno greni čustva! in mu greni čustva! Slednjič naj bi ministrstvo prosvete nekoliko razmišljalo o tem, ali je šolska politika, ki ne služi praktični potrebi ne Slovanov, ne 11 al ljamo v, in ki Ie zastruplja razmerje med njimi: ali je taka politika praktična potreba za državo?! Mi menimo. da ne! In to tem manje, ker _ kolikor mi poznamo psiho narodno zavednega ljudstva — tu dr ne doseže tistega ch;a, po katerem stremi! In zato je skrajno nepraktična tudi s tega res praktičnega vidika. Jugcslovecski finančni minister obolel BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes je obolel finančni toi let pommjajo, da predstavljajo sedanji faši-»stovski zakoni m drugi, ki se še pripravljajo, platformo za prihodnjo volilno borbo. Liberalci in svoboda tiska Po sinoćnji seji osrednjega odbora italijanske liberalne stranke je bilo izdano sledeče poročilo: «Pri proučevanju političnega položaja v državi se je odbor z žalostjo (v srou spomnil na žalostne dogodke, ki so se izvršili v Firencah in v drugih toskanfskih mestih, ter izrazil svojo bratsko solidarnost tovarišem v pc'litičnem prepričanju*, kateri so bili predmet nasilij in žalitev; odbor je bil soglasen v tem, da je svoboda tiska, medtem ko zadržuje nasilneže, ki ise bojijo objave s-vojih činov, edino sredstvo, da izve javnost vso resnico dogodkov, ter da se onemogoči tedaj vsako pretiravanje; posebno je odbor prepričanja, odsotnosti ministrskega predssedinika Pašića. Redno zasedanje Narodne skupščine se otvori 20. t. m. Invalidski zakon pride kot prvi na dnevni red. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo predsednik Naredne skupščine Marko Trifković iz zdravstvenih razlogov odstopil. Njegov naslednik bo Ljuba Jovanovič, ki je precej priljubljen v radičevskih krogih. Prvi podpredsednik Narodne skupščine bo radičevec dr. Basa-riček, drugi podpredsednik pa radikal Su-botić, ki je že dosedaj vršil te posle. Hrvatski i deralTstlčnl klab sastavljen Predsednik je dr. Trumbič BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes se je kon stituiral hrvatski federalistični klub. Za predsednika je bil izvoljen dr. Trumbić, za podpredsednika pa dr, Lorković. Klubu so bil? odkazani v Narodni skupščini klubovi prostori. _ Otvoritev jugoslovenske šole v Carigradu BEOGRAD, 16. (Izv.) Jugoslovenska vlada je bila obveščena, da je turška vlada končno dovolila otvoritev jugoslovenske šole v Carigradu. Jugoslovenska šola v Carigradu se otvori 19. t. m. Odkritje komunistične zarote v Romuni] Nameravan umor romunskega kralja Aretacija dveh Rusov BEOGRAD, 16. (Izv.) Zunanje ministr stvo je prejeto iz Bukarešta to-le uradno poročilo: Bukareška policija je odkrila široko zasnovano komunistično zaroto proti romunski vladarski hiši. Zarotniki so nameravali ubiti romunskega tkraija. Policija je pri tem odkritju zaplenila večjo mne-žino bomb in orožja in aretirala med drugimi tudi dva Rusa, k» sta' bila soudeležena pri organizaciji zarote. Umor romunskega kralja bi ^tftiel služiti kot znamenje za splošno komunistično vstajo na Balkanu. Otvoritev romunskega parlamenta BUKAREŠT, 16. (Izv.) Danes je bil prestelnim nagovorom otvorjen romunski parlament. Opozicija se ni udeležila otvoritvene seje. _ Romunski dolg Ameriki BUKAREŠT, 16. Uradno poročajo, da so romunski delegati za ureditev romunskega dolga v Ameriki samo zato odložili svoije potovanje v Ameriko, da rešijo prej v Londonu vprašanje romunskih dolgov Angliji, nakar odpotujejo takoj v Washmg ton. MUSSOLINI V LOCARNU Razgovori s Chamberlainom, z Brlandom, BeneSem in SkrzynsMiem LOCARNO, 16. Na dnevnem redu posvetovanj je samo še vprašanje varstva vzhodnih mej. To dokazuje, da so vsa druga vprašanja vsaj v glavnem že rešena in da se konferenca bliža svojemu koncu. Glede varstva vzhodnih mej je treba samo še najti formulo, ki bi jamstvo Fratncije nadomestila s splošnim jamstvom, ne da bi v sled tega trpelo zavezništvo Francije s Poljsko in Cehoslovaško. Osnutek take formule je že gotov in če smemo verjeti izjavam dr. Beneša, težkoče za rešitev varnostnega vprašanja za vzhodne meje niso več nepremagljive. LOCARNO, 16. Chamberlain se je odpeljal včeraj z avtomobilom v Ascono, kjer se je sestal is kancelarjem dr. Luther-jem. Poročila iz Berlina se glase zelo u-godno. Sedaj priznava tudi nemška delegacija, da stvari dobro stoje. Udeležniki konference zagotavljajo, da bo posledica konference v Locarnu nova atmosfera miru v Evropi, kakršne niti pred vojno ni biio. LONDON, 16. «Times» pišejo, da 90 delegati na konferenci v Locarnu prepričani, da niso več daleč od srečnega im uspešnega zaključka konference. Ce ne bi bili vsi delegati prepričani, da bo konferenca končala z uspehom, se v pogajanja za varnost vzhodnih mej sploh ne bi bili spustili. LOCARNO, 16. Včeraj ob 16. uri je prišel v Locarno italijanski ministrski predsednik Mussolini in se naselil v vili Fari-nelli. Kmalu nato je obiskal Maiissolinija angleški zunanji minister Chamberlain-Razgovarjala sta se skoraj eno uro. Po Chajmberlainovem obisku je Mussoiint sprejel Brianda in je ž njim razpravljal okolu tri četrt ure o perečih vprašanjih varnostnega pakta. Ob 19. uri se je podal v vilo Farinelli g. Beneš. LOCARNO, 16. Včeraj ob 10.30 se je ! počela plenarna seja. Prisostvo. ali so ji tudi nemški delegati, Beneš in Skrzynski. Zaključila se je ob 12.10. O seji je bilo izdano to-le poročilo: Konferenca je na plenarni seji odobrila vse- Glavno delo konference je posvečeno bino načrta varnostnega pakta. Sklenila sedaj rešitvi vzhodnega vprašanja. Češki je, da preloži na eno kasnejših sej ražin nemški juristi iso svoje delo že končali, pravo, kdaj na*j se objavijc vsi dogovori, Rezultat češko-nemške konference prav-! sklenjeni na locarnski konferenci, nikov je tako ugoden, da je dr. Beneš že j LOCARNO, 16. Po razgovoru z dr. Be-napravil nemškemu kancelarju obisk iz nešem, ki je trajal približno eno uro, je uljudnosti Med Čehi in Nemci je v izdatni on. Mussolini sprejel v vili Farinelli polj- meri posredoval Chamberlain, LOCARNO, 16. Včeraj popoldne je obiskal kancelar dr. Luther poljskega ministra za vnanje zadeve Skrzynskega. Pravijo, da so se pogajanja med obema državnikoma končala ugodno. LOCARNO, 16. Včeraj sta se dolgo po- skega zunanjega ministra Skrzynskega. 03 VStODl V »i Potres r Aziji RIM, 16. Potresjia postaja v Firenzi je nocoj ob 18.30 zaznamovala izredno mo- minister dr. Stojadmovič. Radi čan potres, ki je trajal zelo dolgo. Središče Htio rvlhnra 'n^tra« ip naihr.** v IndliJ Veliki pomen rosko-neinfte pogodbe MOSKVA 16. Ob priHki podpisa nem-ško-ruske trgovinske pogodbe je priredila ruska vlada svečan banket na čast podpisnikom pogodbe. V imenu ruske vlade je na banketu izja>cJ)sJ&em, in Velikorusov v Letski; zastopniki Iužiških Srfoov v Nemčiji Si zastopniki Rusov v Podkarpatski in Čehoslovaški itd. Ti odposlanci iz 14 držav zastopajo 45 milijonov ljudi. Narodne manjšine v Italiji zastopajo: Dr. Wi!fan, ki je bil včeraj izvoljen za kongresnega predsednika, Slovence; dr. Sternbach, Mayer in Reuth Nir colussi Neince. Na predpoldanski seji je kongres odklonil predlog Ukrajincev in Belorusov iz Poljske, da se dnevni red kongresa spo-polni tudi z razpravo o samoodločbi narodov. Na popoldanski seji so govorili zastopniki nemških manjšin v Čehoslovaški, Jugoslaviji, Letski in Danski in zastopn ki madžarskih manjšin v Romuniji in Polj siki. Kongres je enoglasno odobril to-le resolucijo: »Svoboda narodov do kulturnega razmaha predstavlja, kakor verska svoboda, duhovno dobrino civiliziranega sveta. Ta maksima mera biti priznana kot etično načelo v odnosa jih med narodi in mora najti izraz svojega uresničenja v pozitivnih teorijah in zakonskih »ukrepih. Radi tega mora vsaka država, v kateri se nahajajo narodne manjšine, ščititi vse njihove državljanske pravice. Priznanje in praktično izvrševanje i:eh načel tvorita prvi pogoj za sporazum med narodi in nudita jamstvo za mir med njimi.» _ Campbell. Tudi John Campbell je bil aretiran preteklo leto radi nekega članka v «Workens Weekly», ki je vzpodbujal angleške vojake in mornarje k uporu. Policija je nadalje prejela komunističnega tajnika za londonski okraj bivšega lekarnarja Willian Ganta, ki je tekom vojne prebil dve leti v zaporu, ker se je branil vojaško shižbo, političnega tajnika komunistične stranke T. Bell in propagandista William Galtocher. Protfkomunlsflčni ukrep! na Angleškem Funkcijonarj? komunistične stranke aretirani LONDON, 16. Po nalogu sodnijske oblasti je policija >v sredo zvečer izvedla preiskavo v prostorih britanske komunistične stranke in mladinske komunistične zveze. Zaplenila je ogromajo množino komunistične literature in letakov. Dva tež-ta avtomobila sta odvažala te zaplenjene predmete v osrednje policijske urade od 7. ure pa do 1.30 ponoči. Istočasno je bil aretiran glavni tajnik (komunistične stranke Albert Inkpin, ki je presedel že v letu 1921. šest mesecev zar pora radi revoiucijonarne glavni Polit t, Angleški listi pišejo, da je notranji mi-irister pred tremi dnevi predložil ministrskemu svetu iseznam 40 k/otmunistov, ki so v zadnjem času izvršili več protiustavnih dejanj. Ministrski svet je sklenil, da pridejo vsi aretirani komunisti pred sodišče. Gori navedeni aretiranci so bili danes odvedeni pred policijsko sodišče. Obtoženi so, da so pcKzivali vojaike in mornarje k uporu. Po zaslišanju so bili proti visoki de-narnd' kavciji izpuščeni na začasno svobodo Glede obtožbe se mora pripomniti, da so imenovani komunisti tekom poslednjih vojaških vaj vzpodbujali vojake k uporu proti častnikom in razdeljevali med njimi revoiucijonarne brošure. Razpust čcškssa pcrtoirenta Spicjem novega volilne^ reda PRAGA, 16. Po daljš načelni debati je narodna skupščina &pie,eia z večino glasov spremenjeni volilni red za narodno skupščino. Poročevalce večine posl. dr. Bobek je v daljšem govoru utemeljeval nujnost 3premcmbe volilnega reda. V svojem poročilu ;e uteme-.jeval potiebo minimalnega štev.la glasov, ki jo mora doseči kaka stranka, da pride v po štev pri razporedbi mandatov. Opozarjal je na Nemčijo, kjer mora kandidatna lista dobiti 30.000 ^Ipsov, da pr;de v skrutimj. Nemci so to število d oročili za to, da so iztisnili iz državnega zbora slovansko man šino. P-i zadnjih volitvah v Nemčiji so združene slovanske kendidatske liste j,--e ele 360 000 glasov, toda nit: ana ni dobila mandata, ker niso slovanske skupine v posameznih volilu h okrožjih dosegle določenega minimalnega števila 3^00'! «>la-sov. Kvorum je potreben tudi zato da sc stran: nepotrebna cepljenost glasov se združijo stranke v kompaktnejše enote Na ;a nač n ;e mogoče doseči delazmožno parlamentarno večino. Narodna skupščina bo 17. t. m. razpušč« na. Nove volitve bodo razpisane, kakor je že bilo javljeno, za 15. novembra t. 1. V narodni ski^ščini. sprejeti spremenjeni volilni red je bil predložen senatu v odobrene. — Po višek ital^snske carine na sladkor. Iz Rima poroča.o, da se je uvozna carina na sladkor z dnem 13. oktobra povišala od 9 zlatih lir na 18, «Prager Presse» pr'ponrmia k propagande, I teJ vesli' italijansko tržišče, ki je bilo tajnik rudarskega gibanja Harryjv zacfcnem času razmerno velike pomembnosti tajnik mladinske komunistične izvoz sladkorja Iz Cehoslovaške do 25 Radi tega prenehajo imeti veljavo sledeči predpisi: 1) določbe o poči.iku ob nedeltjato in praznikih, ki jih vsebuj« avstrijski obrtni re<3 od 6. avgu&ta 1907. Z. D. Z. U. 199; 2) zakon od 14 ianuaria 1910 Z. D. Z št. 19, ki vsebuje določbe o delovnem času in zapiranju trgovin in svobodnih obratov; 3) vsi zakoni, naredbe odredbe prejšnje vlade o te*j stvam Istotako se imata smatrati za odpravljena odloka tržaškega prefekta št. 5041/3056 od 28 aprila 1925 in šrfc 5041/5224 od 1. julija 1925 Vi se nanašata m zapiranje in odpirane trgovin.. — Proti tajnim loterijakj. Tuks.jšnia kr. prefektura opozarja obč nstvo na določbe o lotu oterijah. Zakon o lolu od 29. julija 1925, št. 1456 prepoveduje pod strogimi kaznimi vse vrste tajnega leta in prodajanja listkov inozemskih loterij na ozemlju kraljevine. Prepoved velja tol ko v slučaju, da se Številke žrebajo vsa*k teden, vsak mesec, periodično alJ ne. Kdor bi kupoval take loterijske 'istke, zapade strogim kaznim, ki jih predvideva zajken o lotu n ki obsto ;o ne samo v globah, temveč ttirH v zaporu. Občinstvo se dalje opozarja, da so dobili organi javne sile in tinSinčni' stiraž-niiki izrecno naredbo, da vršijo strogo nadzorovan e rji preiskave, da se ugotovijo zastopnik : in razpro-' a^alci in.ozemskih loterij kakor tudi oni državl'ani, ki bi »kupovali od nYh Krtke. Druitvena vosti — M, . Jutri, v nedeljo ob 10.30 zjutraj sestanek nogometašev v dvorani DiK.D. Radi važmoaip ses-awka, zlasti z ozirom na tekmo, ki se vrši istega .daie, poživljam tem potom vse nogometaše, da £e polnoštev 'no udeleže tega sestanka. — Načelnik — Jesenski izlet aa Trstelj, Tržaško planinsko društvo priredi v nedeljo 16. t. m. svoj prvi jesenski izlet na Trstelj. Odpeljemo se s E ostaje Sv, Andreja ob 610 uri do Rihem-erka. Od tam- peš čez Pederevo na Trstelj. S Trstlja v Renče, kjer se odpečijemo v izvrstni gostilno Siepančičevi. — V Trst do-peljemo z železnico (na postajo Sv. Andreja) ob 9.20 zv. — Izlet je lahek in zelo hvaležeo; razgled, posebno v sedanjem času, ko so gozdovi in vinogradi v krasnih pestrih jesenskih barvah, zelo mičen. SPORT — Na igrišču S. d. «Adria» se srečata jutri nogometni četi Zarje* in «Adrije» ob 15. uri. Po tej tekmi si bosta merili svoje moči no- tometni četi <-Pro Servola« in I. «Adrije». — portniki že danes ugibao, na kateni strani bo zmaga, katera se tako rada nag bije od ene čete na drugo.. Zato kdor ljubi sportoo spretnost nežnega spola, naj pride jutri v ul. CaL-vola. — Športni odsek M. D. P. - Tr«t. Haze&a. Jutri ob 8. uri zjutraj trenaža za malo hazeno. Ob 9 za hazenašice I. čete. Ob 10 tekina za prvenstvo med I. četo ženske hazene in moško. — Nogomet. Jutri ob 8, uri zjutraj reden trainig I. in II. čete. Načelnik/ — Val-Tergeste. Na trsteniš&em igrišču nastopi jutri ob 3.30 I. Četa *Vala» proti četi «C. S Tergcste» v revanini tekmi. Ob 2 n?.stop jo reserve «VaIa» proti četi «Venera». \% tsrfaškas® iivlienia — Samou? r ml-: de niča na pokopališča. Včeraj popofidne okoli 14. je neki mestni stražnik jaažel na pokopališču pri Sv. Ani mladeniča, ki je kazal le še slabotne znake življenja. Uvi. devti, da se je mladenič zastrupil — kar je sklepal p0 stekleničici z ostanki karboine kisline, ki je ležala poleg njega — je pohitel stražnik v urad vratarja pokopaliča ter od tam obvestil o dogodku rež.Ino postajo. Na lice mdesta prihiteli zdravnik je takoj spoznal, da je stanje mladeniča obupjno, a vendar m* je izpral želodec. Toda ta operacija, dasi se je deloma posrečila, je irla zaman. Kmalu potem je nesrečnik izdihnil. Samomorilec je 25-1 etni Angel Zeonaro. Vzrok samomora ni znan. Razprava proti ColSarichu OitiHffiii urni letnika ngr;aai?|fS3 Col^ncnet/^a pgjđaSc Zaslišanje prič, ki bo najbrž trajalo še več dni, se je nadaljevalo tudi- tekom včerajšnje razprave. Prvi je bii zaslišan Josip Cainich, brat Elizabete Radolovich, ki je iz avil, da je spoznal Callaricha v poletju leta 1923. Bilo je nekega dne, k^ je šel po opravkih k svojemu svaku Radolovichu. Tan» je našel Collaricha, k; mu previl o njegovem bratu Anionu, s katerim ]e feil zaprt v koprski kaznilnici. Col-larich s potem nekaj časa spremljal ter mu medp&iCKia pripovedoval podrobnosti o ujrorn orožnika Cc^faKerja, rekoč, dv ga je ubil pomotoma, raanesto orožnika Va lotte, svojega neprizaneslj vega sovražnika. Streljal je le v skrajni sili, d« se odtegne aretaciji, ker je imel takrat pri sebi zlaten:no, ukradeno v mestni zastavi alnici v Puli. Na dar. umora gostilničarja Ritterja se je Catmich zvečer slučajno ustavil pri svoji sestri, kjer je na£el Collaricha in Jugovca. Ta je bil ve- prepaden, dočim se je Collarich vedel zelo hladnokrvno. Jugovac je venomer prigovarjal Collarichu, da bi odpotovala iz Pule, ker da ju bo policija sicer aretirala radi irmora Ritrterja. Ko je pri-ča opisovala nekatere podrobnosti, ki ca jih je zvedela od Co laricha, jo je ta nenadoma razdražen pre*ki©il, rekoč, da laže. On da ni nikoli nič zaupal Catnichu, ker ga je poznal za zaupa ka policije; zato da ga je že trikrat hotel umoriti, - pa mu je vselej priza-nesel iz obzira do njegove sestre. Te Co-larkheve besede so Cataicha hudo poparile. Sicer j« nadaljeval svoje pripovedovanje, a se mu je poznalo, da govori zelo nerad. Njegove izjave so napravile na branitela vtis, da je bil mož resnično zaupnik policije. Catnich je zavračal ia 2um, reko>l, ca ;e iioail na policijo le radi svoje osebne varnosti; sicer pa d*, bi bil lahko ubil Collaricha brez vsake pomoči- policije. Grozote ječe. - Dramatičen beg jetnika. Nato je bil zaslišan Karel Padien, ki se je pa izmazal s par besedami, rekoč, da ni poznal ne Collancha niti Catnicha. Potem je na poziv predsednika pricokl(al v dvorano 25-letni Anton Catnich, brat Elizabete Radolo-vicheve. Njegov prihod je vzbudil splošno pozornost, MLa-demč namreč nosi sivo jetniško obleko in spremljata ga dva orožnika. Svojčas je b i radi tatvine obsojen na 8 let ječe, ki jih mora večinoma še prečepeii v je.nišaici v Sassari na Sardiniji. Jetnik je začel opisovati žalostne peripetije svojega življenja, kako se je še kot deček seznanil v begunskem taborišču v Wagni s Collarichem, ki je že tedaj pogostoma kradel ne iz navade, temveč radi gladu1, ki je vladal v taborišču. Del ukradenega blaga je vsekdar razdelil drugim beguncem, ki so ga zato radi imeli. Ko se je Catnich po vojni vrnil v Pulo, se je zopet sestal s Collarichem v zaporu, kjer sta sklenila pri atelj-sivo. Nekega dne se jima je posrečilo zbežati iz zapora, a nista dolgo dihala svobodni zrak; v Trstu j« ie policija zopet prijela im spravila zopet pod kij-uč. Radi trpljenja, ki sta ga uži-la v zaporu ,sta sklenila ustanoviti tatinsko iolpo. da se maščujeta nad brezsrčno Človeško dražbo. Radi te nakane udejstvovane s tatvinami, sta kmalu zopet! sedela v zaport*. *Radi ponovnih tatvini v cerkrvah» — je nadale val Catnich — < «etn bil kljub mladoletnosti obsojen na 8 let težke ječe; Collarich, tudi radi iatvine. pa na 18 mesecev zapora. Collarich mi je obljubil, da me bo reš 1 iz zapora s tem, da bo z bombami pognal v zirak sodno poslopje v Puli. Toda jpredno je on odsedel svo o kazen, so me premest«ili» v Civitavec-chio in potem v kaznilnico v Sassari na Sardiniji. Ko sva se poslovila, mi ie Collarich še enkrat obljubil, da me bo rešil. V sassariškj kaznilnici sem prestal mnogo hudega. Mesece in mesece sem moral prečepeti v temoih podzemskih celicah, tako tesmh, da sem se le s težavo obračal v njih. Zra»k v teh. luknjah je neznosen ter tako vlažno, da rastejo gobe po stenah V podzemski samoti, ne vedoč, ah jena božjem svetu dan ali noč, ae me je večkrat polaščeval obup, toda nada, da bom še kdaj užival zlato svobodo n po«teno delal za svoj obstanek, me je bodrilo, da nisem zblaznel. Nekega dne se mi je posreč !o zbežati iz kaznilnice . Skozi podzemski kanal sem ae pnko-bacal do morskega obrežja. Tam sem si napravil ma'heis splav ter se spustil e n im na morje. Sedem dni sem taval po Tirenskem morja, ne da bi ničesar zavžil. Strašna, neznosna Žeja me je prisilila, da sem pil lastni seč. Sestradan in do smrti izmučen, ko sem že mt-sEl, da mi usojeno umreti gladu in žeje na neskončni morski planjavi, sem končno d-o-spe? do Napol«, kjer so me usmiljeni ribiči okrepčali in me oblekli Jetniikio obleko sem namreč prej vrgel proč, da bi me policija ne spoznalr Ribičem sem rekel, da sem mornar in da se je moja Jbdrnica potopna. S trdnim sklepom, da začnem novo živi enje, sem se podal v Trst, toda -tu me je policija prijela m moral sem nazai med mračne zidove kaznilnice.* Po teh izjavah, ki so občinstvo, posebno pa obtožence, ki so v njih videli svojo bližnjo usodo, globoko prasunile, je Catnich §e podrobno opisal odnošaje, 3ci jih je imel s Collarichem in njegovo družbo. Povedal je, kako je zvedel po sestri, ki da je pogostoma obiskovala v xaporu v Puli, t3a je Colarich uimoril vložnika Consalterja. Nekega dne mu je sestra prinesla tudi listek v katerem mu je Col-lar.ch sporočil, d* bi ga bil reš J, ako bi bil pravočasno vedel, da so ga privedli v Pulo v spremstvu le treh orožnikov. Pogtima za to da je imel dovolj in dobiega streliva da mu tudi n'i manjkalo. Catnich je pa potom sestre odgovoril Coiarichu, da ne mara več za njegovo pomoč, ker da noče imeti več nikakih stikov s tako krutim morilcem. Nekega večera je sestra sporočila Catnichu, da Želi Jugovac, Cottarichev pajdai m prijatelj, govoriti z njim. Catnich je odgovoril, naj le pride, skle- nil pa j«, da ga v tem slučaju da aretirati. Jugovac ni prifel, p®č pa je priisl pod okno Catnich eve celice Colkrick, ki jo je pa pravočasno odkvril, Collarichers grožđe. Collarich je poslušal obtežiLnc iejfave arvo-jegia nekdanjega prijatelja in pajdaša z vidnim preziranjem; meni je pričo s sreparni., sovražnimi pogledi in naposled je grozeče zavpil: * Dobro vem, za katkln« ceno me prodajaš, toda vedi, da te imam Se v pesti; ako se Še kedaj snkleva, boš pomnil.» Pri teh besedah je za žugal s pestjo CaAnichu. Ta je pa odgovorih «Ne bojim se, gospod Collarich!» Nato se je obrnil proti porotnikom ia rekel: «Ne mislite, da sem mogoče obrekoval, zato nimam tako krutega srca kakor o»; ne zahtevam, Aa veruje;e mojim besedam, besedam tata, toda tudi besedam morilca ne smete verovati!* S tem je Catnich izpolnil svojo dolžnost kot priča. Vzela sta zopet v varstvo orožnika, ga vk'enila ter odvedla iz dvorane. Po kratkem odmoru so bile zaslišane še nekatere druge priče, nakar je predsednik pre-kin 1 razpravo. Iz kisike pokrali — Sežana. Na trg v Sežani ;e bilo prignanih dne 12. t, m. 2003 giave živine, in sicer: voiov in krav 742, telet 96, konj 297 io prašičev 866. Cena goveji živiai od 450—470 sJot žive teže. Te'eta po 700 lir »to4, konji lepe m boifi« pasme co 5000 lir ^lava, prašiiči 6—8-tedenski od 50—80 lir glava Kupčija z živino srednje dobra. Ne trgu so se prodajale tudi krave iz Lipice, ki so lae/ države.. Te krave, katerih je bulo 15, so se prodale potom javne dražbe. Kupčija z usnjem, čevlji, manufakturo, obleko, železarno, stekleno in leseno .posodo prav dobra. Po gostilnah izborna postrežba. Pri-hodni-j tržni dan bo dne 22. t. m. Vesti z Goriškega — NAŠIM OBČINAM! Vsled zanimanja furlanske prefekture ss fe finančno ministrstvo odločilo uredili dolgov«, katere dolgajejo ar nektirane občine državi sa predujme, katere jim je na k r. zal t neposredni povojni dobi generalni civilni kocnisan}at v Trstu, V zvezi s to ureditvijo je cdredfto tiaaočao ministrstvo dvig zaplembe, ki je bfb pred časom odrejena na občinske doldade k zaostalim davkom pod avstro-ogrsko monarhfo. Baje bodo s tem ukrepom dobile naše občine na razpolago znatne zneske, Id jih trajno potrebujejo za ureditev svojih financ. — Iz Čmifo V nedeljo, 18. t. m., priredi naše Bralno druStvo veselico s sledečim sporedom; «Na trgu» «Večer na morfu», poje domači pevski zbor. ^Nebesa na zemlji», veseloigra, igra domače društvo z gostovanjem g. Živca iz Gorice. — Iz Soiikana. V neki številki »Goriške Straže« je odgovoril dopisnik iz Solkana na opombo v «lidinosti» malo dni prej, da so se polnoštevilno udeležjli prireditve in, da niso inscenirali žvižganja, na katero je bilo v omenjenem dopisu namignjeno. Samo ugotavLja-mo, da nismo na nikogar določno namignili. S tem pa, da se je dopisnik «Goriške Straže* oglasil, fe dokaz, da se je čutil zadetega. — Za oou PnšH na vrsto oo. frančiškani. Te dni sta zapustila novozgrajeni samostan na Kostanjevici pri Gorici oba slovenska patra Iramčiškana. Pater Romuaid Ausser je odšel v Jugoslavijo, medtem ko se se je njegov tovariš p. Kerub n Begelj napotil v Cikago v Ameriki, Sedaj bo pnijaznd pater gvardjan na Kostanjevici lahko neovirano udejstvoval svoje načrte, kakor jih je svo,e-časno razlagal dopisniku videmskega «Gior-nale del Friulš» in kakor smo jih potem zabeležili v našem listu. Pojte m učite vse narode .! — Seja kraljeve komisije v Vidmu V četrtek se je vršila v Vidmu seja kraljeve komisije za izredno upravo furlanske ookrajine, na kateri so bili sprejeti sledeči sklepi^ičoči se nekdanje goriške dežele: Comm. di\ Ivan G rus o viru je bil imenovan za člana pokrajinskega gozdmega odbora. Komisdja je sprejela naičrt pogodbe o gori- Iškem zavodu za gluhoneme, kakor ga je sasno-I valo prosvetno ministrstvo, da bo isti deležen , onih ugodnosti, katere mu nudijo tozadevni zakoni. Komisija je razpravljala še o raznih drugph sadevah, ka pa se tičejo prejšnje videmake m redne uprave furlanske pokrajine. > — Propaganda za žitno bstko v FurlanUi), | Na pobudo furlanske kraljeve komisti* bo po vseh vasdh furlaaif^te pok raj'ine projektiran kinematografski lilm. katerega so pred kratkim projelctirali v Vidmu in ki služi propaga'n-di za Žitno bitko. Prva projekcija filma se bo vršila v nedeljo zvečer v Vidmu, potem pa se bo film projektiral do vseh vaseh pokraji-j ne. Film bo spreml al podtajnik furlanske kmetijske zveze dr. Medina, ki bo dajal povsod potrebna pojasnila. — Idrija. V izložbenem oknu trgovine gosp. Josipa Šraja je na vpogled omara kirurgičnh predmetov, dar videm^kega prefekt« za tu-: kajštnjo bolnišnico, ki sc nairerava še letos | otvoriti. Gradbena in priprav! aina dela dobro napredujejo. jNa severozarodai strani poslopja j nei£w£ivs Franc Jožefove jubilejne izolacijske bolnišnic s, ki se bo uporabila v ta nam en, je prlzidana lična kapelica. Izvršenih je tudi več cotranhvb '^pneure-ab,* ikaker modelna, kuhanja itd. Zaradi ti bo treba še primerno dovozno cesto, ker ^"e sedanja podobna bolj grapi kakor cesti, ter izvrS ti še : se pričeto delo ne nadaljuje in da se z zgradbo • te potrebne stavbe tako odlaša* Upamo, da ; bo zadeva končana vsaj v prihcdn em letu. ' Kr, rudn k, ki od prevrata ni izvršil noben h • aovih del. gradi letos dve novi hiši za delavska stanovanja. Tudi se gradi v bliini mesta novo skladišče za razstreliva. Vsa ta dela vo«*i stavbenik g jBizjak iz Gorice. Novo hišo gradi tudi trgovka s č pkami in branjarijo Jo-sipina Eržen v Via della Miniera ali na Bru-sovš. Kakor se vdi, \ izpuščen «Rošo», ki je daroval L 1. • t S potrthn srcem naznanjamo »sorochiikons, prijateljem in znancem, da ie naš preljubi očs Franc Samic poštni vpokojenec ; v Četrtek, ob 20, uri, nenadoma umrl. Pogreb se bo vršil v soboto, dine 17. t. ra, ■ ob 15. uri, iz hiše žalosti Via A. Manzoni št. 2, j Trst, dne 16. oiktobra 1925. Franc in Viktor, sinova; iMar'/a, hči; Si don tja, nevesla in nečaki. - -*■ • -Ai j».!»jnt.ii jm II m^^^nfM M i^elfađF Siti SINGER-jev šivaini strci, zav-.mocn dvajset let, se proda na obrcjkie. ICupujfeJo se stari stroii:, spre emo.jo se popravila. Acquecioi'to št. 60. 1476 MOŠKI KOŽUH, lep, se proda. Via Piccolo-m ni 3, III., odi 12 do 3. 1477 MRJASEC čiste angleške pasme za spuščanje. Vodopivec Štefan. Kjarbola zgornja 434 Crematorio, . 1476 BABICA, avtorizirana spre^ec a noseče. Govori slovensko. Slavec, via Ciuiia 29. 64 Dimovi — K. M. iz Gorice daruje ob pričetku šolskega leta L 100 za Sol. društvo im L 100 za Dijaško matico. Ob pril'ki večerje novoporočencev g. inž. Franca Mik4awč z gospico Marico Poklukar, se je nabralo v prid D: j. kuhinji v Gorici L 125. Denar hrani upravu itvo. — Včeraj sffio sporočili v «Edinosti», da je daroval učitelj Sul goj, Ročinj, za Dijaško ku- Borzna DFVIZE: Trat, lt>. oktobra Amsterdam od 99đo 1010 — Belgija od 1! 2 50 do 114 5 ; Pari* 1U.— do 111.75 London od 120 80 do lil.— ; New York od 24.8 ► do 25 —; Španija od 335.— do 365.— ; Švica od 4>0." do 4^4.— ; Atene od 33.- d'> 34.—; Berlin od 5031. 0 do 602.5J ; Bukarešt od 11.7" do 12.50 Praga od 7n.75 do 74.25: Ogrska od t<.0345 do 0.»KJ<)0; Dunaj od —.350 do —.360; Zagreb od 44 15 do 44.40. Benečgske obveznice 66.60. VALUTE: Trst; 16 oktobra. Avstrijske kron« od 0.0^45 do 0.0350; dinarji od 41.50 do +4.25; dolarji od 24.70 do 24.95; novci po 20 frankov od 95.— do 9S —; fuut šterling od 120.50 do 121.— , BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema* noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Jbarneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 20164 1277 EIŠNA, trgovsko izobražena gospodinja, ki govori slovensko n itaHjansko in ki razpolaga z večjo kave jo, dobi takoj dobro mesto. Ponudbe pod »Trgovina«, po^tnoležeče, Vipava, 1463 PROSTOVOLJNA DRA1BA radi preselitve se bo vršila v nedeljo 18. oktobra v Ajdovščini ob 10. uri, po prihodu vlaka, pri mimtt Trojer. Na dražbi so strogi, peč za Iivanje an ključavničarsko orodje. 1469 BABICA diplomirana, sprejema noseče. Ma-donnina 10. II. 1473 ČEVLJARSKEGA pomočnika, primerno n-vežbanega. išče Andrej Ccrkvcntk, Gornf« Vreme št. 28. p. Cave Auremiane. 1474 CREMA za obraz proti pegam, ogercem, ii- šaju, za olepšanje kože na prodaj v lekarni v 11. Bi stripi. 1442 plačuje ALOJZIJ posn, Plazza SMlaM l prvo nadstropje Pazite na naslovi Pazit« na naslovi Okus čokoladne ičen onomu Pazite na ime ARRIBA •ffi roti giL^... ?9 mlečne cokoSsaa s« ZELENIH zavitkih V vseh lekarnah po L 1.- Godbeni instrumenti in pnevmatični aparati „EOLOS" Edino zastopnlšivo 2a prodajo v Julijski Krajini, Jugoslaviji in Avstriji. AGENCIJA: IGNAZIO SLfAVICH Trst, Corso Gmribald! št. 6, I. nad. Pravimo Vam samo to: Predno kupite (48) Pohištvo oilejte si njuetlo Izbere pri M. STEINER Via fiepn 15 Ul 17 Via Gappa 15 Ia 17 F. BUDA ZLATARNA Trat — Corso Oarlbaldi 35 ¥Ia ScaMa 1) E, SUCC- Tnt, Vla ur btria (SvJakBb iiizo terkve) Bogata izbera mrtvaških potrebščin. Venci v perlah'in porcelanu. Cvetlice umetne in sveže. Fotografije na porcelanu po nizkih cenah. eia stroji za šivanje In vezenje, orlgln., nemški. ZALOGA: (67» F. BEDNAR tvrdka ustanovljena 1878. L Trs«, Via Genova 19 Z2l&sa ScaiSažs za vezneie B.HLC. POZOR! POZOR» V čevljarnici S- Giusto Vla Seal inata it. 4 (Sv. Jakob) dobite . moške levH« ođ L 55.— naprej; krasne ženska Jevlje od L 45.— wprej. Deški In otroški čevlji po najnižjih cenah v Trstu.--— Vel'ka P"11*®- Ob priliki odpretja šol čevlji in čliml po jako zmernih cenah. OstoJt« •« MM lilešfco! 678 O5.oj.o .1 mutm Ulelb« ODPRLA Kunuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga * veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, arebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) nova velika prodajalna izdelkov ___za moške, dečke in otroke — veliko izbero tu- in inozemskega blaga po konkurentnih cenah. Vsakdo naj obišče našo prodajalno brez obveze za nakup. Via delle Torrl 2 vogal S. Lazzaro IZLOŽBA. R Vsakdo naj obisce naso prodajama i C. VISINTIN I IZLOŽBA. m