Izbruh novih bojev med Egipčani in Izraelci ob Gazi Izraelci poročajo, da je bilo nad spornim ozemljem v zraku neko egiptovsko jet-letalo, ki je poseglo v boj. JERUZALEM, — Egiptovske in izraelske čete so se v ponedeljek peti zaporedni dan spopadle na obmejni črti pri Gazi. Izraelski viri poročajo, da so zdaj nastopile prvič v teh bojih tudi letala in da je bilo eno e-giptovsko jet-letalo zadeto. V Kairu so potrdili boje ob meji, toda zanikali vsak spopad V zraku. Predstavnik egiptovske armade je dejal, da se je bojevanje pričelo, ko so izraelske čete napadle neko egiptovsko vojaško postajo v bližini Beit Henou-na, južno od Gaze. O kakih e-gipčanskih izgubah ni bilo nobenih poročil. Ranjen pa je bil neki desetletni arabski deček po izraelskem strelnem ognju. Dan pred tem je bilo v spopadih v bližini Gaze ubitih šest o-iseb — štirje Egipčani in dva Izraelca. Na kraj bojev so odhiteli opazovalci Združenih narodov, da pomagajo ustaviti bojevanje in prelivanje krvi. TRUMAN JE UDARIL PO UPRAVI Bivši predsednik je govoril na konferenci demokratov v državi Michigan. Neurje nad Ljubljano; dva požara in štiri milijone škode Listi iz domovine poročajo, da je bilo v Ljubljani dne 3. avgusta veliko neurje. LJUBLJANA, Dne 3. avg. je bilo tu veliko neurje ki ga je spremljalo grozljivo grmenje in bliskanje; neurje je povzročilo dva požara. V Medvodah je strela zažgala pri podjetju “Sora” kabino, v kateri vbrizgavajo z nitrolaki svoje končne izdelke. Uničen je bil elektromotor in stikalo, škodo cenijo približno na 70,000 dinarjev. Pri tej nezgodi, ki bi mogla biti neprimerno večja, gre zlasti zasluga delavcem samim, da jih nesreča ni našla nepripravljene. Preden so prišli poklicni gasilci, so požar že pogasili, kajti spretno so uporabljali požarnovarnostne aparate. Torej se ni ponovilo, da bi ljudje nemočno gledali, kako jim ogenj uničuje imetje. Tudi v vojaškem skladišču pri Ježici je strela zažgala kar dve lopi, v katerih je bilo spravljeno približno 440 ton slame in sena. Čeprav ni vse pogorelo, je vendar seno za krmo uničeno, približno 440 ton slame. Po zelo velikih naporih poklicnih in prostovoljnih gasilcev se je posrečilo požar omejiti. Kljub temu je nad štiri milijone dinarjev škode. Priporočamo vedno in pov-•od veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! CLOUDY Danes deloma oblačno, podnevi in ponoči bolj hladno. MACINAC ISLAND, Mich. — Bivši predsednik Truman je ^ ponedeljek zvečer tukaj v svojem govoru silovito udaril po Eisenhowerjevi “velikemu busi-nessu posvečeni administraciji”, nakar je napovedal, da bo “ljudstvo izpulilo vlado iz rok posebnih privilegijev.” Bivši predsednik je obtožil ad-mnistracijo, da “izpodkopuje zakone, katere b morala administrirati”; obdolžil jo je, da zasleduje v “največji tajnosti” politiko za uničenje Tennessee Power administracije in ožigosal jo je, ker ni uravnovesila proračuna. Truman je govoril svoj govor, ki je bil v treh dneh njegov tretji največji govor, na konferenci michiganskih demokratov. Dejal je, da bo rekord dokazal, da ima sedanja administracija težave s svojo lastno korupcijo. Značilen primer nam nudi Dixon-Yates zmeda, “kjer administracija deluje pod plaščem največje tajnosti,” je rekel Truman. Rečeno je bilo, da če bi ne bilo teh razsipnh demokratov, bi bil proračun že davno uravnovešen, je dejal. No, in kaj se je zgodilo? Zdaj smo že tretje leto na milost in nemilost izročeni “big businessu”, pa še zdaj nimamo uravnovešenega proračuna. Zadnjikrat, ko smo imeli uravnovešen proračun, je bilo to — ‘pod mojo administracijo,” je dejal. Truman, ki je sedaj 71 let star, je dejal, da je preklical syoje nameravane govore v Los Angelesu in San Franciscu prihodnji mesec, in to na željo svojega zdravnika in svoje žene, ker bi bilo to dolgo potovanje sedaj zanj prenaporno. Med odličnjaki, ki so se udeležili 3 dni trajajoče konference, je bil tudi G. Mennen Williams, governer države Michigan. Mennen je bil tudi tisti, kij e nedavno povzročil jezo in ogorčenje v vrstah republikancev, ko je dejal, da je, po njegovem mnenju, Eisenhower prestar, da bi zopet kandidiral. Eisenhower je zdaj star 65 let. Predlog Zdr. narodom za sprejetje načrta preds. Eisenhowerja Predlog za vzajemno zračno inšpekcijo Zdr. držav in Sovj. zveze je predložil odboru ZN delegat Cabot Lodge. ZDR. NARODI. — Glavni a-meriški delegat Henry Cabot j Lodge je apeliral na pododbor v Združenih narodov, v čigar področje spada razorožitev, naj o-dobri Eisenhowerjev načrt za zračno inšpekcijo kot važen korak v smeri redukcije oboroževanja in kot zagotovilo svetu, da ne bo ponovitev nadaljne vojne. Lodge je predložlil pododboru Združenih narodov načrt iz Ženeve, v katerem je Eisenhower predlagal izmenjavo vojaških načrtov ter zračno inšpekcijo Združenih držav od strani sovjetskih letalcev in Sovjetske zveze od strani ameriške letalske sile. Ameriški delegat je govoril v prijateljski atmosferi, ki je zavela iz Ženeve k Združenim narodom. Predsednik Eisenhowker v Denverju je poln upanja, da bodo razgovori pred Združenimi narod privedli do nadaljnega zrahljan j a svetovne napetosti. Samomor radi ženine smrti GOLDFIELD, Nev. — Henry Hytti, star 55 let, in njegova, 50-letna žena Alice sta se peljala z avtomobilom, nad katerim je on nenadoma izgubil kontrolo, nakar se je avtomobil štirikrat prevrnil. Žena je bila na mestu mrtva, mož pa je dobil samo neznatne praske. Nekaj časa je ves obupan stal ob truplu žene, potem pa je stopil k avtomobilu, vzel iz njega revolver ter se ustrelil v sence. Tito povzroča Sovjetiji velike skrbi (zgleda, da so Sovjeti bolj zaskrbljeni nad bodočimi Titovimi potezami kakor je Tito nad sovjetskimi. - Kaj naj Sovjeti store, da bo “volk sil in koza cela”? - Celo Italijani, ki sovražijo Tita “vse do njegovega drobovja”, priznavajo, da je mojster v ribarjenju v kalnih vodah. Tito je pričel preizkušati sovjetsko iskrenost s klofutanjem satelitskih lutk. — Poravnati hoče svoje račune z vsemi onimi, ki so obešali svoje vodilne ljudi kot “titciste”. JOHN P. LEACACOS, evrop- dih (ki so pogledi Amerike): — ski poročevalec ameriških tis- Tito se je ohladil, vkolikor se likovnih sindikatov, je objavil v če vojaških zadev, napram Bal-v včerajšnjem listu “The Cleve- kanskemu paktu, ki je posredno land Plain Dealer" poročilo, ki ali indirektno povezan z NATO. ga na tem mestu objavljamo v V tem pogledu je Tito danes prevodu. Njegovim ugotovit-' dalje na sredi, proč od Zapada, vam ne dodajemo nikakih pri- s čemer pa ni rečeno, da je ne-pomb ali komentarjev; te naj si obhodno potrebno, da bi bil za-čitatelji sami ustvarijo. Njego- to bliže Sovjetski zvezi. Neugodno Titovo občutje ob Zapadu Tito se kot komunist ni niko- je Češkoslovaška: Tu hoče Tito povrniti komun, veljakom, ki so jdali leta 1952 justificirati Rudolfa Slanskega kot “titoista.” — j Češkoslovaška partija je danes jined vsemi najbolje organizirana. Rusi stoje torej zdaj pred kočljivimi vprašanji in problemi. — Koga naj vržejo Titovim psom? Kako naj ' obdrže učinkovito kontrolo v satelitskih državah brez tamošnjih močnih voditeljev Ali naj ponudijo Titu katerega koli grešnega kozla? -------o------ Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Novi grobovi vo poročilo se glasi: DUNAJ, 29. avgusta. — Kakšne namene ima jugoslovanski v , . , , , sc 1S.U1, 'numumsi m niK' maršal Tito v pogledu vzhodno- „ evropskih k„mu„6 spf tov? Iplf TmerS ^ kaj namerava Sovj. zveza'sovražnost komunlzma, Ko so Sovjeti želeli, boljše ter tesnejše odnošaje med sovjetsko in jugoslov. komuni- storiti topogledno? Kje je odgovor na veliko vprašanje? ... Odgovor na to vprašanje tvo- stično partijo! je bil Tito hladen ri danes najbolj fascinirajočo u- napram tej ideji. Toda vada ni ganko tukajšnjim zavezniškim bila vržena zaman. Govoriti po diplomatom. Titov sedanji poiz-j komunistično, je bila verjetno kus, da bi ribaril v sovjetskem , tista stvar, ki jo je Tito najbolj ribniku, smatrajo nekateri anali- pogrešal v svojem “izgnanstvu” zatorji kot potencialno najmoč- | Danes je v Moskvi Jugoslov nejši politični razvoj leta. Raz- delegacija, ki previdno tiplje pred seboj. Istočasno skuša Ti-Tito vsekakor preizkuša iskre- to izvajati svoj pritisk na dva nost Sovjetov: Ali blufajo? Ali druga načina: Pozval je na raz-še vedno mislijo to, kar so maja pust Kominforme (ki ga je vr-meseca v Beogradu zagotavljali gla iz komunističnega občestva) — da je komunistič. deželam ' nakar je pričel klofutati sate’ dano na izbiro, da vsaka zašle-| iitske lutke, katere dolži, da ho-duje svojo lastno pot do mark- dijo še vedno po Stalinovi liniji sistične utopije? in da ne posnemajo obnovljene- Če bi bilo tako, bi to pome-|ga beograjsko - moskovskega nilo konec svetovne komunistič- prijateljstva, ne konspiracije ali zarote, direk NAJNOVEJŠE VESTI CLEVELAND. — Včeraj opoldne sta bila ubita dva policista, ki sta bila na aipbulanč-nem vozu, kateri je bil zadet od nekega osebnega vlaka Erie železnice na križišču E. 91 St. in Loren Ave. Ubita policista sta: Warren L. Stainbrook, star 58 let, in William R. Hudec, ki je bil star 37 let. WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je dejal, da obstojajo dokazi, da Sovjetska zveza oskrbuje arabske narode z orožjem. JERUZALEM. — Komisija Združenih narodov je sporočila, da je Egipt pristal na premirje in na končanje bojev z Izraelci v bližini Gaze danes ob šestih zvečer. WASHINGTON. — Japonski minister zunanjih zadev Ši- Osvoboditev socialistov DUNAJ. — Pretekli teden je madžarska vlada izpustila iz zaporov večje število socialnih demokratov, kakor so povedali potniki, ki so prispeli iz Madžarske na Dunaj. Rečeno je, da je bilo osvobojenih 50 socialnih demokratov. Knec upora na parniku LONDON. — Britanska admi-rahteta je naznanila, da je konec upora na švedskem parniku Dorothea v Južnem Atlantiku, na katerem so se uprli mornarji. Zdaj vlada na parniku zopet mir in red. tirane iz Moskve za izključno korist Sovjetske zveze. Obstoječi činitelji Tako pravijo tukaj • nekateri izkušeni in izvedeni opazovalci, katerih govorjenje se ne more smatrati za prazne iluzije. Di- Sovjetija — kod in kam? SOVJETSKA TVEGANJA. — Tukaj je stvar malce kočljiva za Kremelj. Nihče za gotovo ne ve kdo v Politbiroju je osebni patron ali zaščitnik tega ali o-nega satelitskega voditelja. Da — — v — v* v i CA i c* O. J. CAZj A J , . I S X— — plomati dostavljajo naglo k te- ^ -ie vprašanje, če si Kremelj mu: Vsi, Sovjetska zveza kakor ^abko privošči omajati delikat-tudi njeni sateliti, stoje pred no ravnotežje svojega kolektiv-mnogimi ovirami, preden more- vodstva z odstavitvijo tega jo uveljaviti to svojo “novo” ,a^ onega satelitskega voditelja, politiko. In to zaradi sledečih ™ to morda samo za to, da ohra-činiteljev: |ni Tita Pri dobri volji. TITO — Jugoslavija je na ' Izpremenitev voditeljev in ključni strateški poziciji naspro- dob^r^n v komunističnih državah ti satelitom, ki tvorijo “bufer” Pa nikakor ne bila lahko de- Joseph Sila V Marymount bolnišnici je u-mrl v ponedeljek zvečer po dol-[gi bolezni rojak Joseph Sila v starosti 68 let,, stanujoč na 8414 Rosewood Ave. Pokojni je bil doma iz vasi Gradišče, fara Rodik na Notranjskem, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Spadal je k Društvu Naš dom št. 50 — SDZ, k društvu Na Jutrovem št. 37 SNPJ in Društvu sv. Janeza Krstnika št. 63 ABZ. Pokojni je bil svoj čas zaposlen pri Rich-man Bros., zadnja tri leta pa je živel v pokoju. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, roj. Debevec, sina Josepha, hčer Eth-lel Huste, vnuke in polbrata Franka Klun, v starem kraju pa brata Louisa. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in od tam na Kalvarijo. Anton Zadnik Po kratki in mučni bolezni je preminul v mestni bolnišnici Anton Zadnik, star 67 let, stanujoč na 1272 E. 168. St. Tukaj' zapušča soprogo Jennie, rojeno Demojzes, doma iz vasi Podgrad, fara Hrušica; 2 sinova, Anton F., in Victor J.; 5 vnukov, sestro Jenine Frank in več sorodnikov. ■^°jen je bil v vasi Pregarje na Primorskem, kjer zapušča sestro Frances in več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let. Delal je j nad 28 let pri East Ohio Gas Cd. dokler ni bil vpdkojen pred dve-mi leti. Bil je član Dr. Slovenec št. 1 Š. D. Z. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 548 E. 152. St. v cerkev Marija Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče. v* L.V_AA O A 1A J A V A l/ V WA AJ ID UU-LCl Sovjetije ob njenih zapadnih lo- Tu navajamo zakaJ ne: mejah. Nerazviti prirodni viri 1 Sposobna voditelja Ogrske Jugoslavije pomenijo za vsako- Albanija kaznovala graničarja LONDON. — Albanija je naznanila, da so bile zavzete ostre mere proti graničarju ali obmejnem stražniku, ki je dne 7. avgusta ustrelil nekega jugoslovanskega državljana, kateri se je nahajal na jugoslov. strani meje. Vlada je izjavila, da bo plačala odškodnino družini žrtve. gemitsu je dejal, da je na Japonskem manj kot milijon komunistov, da je pa “‘mnogo milijonov” Japoncev pod komunističnim vplivom. gar evropsko nagrado št. 1. Jugoslavija se je upirala in kazala zobe sovjetski sili dolgih sedem let. Politično vse to pomeni, da se Tita, bossa Jugoslavije, ne more kar tjavendan jemati. Nazori Italijanov Celo Italijani, ki sovražijo Tita “vse do njegovega drobovja” (Tito’s guts), ga nergajoč občudujejo kot ribiča - mojstra, ki zelo spretno ribari v kalnih vodah. Tito hoče zdaj, in sicer v obeh svojstvih — kot stvari posvečen komunist in odločen na- Madžarska ima v obeh, v Ra-kosiju in Nagyju, komunistična voditelja prve vrste. Zdaj je na vrhuncu Rakosi. Nagy pa je glavar nove liberalne smeri, katero je Rakosi po Malenko-vem padcu zavrgel. Madžarski komunisti na splošno so nezanesljivi, zmedeni in nesposobni (mediocre). Tito pa hoče Rako-sijevo glavo, ker je dal Rakosi leta 1949 obesiti Laszlo Rajka, “titoističnega” zun. ministra O-grske. Poljski ikomun. voditelj Borislav Bierut je tudi smatran za cionalist — igrati večjo vlogo v sPosobnega vodjo. Bivši visoki svetovni areni. Tu'kaj ga opi-!^omun^s*; ■^•n^rei ^omLdka> ki Je sujejo kot neke vrste Nehruja, 1^ ožigosan kot “titoist”, je bil i _ 1 O T 1 T VM 1 O A /A V* 1 r* n n _ m toda z večjim pogumom za ris kantno “power” politiko. RUSKE PRIDOBITVE. — Obnovitev tesnejših jugoslov.-sov-jetskih odnošajev je povzročila, d sej e Tito danes bolj oddaljil Zapadu samo v sledečih pogle- zdaj izpuščen iz zaporov. Toda komunistična partija na Poljskem ni klasificirana kot kaj prida učinkovita. Tito hoče vračati milo za drago Nadaljna glavna Titova tarča Frank Videmšek Po več letih rahlega zdravja je preminul na svojem domu na 14409 Thames Ave., Frank Videmšek, st., star 77 let. Tukaj zapušča soprogo Thereso, rojeno Nahkota, doma iz Doba pri Domžalah; 5 otrok: Victor, Mrs. Frances Devine, Frank, ml., Mrs. Julia Palivoda, Mrs. Rose -Sobolewski; 14 vnukov, 2 pravnuka in več sorodnikov. Rojen je bil istotam kot soproga,- Tukaj je bival 46 let. Bil je član dr. Lunder Adamič št. 28 SNPJ, in Slov. moške zveze št. 3. Vpo-kojen je bil zadnih 15 let; poprej je 20 let delal kot vrtnar za mesto. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Marija Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče. ------o----- Argentinci v Jugoslaviji BUENOS AIRES. — Dne 29. avgusta je odpotovala od tukaj argentinska vojaška delegacija, ki bo obiskala Češkoslovaško in Jugoslavijo. Petnajsta obletnica— V soboto ob sedmih bo v cerkvi Marije Brezmadežne na Superior Ave., in E. 41. St. sv. maša za pok. Mary Leben v spomin 15. obletnice smrti. V staro domovino je odšel— Mike Pavisic, ki je živel v tej deželi od leta 1906, se je 24. avgusta odpeljal z ladjo Queen Mary za stalno v staaro domovino. Vse potrebne dokumente mu je preskrbela potniška pisarna Bled Travel Service, 6113 St. Clair Ave. Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete imajo v nedeljo pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh uro molitve, nato pa sejo. Banket SMZ— Vstopnice za konvenčni banket Slov. moške zveze so naprodaj pri vseh krajevnih tajnikih in pri glavnem predsedniku M. Intiharju, 630 E. 222. St. — RE 1-6388. Iz starega kraja— K svoji teti, Mrs. Josephine' Modic, 1022 E. 70 St., so prišli iz Gradinja v Istri Mr. in Mrs. Marijo Runko in njun 9 let stari sin Dilijo. Družina je živela ves čas po vojni v zoni A Svob. tržaškega ozemlja in je tako prišla sem izven kvote kot dva meseca pred njo Marijev brat Miro in njegova žena. Prišli so po posredovanju Mrs. Matt Modic. — Dobrodošli med nami! Begunci iz Evrope— Med begunci, ki so se včeraj izkrcali v New Yorku, je tudi več slovenskh rojakov. V Cleveland pridejo: Andrej Kozjek, sponzor Theresa Jeric; Alojz Mišmaš, — sponzor John Adamič; Edvard Veider, sponzor Jože Ci dina; — Vilma Stumberger, sponzor L. Oblak; Josef, Marta, Klavdija in Helga Schober, sponzor Jože Grdina; Theresa Schneider, sponzor Mike Kube; Jožef Mihič, — sponzor Joseph Stampfel; Anna Hoge, sponzor Richard Fink; v Girard, O., gre Marija Rak, ki ji je sponzor znani John Anžiček. Dobrodošli v svobodni Ameriki! Slovo— Članstvo Društva Naš dom št. 50 SDZ je vabljeno nocoj ob osmih v Ferfolijev pogrebni zavod, da se poslovi od umrlega sobrata Joe Sila, v četrtek pa k njegovemu pogrebu. Za nagrado — izlet— John Telich, zastopnik Sun Life Assurance Co., je odpotoval v Banff in na Lake Louise v Kanadi. Potovanje ima plačano kot nagrado za svoje uspešno in kakovostno delo. V njegovi odsotnosti naj stranke kličejo Michaela Telicha, CH 1-7877 ali 'RE 1-1140. V bolnišnici— Joseph Slogar, 1149 E. 63 St, je v Cleveland Clinic, kjer je bil operiran. Obiski dovoljeni! ------O------ 25 otrok utonilo na Kitajskem HONGKONG. — Nad prostorom oziroma dolino, kjer so i-meli otroci piknik, se je utrgal oblak, nakar je voda zalila otroke, od katerih jih je 24 utonilo. Nad dvajset otrok pa pogrešajo Slučaji ohromelice COLUMBUS, O. — Državni zdravstveni department je naznanil, da je bilo pretekli teden sporočenih 124 novih slučajev ohromelice ali bolezni polio, katere je sedaj v Ohio vsega skupaj 576 slučajev. Ameriška Domoviiva i i » ?j r} tai,■i » 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-062S — Cleveland 3, Ohio Fabliahcd dally except Saturday*, Sunday«, Holiday« and th« flr»t w««k in July General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA E» Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. j£a Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, ea tri mesece $4.00. Mnenja In vesti IZ ŽELEZMEGA OKROŽJA Piše Andrej ček E.xxxx3Kxxxxy^±xxxxx3f I'yyKYTY^ Duluth, Minn. — Marksistična Prosveta je Objavila v začetku julija v dveh svojih izdajah članek “Andrejčkom.” Podpisan je John Lokar, st., dasi najbr-že njegova roka malo ve o pisanju dotičnega članka. Tudi ni važno kdo piše, ampak kaj piše. Marksistični ekstremisti, ki SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 Cor S months. I ----------- — -----"7 —- Canada and all other countries outside United States hlačajo po svetu za Leninovem $12.00 per year; $7 for 6 months; $4Xor 8 months. in Stalinovem marksističnim Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Offlc« at naukom in §a vsiljivo proda Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. | ] aj o vsakomur, posebno pa še No. ley w". a,.„ o, in~ J nerazsodnim in lahkovernim, ki Wed., Aug. 31, 1955 ' ’ ______ & komunizma sploh ne poznajo, so • j n*- i dokaj vstrajni tiči. To si jim Adenauer V JVlOSKVO" mora priznati. Neglede koliko- Varšava V skrbeh krat jim kdo dokaže grde zmote in zlobne namene, ne odjenjajo. V zadnjem času so postala potovanja državnikov po- Računajoč menda na ne visoko sebno pogosta. Med tem ko so preje hodili državniki svo- raven izobrazbe njihovih prista-bodnega sveta največ v Washingten in London, so se letos šev in sopotnikov, skačejo pri začela potovanja tudi v Moskvo. razpravah in. razglabljanjih v Spomladi je šel tja kot prvi avstrijski kancler Raab, sv°iih za'go;vorih.od Predmeta d01 nato je bil povabljen nemški kancler dr. Adenauer, prav ta- Predmeta- Jdl zalotiš pri zago-ko Tito in vodilni državniki svobodnega Zahoda. Trenutno varjanju ene zmote in mesto, potuje po Sovjetiji cela vrsta članov ameriškega Kongresa, da bi pristali na dokazano zmoto za pozno jesen je napovedan obisk zastopnikov francoske ~ hitro skočijo v druge pred- vlade in celo iranskega šaha. mete in govore in trobijo o čisto Od vseh obiskov je gotovo najpomembnejši obisk za- nečem drugem, ki nima s perečo hodnonemškega kanclerja dr. K. Adenauerja. zadevo nobene zveze. V ta na- Priprave za ta obisk so bile zelo podrobne, časa je bilo men ima;>0 od SV0Je vi^e ko' dovolj, listi vedo celo poročati, da so glavna vprašanja bila mande že kar PriPravlJene ploš-urejena že v predhodnih pogajanjih med nemškim in sov- če’ ki iih nataknej° na vrtilnik jetskim ambasadorjem v Parizu. Kancler dr. Adenauer 0d- alParata in druga mu" haja v Moskvo zato, ker je bil na ta obisk povabljen in pa zika hrešči- Stari Janezi. kakor zato, ker so Sovjeti tisti, od katerih zavisi največ uspeh ali Ke n' pn <<člankar” Lokar in neuspeh nemške zahteve po zedinjenju. Na ta obisk gleda- drugi nJeš0Vega duha. Pa kar jo najbolj pozorno v Parizu; še vedno se jim zdi, da bi se od radosti skačejo in ploskajo moglo zgoditi, da bi se med Nemčijo in Sovjeti zvaril kak Ivan°m’ Juretom’ in drugim, ki dogovor, ki bi bil podoben dogovoru, ki je bil 1 1923 skle- •iim igraJ0 ugaja:>0če pJošče, s njen v Rapallu. Takrat so Sovjeti sklenili z Nemčijo dogo- naterih hreščij° že tisočkrat vor, s katerim so sebe in Nemčijo dvignili iz izolacije in se premlete in opisane klevete na vrnili skupno v vodstvo svetovne politike. Tokrat bi se mo- rovaš katoliške cerkve, duhovni-glo Zgoditi tudi kaj takega. kov in drugih, ki se s komuniz- V poljski zunanji politiki velja staro pravilo, da se je m°m ne strinJajo- Veselje je pa sporazum med Nemčijo in Rusijo vedno sklepal’na račun še t0lilk(> Večje’ če pod tako laž" Poljske. Vedno je bila Poljska tista, ki je morala plačevati |n'pVo godlja PodPišei° kakega te kupčije. Sicer imajo sedaj v Varšavi komunistični režim Janeza- ki je trdno pod kontrolo Moskve, poljska vojska je pod vod- Marksisti pri Prosveti dobro stvom sovjetskega maršala in nadzirajo jo sovjetske voja- vedo’ dakarnatvezujejoinpod-ške komisije, toda med pristaši levice in desnice je na Polj- tikaj° katoliški cerkvi, da je skem nekaj skupnega: oboji zrejo z nezaupanjem na Nem- fašistidna in b°gve kaj še, da so čijo, oboji ne, verujejo, da bi bili riemški komunisti v vzhod- to laži’ ki slepijo nezavedne. Ne ni Nemčiji manjši nacionalisti, kakor pa so to oni tam v za- Pričakujem, da bodo to kedaj hodni Nemčiji. V obeh Nemčijah je enak odpor proti temu popravljali, taki poštenjakoviči da bi nemški narod mogel kdaj ,priznati pravičnost meje,’ hiso- ki gre ob Odri in Neissi in ki daje mesto Szczecin (Stettin) Na srcu jim hudo leži znani Poljski. Kadar je bil Ulbricht v Moskvi, so v Varšavi bili McCarthy, ki je ‘žehtal’v svojih zaskrbljeni, sedaj pa bodo še bolj, ko bo dr. Adenauer mo- Preiskavah komuniste. McCar-ral tam dobiti od Sovjetov vsaj nekaj koncesij zato, da po- tby jim Je fašist, diktator in ne čaka, da se zedinjenje Nemčije ne izvede sedaj že tako, ka- vem kaj še vse! McCarthy je kor to komunistom v Evropi ne more biti prav. V Varšavi človek hitrega temperamenta, vedo, da sta se že Stalin in Hitler 1. 1939 sporazumela na ra- Morda včasih prenagel v svojih čun Poljske, toliko lažji bo tak sporazum med Bulganinom zaključkih, in se v teh tu in tam in Adenauerjem, ker tokrat ne gre zato; da bi se morali oni včasih zaleti. Tudi drugi mar-v Moskvi kaj preveč ozirati na občutljivost režima v Varša- sikdo se zaleti. Je pa McCarthy vi. V Varšavi je na vladi komunistični režim, ki mora biti Pdličen nasprotnik komunizma! že iz ideoloških razlogov pokoren Moskvi. Tega mu ne more odrekati nih- Toda opazovalci v Varšavi opažajo zanimivo trenje med r6- Tu P pa Pes pokopan. Baš vrstami komunistov. Vse poljsko javno minenje je soglasno, radMega komunističnim sopotni. da bodo koncesije Nemčiji morali nazadnje plačati spet kom ni Pri srcu- To razumem, i oljaki. Toda med komunisti samimi je. nerazpoloženje za Saj ie McCarthy pač edini, ki take koncesije in vedno bolj se oglašajo glasovi, da bi tudi Pe javno in na pogumen način poljski komunisti morali sedaj' kreniti na pot odpora proti prePre^ komunistom in njiho-Moskvi, kakor je to 1. 1948 storil Tito. Kakor takrat Moskva v*m s°potnikom marsikak načrt ni mogla nastopiti z oboroženo akcijo proti Titu, tako bi te- ~ dasi ne vseh- Odkril je, kako. ga ne mogla storiti danes, ko se z zahodom razvija tolikšna 50 se komunisti po direktivah delavnost za zgraditev “mrzlega” miru na svetu. V Moskvi Moskve vtihotapljali v razne vedo, da vojske sedaj ne more biti in to zaradi prehudih po- urade’ vse z gotovimi nameni, sledi c. Ako bi se torej v Varšavi Moskvi uprli, to verjetno V uredništva raznih publikacij ne bi izzvalo ruske vojaške 'akcije. Poljskim komunistom v se ^ utihotapilo mnogo sopotni-odporu proti Moskvi tudi ne bi bilo treba iti predaleč na kov hinavsko potuhnjenih desno, ker jim zahodne velesile takega prehoda ne bi hotele komunistov, da naj bi tam na-in mogle dovolj drago plačati. Zahodne velesile so namreč lvi;iali in igrali javnosti take od oale večkrat vedeti, da poljske meje ob Odri in Neissi ng komunistične komande priprav-priznajo. < Ijene plošče, katerih vsebina Toda “utrjena” samostojnejša pozicija režima v Var- naj umaže dobra imena raznih šavi bi v prvi dobi pogajanj med Nemčijo in Sovjeti imela vpkvrdk l0seb, posebno imena na svoji strani vsaj tajno pomoč zahodnih velesil, ki bi upor- duhovnikov itd. McCarthy je bil nost komunistov v Varšavi podpirale tako, kakor so po 1. v osPrediu tega boja, zato so 1948 podpirale Titovo opozicijo v Beogradu. Ameriška jn marksistični ekstremisti vpili in angleška ambasada v Varšavi sta po pisanju listov svoji via- vP9ejo- Proklet naj bo McCar-di o takem razpoloženju v poljski vladi že obvestili. Spletk thy! in ugibanj pa še dolgo ne bo konec višek bo dosežen šele ET prijatelji, pri vsaki zadevi med konferenco štirih zunanjih ministrov, ki bo v oktobru in sporu sta dve strani! V k- u;i . , Pri tem zaletavanju in vpitju • a/i i k° bl. 0 r dobrih slovenskih katoliških ljudi. Tuji svet jih je napolnil s tujo neslovensko mislijo. Največ so tega krivi slabi časopisi, ki so jih brali in jih še vedno bero. Vsem sodelavcem pri listu in vsem čitateljem pozdrave! Mrs. H. Podpadec. Dr. sv. Marije Magdalene šl. 162 KSKJ Cleveland, O. — Ker je prvi ponedeljek v mesecu delavski praznik “Labor Day,” ta dan ne bo seje. Seja je prestavljena na četrtek, ,8. septembra. Vršila se bo v sobi št. 4 šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Asesment bom pobirala od šeste dalje! Članstvo prosim, da to vzame vljudno na znanja. Pozdrav in na svidenje! Maria Hochevar, tajnica. Fantastični predori in mostovi Že pred 200 leti so se pojavili drzni načrti, p0 katerih bi pod Rokavskim prelivom zgradili predor, ki bi po kopnem vezal Anglijo s Francijo. Čudno je, da tega načrta še vedno niso u-resničili. Kljub stalimo naraščajočemu letalskemu prometu pa se tej zamisli tehniki in državniki še vedno nočejo odpovedati. Avtomobilski in železniški promet nudi še vedno velike prednosti. Eden izmed najzanimivejših načrtov te vrste je gotovo orjaški osnutek gradnje messinske-ga mostu. Ameriška družba za gradnjo mostov, ki je prejela od italijanske vlade naročilo za izdelavo osnutkov za most, ki naj zveže Sicilijo z italijansko kopno zemljo, je zgradila med o-stalim tudi znameniti zlati moist pri San Frančišku. Italijanski most pa bo za 90 metrov daljši. Do sedaj opravljajo promet v Messinski ožini s pomočjo prevoznih ladij, ki prevzemajo na krov 2000 do 3000 potnikov, 50 avtomobilov ali po 24 železniških vagonov. Prekladanje je zelo zamudno in nepripravno. Sam prevoz traja skoro polno uro časa. Orjaški most bo zgrajen po sistemu nepremakljivega stebrišča, ki bo medsebojno povezano jeklenimi vrvmi. Služil bo avtomobilskemu in železniškemu prometu. Ob straneh avtomobilske ceste pa bodo hodniki za pešce. Orjaški masiv največje gore Evropi tvori v zimskih mesecih nepremagljivo oviro za avtomobilski promet. Novi predor skozi Montblanc bo to oviro od- stranil in postal verjetno naj-vežnejša žila za osebni in tovorni promet v Evropi. Računajo, da bo skozi predor v obeh smereh vozilo najmanj 150,000 avtomobilov na leto. K temu je treba prišteti še na tisoče avto busov s turisti, smučarji in romarji. Tudi tovorni promet bo verjetno zelo živahen. Čeprav leži predor na francosko-itali-janski meji, bo tudi za Švico velikega pomena. Računajo, da bo 2/3 prometa usmerjenega čez Švico. Naj novejši načrti cenijo dolžino predora na 12,5 km s prerezom v obliki podkve. Višina predora bo znašala 5 m, širina bo dopuščala istočasni promet v obeh smereh. V določenih razdaljah bodo izogibališča, pomožne postaje, telefonske celice in mehanične delavnice. Preskrbljeno bo za sodobno razsvetljavo in ventilacijo. Zvezo med Evropo in Afriko predvideva predor pod Gibral-tarsko ožino. Ta bi bil dolg 35 km, od tega 21 km pod morskim dnom. Najkrajša črta med o-bema celinama znaša sicer samo 14 km, vendar je črte tehnično ne morejo upoštevati, ker je tu morska ožina globoka 700 m. Zato je potreben velik ovinek. Kljub velikim napetostim v svetu, iščejo narodi čim tesnejše vezi med seboj. Svet postaja polagoma ena sama vas. ----------------o------- Slovenci se bore za življenje .. . Avstrijski list “Salzburger Nachrichten,” ki sicer slovenski stvari ni bil nikdar posebno naklonjen, opisuje razmere na slovenskem Tržaškem in Goriškem v dolgem celo stran obsegajočem članku z naslovom “Narod mrtvih gora” in “Slovenci sev. Italije se bore za svojo zemljo in življenje. Pogodba čaka na izpolnitev. Svileno nasilje!” Potem ko je opisal “mrtve gore” Krasa in pokrajino, razlaga pisec preteklost Trsta in Gorice in podčrtava slovenstvo pokrajine. Po njegovem je zahodna diplomacija, ki je razbila gospodarsko in kulturno enotnost pokrajine, napravila veliko škodo, pri tem pa ni niti malo rešila narodnega vprašanja prizadetega ozemlja. Neki mlad Slovenec mu je razlagal, da slovenska narodna manjšina nujno potrebuje oporo, če se hoče rešiti. Zato se naslanja na Tita, čeprav komunizma ne mara. (Fant je verjetno pripadal Besednjakov! skupini — Op. ured.) Kjerkoli je pisec spraševal prebivalstvo o njegovih razmerah, je naletel na molk. Pravi, da dolgo tega ni mogel razumeti, šele kasneje je spoznal, da se prebivalstvo boji tujcu povedati resnico, da ga ne bi Italijani zaradi tega prijemali ali mu na kak način škodovali. Po njegovih podatkih živi v Trstu okoli 70,000 Slovencev, na Goriškem 45,000 — Gorica je po njegovem mnenju na pol slovenska —, v Beneški Sloveniji pa okoli 65,000. Ti Slovenci so imeli pred prvo svetovno vojno, celo vrsto svojih gospodarskih, kulturnih in socialnih organizacij, pravi Avstrijec. Te pa so nato fašisti uničili in njihovo premoženje — Ena tretjina celotne površine Združenih držav je puščavski ali pol puščavski svet, ki je brez umetnega namakanja neprimeren za obdelavo. IVERI Uprava španskega kopališkega mesta San Sebastian je napovedala vojno množici bolh v svoji občini. Vsakih deset dni temeljito razkužijo s praškom DDT kopališke kabine, pesek na. plaži, kino dvorane, hotele, kavarne in celo tramvaje. Upajo, da bo prišlo v San Sebastian več tujcev, če ne bo več toliko bolh. * Sredi noči se je oglasila varnostna naprava neke milanske banke. S samokresi v rokah so vdrli stražniki k blagajnam in našli mucko, ki se je igrala z žicami varnostne naprave. * Na poljih Norfolka in Suffol-ka (Anglija) so ljudje nedavna občudovali nenavaden in smešen pojav: fazani in jerebice so motovilili kot pijani. Šele kasneje so ugotovili vzrok za to nenavadno, pijanost. Ptice so namreč pozobale kroglice, ki so jih prebivalci raztrosili po polju, da bi omamili divje golobe, ki so napravili na žitnih poljih precej škode. * Letošnja venezuelska kraljica lepote, ki je po poklicu teniška igralka, je takole povedala: “Na lepotnih tekmah je podobno kot pri tenisu, le s to razliko, da ljudje ne gledajo od leve na desno in nazaj, marveč od zgoraj vzdol in narobe.” na- Avstralska vlada je dala svojim policajem dovoljenje, da smejo pregledovati gostilne, ali so čiste. Njihova pravica pa je omejena le na posodo, pribor in na kuhinjo, medtem ko jedi in, žganja ne smejo pokušati. zaplenili. Med drugimi krivicami omenja tudi požig slovenskega narodnega doma v Trstu. “Krivice, ki jih je storil Slovencem fašizem, so ostale nepopravljene. še vedno so v veljavi fašistični zakoni, ki zabranjujejo rabo slovenskih imen in slovenskega jezika v javnem življenju .. . Slovenci postajajo na svojih lastnih tleh manjšina zaradi naraščajočega italijanskega doseljevanja in finega ‘svilenega nasilja,’ ki ogrožata njihov narodni obstanek. Nimajo nobenih lastnih denarnih zavodov, nobenih poljedelskih organizacij, politično pa razpadajo v sedem različnih skupin in so skoro na milost in nemilost izročeni ošabnemu italijanskemu nacionalizmu,” poroča pisec. Nato pripoveduje, da londonski dogovor, v katerem so slovenske narodne in kulturne pravice še nekam zavarovane, še vedno ni stopil v veljavo, opisuje, kako so Italijani proti volji Slovencev postavili na njihovih tleh naselbine za nove laške priseljence in v ta namen zaplenja-li slovensko zemljo . . . Prepričan je, da se bo slovenski rod na tej zemlji kljub silnemu italijanskepiu pritisku in prevejanosti ohranil, kot se je znal ohraniti v preteklosti . . . Sporazum nemogoč Podobno kot Slovenci se pritožujejo nad italijanskim zatiranjem tudi južnotirolski Nemci. Ko se je nedavno predsednik italjanske vlade Segni razgovar-jal s časnikarji, so ga ti vprašali tudi o tem, kaj namerava storiti v pogledu izpolnitve zahtev tirolskih Nemcev. Odgovoril je, da se je mogoče o vsem sporazumeti, le o enem ne: “Italijanska vlada ne more pristati na to, da bi se Italijanom omejevala pravica, da se selijo in iščejo dela kjerkoli že v Italiji, torej tudi na južnem Tirolskem” Nemci že leta in leta protestirajo, da Italijani načrtno naseljujejo svoje ljudi po nemških predelih južne Tirolske, da bi na ta način spremenili sedanjo nemško pokrajino v italijansko. Segnijev odgovor se je nanašal prav na to nemško pritožbo! Italijanska predrznost Ko je neki slovenski duhovnik stopil v bus, ki vozi v Padriče in prosil za vozni listek v slovenščini, so ga navzoči istrski italijanski begunci začeli zmerjati in le malo je manjkalo, da ga niso pretepli. Vmes je posegla policija, toda namesto da bi prijela predrzne razgrajače, je odpeljala duhovnika. V Vidmu so podpisali sporazum o obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo V soboto, 20. avgusta, so podpisali v Vidmu po devetmesečnih pogajanjih sporazum o obmejnem prometu. V smislu dogovora bodo mogli prebivalci 10-kilometrskega obmejnega pasu precej prosto hoditi preko meje iz ene države v drugo. Veliko! vprašanje je seveda v tem, kako bodo določbe sporazuma izvajali. če bo med obema deželama vladal prijateljski duh, potem bo nastopilo na obmejnem področju veliko olajšanje tudi v gospodarskem pogledu. V Jazbinah grade novo cerkev V Jazbinah so v nedeljo, 21. t. m. blagoslovili temeljni kamen nove cerkve. Obrede je opravil msgr. Novak ob prisotnosti več drugih duhovnikov. Slavnosti se je udeležil med drugimi pod-prefekt, zastopnik goriškega župana, števerjanski slovenski župan in baron Teufenbach. Dr. Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda Doba političnega jerobsiva 7. ŠOLSTVO V Trstu je bil pod cesarjem Ferdinamdom za guvernerja grof Fr. Stadion (1841—1847). Bil je pravičen vsem narodnostim primorske dežele. Pobrigal se je zlasti tudi za to, da se je dvignilo šolstvo po slovenskih istrskih krajih. Bil je tudi nakloni en stremljenju, da se vpeljejo in spišejo za ljudske Vsa Štajerska je imela 107.-556 za šolo godnih otrok, od katerih jih je hodilo v šolo 81.-491, brez pouka jih je torej o-stalo 26.065. Vseh učiteljev je bilo 688, učiteljskih pomočnikov pa 296". Lastnih šolskih poslopij je imela Štajerska takrat 451, najetih 77, zastonj šolam prepuščenih 108. Od teh šole primerne slovenske učne poslopij jih je bilo v dobrem knjige. Kakor na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, so tudi na Primorskem silili nemški pouk že v ljudske šole. Kakor smo videli, so se temu razvoju našega šolstva otepali in polagoma otresli. Okoli srede devetnajstega stoletja so se učili nemški le še v goriški glavni šoli. Po deželi pa je prišla skoraj povsod do veljave materinščina: v desetih dekanijah se je vršil pouk v slovenščini, v petih pa v italijanščini. Na Kranjskem je bil po poročilu o ljudskem šolstvu za leto 1846 v 96 šolah pri 12 pouk nemški, pri 19 slovenski in pri 65 slovensko - nemški. Zdi se torej da niso v polni meri izrabili cesarjevega dovoljenja iz leta 1829 radi slovenskega pouka v ljudski šolah. Mnogokrat to tudi radi tega ni šlo, ker ni bilo dovolj sposobnih učiteljev. Drugod pa so šole uvrstili že med dvoježične, če so se le malo vadili tudi v nemškem črkovanju. — Na Koroškem je bil leta 1846 v 258 šolah pri 204 šolah pouk nemški, samoslovenski nikjer, nemško-slovenski pa v 54 šolah (od teh v 13 šolah v koroškem delu lavantinske škofije.) Tudi na Štajerskem se glede številnosti šol niso mogli pohvaliti. Studijska dvorna komisija na Dunaju je zato ob pričetku šolskega leta 1816 na-rpčala kresijam in škofijam, naj napravijo tabele, iz katerih bo razvidno, kje so šole najbolj potrebne. Te preglednice naj pokažejo tudi vrstni red, po katerem se bo skušalo snovati nove šole, prav tako pa tudi seznam krajev, kjer naj se ustanovijo zasilne šole. Dokler bi pa radi pomanjkanja sredstev ne bilo mogoče ustanoviti rednih in stalnih šol, naj bi škdfijski ordjinjariati spodbujali duhovnike, da iz lastnega nagiba poučujejo mladino tudi v šolskih predmetih. Leta 1834 so našteli v sekov-ski škofiji, obsegajoči graško in mariborsko kresijo, 390 šol, ki jih je obiskovalo 53.472 otrok, brez pouka jih je ostalo samo 5848. Mnogo slabše so bile razmere v celjski kresiji, ki je spadala k lavantinski škofiji. Tu je bilo samo 78 šol, v katere je hodilo 7162 učencev, nič manj ko 13.654 otrok je bilo brez vsakega šolskega pouka. Vsa Štajerska (z leobensko, sekovsko in lavantinsko škofijo) je imela skupaj 629 šol z 72.298 šolarji, 23.810 otrok pa ni hodilo v nobeno šolo. In večji delež od teh odpade baš na slovenski lavantinski del dežele. Kako malo so se razmere izboljšale, nam dokazuje dejstvo, da leta 1842 v lavantinskem delu Spodnje Štajerske ni pose-čalo šolskega pohka 16.200 o-trok, dasi je bilo za šolo zrelih 24.457. Samonemških šol je bilo na vsem Štajerskem tega leta 487, slovenskih (pravzaprav slovensko - nemških) pa 147 (v primeri z letom 1841 so sloven ske nazadovale za eno v maren-berški in za eno v hoški dekaniji). Ponavljalnih ali nedeljskih šol je leta 1842 bilo 577. stanju 463, v srednje dobrem 92, v slabem pa 73. Kako slabo je bil preskrbljen s šolami štajerski del lavantinske škofije (celjska kresija), dokazuje to, da je bilo tam vsega skupaj komaj 78 stalnih farnih šol. Kljub načelu, naj bi pri vsaki duhovniji, če le mogoče, bila tudi šola, jih je pri 143 kuracijah bilo celih 66 brez šole. Ordinariat sam je priznal, da tu ni napredka. Dal je sestaviti seznam krajev in far, kjer bi se polagoma morale ustanoviti nove šole: to naj bi tudi pobilo mnenje, ko da se oblastva zadnji čas nič več ne brigajo za podvig šolstva. Sponzorji še vedno nujno potrebni — nova skupina prosi Washington, D. C. — Zadnja številka Resettlement Newsletter, ki ga izdaja National Gather lic Welfare Conference, poroča, da je drugi transport ladje Lang-fitt pripeljal v New York 1,205 begunskih ljudi iz evropskih taborišč. 489 jih je prišlo iz Nem-čijpe, 416 iz Avstrije. 679 oseb . , .v, . .v, delal je pa tudi kot avtomeha- je tem potom prišlo v Ameriške nik in y poljedelstvU; rojen 21. jen 1948. istanujejo: 7. rue de Cernay, Is- Družina je morala bežati iz senheim, Haut Rhin, France. Iz Jugoslavije v letu 1950 radi verskega preganjanja in sedaj čaka v Trstu na preselitev v Združene Države. List vprašuje: Ali ne bi mogli biti Vi sponzor tej odlični družini? Poleg te družine je NCWO predložila Ligi Katoliških Slovenskih Amerikancev še naslednji seznam novih prosilcev za preselitev v Ameriko: ORMUž ZLATKO, 42 let, pek. Združene države s pomočjo National Catholic Welfare Confe septembra 1913 v Slatini, poro-T . , , . , . ,čen, žena v Jugoslaviji, bežal iz l»n» tot ». d