Aktiven oddih — Kdo pravi, da je poletje prijetno samo na morju! Tudi drugod, na primer ob bohinjskem jezeru, se je moč sončiti in celo zaplavati v vodi, kadar se sonce dalj časa ne skrije. Tisti, ki imajo radi aktiven oddih, si lahko tod najamejo čoln in preizkusijo svojo spretnost v veslanju. Takih gostov je te dni v Bohinju kar veliko, zato je v izposojevalnici čolnov vedno živahno. (S) — Foto: S. Saje ZA VSAKDANJO RABO... teto XXXIV. Številka 60 Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka 1*> Trti« - Izdaja Časopisno podjetje *»1m Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik v. d. Jote K o* nje k GLASILO S O C Kranj, petek, 7. 8. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Vode usihajo Kranj — Vroče in sušno poletje se nam občutno pozna tudi Pri suhih vodovodnih pipah. Gorenjski vodovodi so domala vsi dotrajani, pojavljajo se okvare, zmogljivosti ne sledijo vedno hitrejši porabi. Kako je po obči Oah, saj so struge rek in potokov Že kar hudo usahnile? • Vodovod Jesenice: »Jesenice dobivajo vodo iz Peričnika in Preskrba je zadovoljiva. Do konic v nekaterih krajih pride tedaj, če V sušnem obodbju občani nesmiselno trosijo vodo v prevelikih Voličinah. Za zdaj velja omejitev *a Žirovnico, kjer naj ne bi zali-vali vrtov. Če bo poraba narasla, lahko pride do omejitev le na dobravi, saj v črpališču na Lip-cah količina vode precej niha.« • Vodovod Kranj: »V Kranju omejitev še ni, do pomanjkanja Pride tedaj, če se pojavijo večje okvare, ki pa jih takoj odpravimo. Kranjski vodovod preskrbuje poleg mesta še Domžale, Zbilje in Smlednik in če se pojavi hudo Pomanjkanje, je ponavadi kritično na Zbiljah in v Smledniku. Tudi v industriji, ki ima tehnološko vodo iz svojih črpališč, za ^ajpomanjkanja Še ni.« • Komunala Radovljica: ♦Zaradi previsoke porabe se na Nekaterih območjih pojavlja občasno pomanjkanje, vendar je ?daj vode še dovolj. Ne zapiramo J«, preskrba ie normalna. Če se bo ^Usno obdobje nadaljevalo, bo Prišlo verjetno do omejitev. Najbolj problematično je na pesnem bregu Save, v Kropi, zgornjih Gorjah, Podhomu in • Tehnik Skofja Loka: »V ^kofji Loki ni pomanjkanja, problemi so bUi v Železnikih, kjer pa ^no poskrbeli za dodatne vire z J*ovirni 4 litri vode na sekundo. V Železnikih potrošnja še precej zarašča, a do zapore še ni prišlo. *rav danes smo spustili iz Draž-fcoš nove vire, tako, da vodo črpajo iz vseh možnih črpališč.« • Komunala Trtic: »Preskrba Je za zdaj še normalna, Če pa bo vode manj, se bo najprej poznalo v Bistrici, kjer bomo letos začeli z NzSiritvijo vodovoda. Potrošnja J* iz leta v leto večja, dediščina ^mrežja pa slaba. Će v treh letih n« bo novih zmogljivosti, bo bieakrba zares kritična.« Voda povsod še teče, a domala Povsod se tudi bojijo, da bi se ob oddaljevanju suše rezervoarji Prehitro izpraznili. Zato bi bilo brav, da se zavedamo, da se iz gorenjskih izvirov voda nateka počasi in da je vsaj zdaj ne tro-'mo nesmiselno. D. Sedej Trtic - Občinski praztuk, 5. avgust so Tržičani izpolnili z nizom pri reditev. Rdeča nit, ki jih je povezovala, je predstavljalo sklenitev po bratenja z občino Ludbreg na Hrvatskem. Rodilo se je iz gospodar skega sodelovanja med tovarnama obutve Budućnost in Peko ter preraslo v močne vezi, ki se pletejo na vseh področjih. Bratstvo so predstavniki obeh občin simbolično potrdili s posaditvijo drevesa pri domu Petra V zarja v Bistrici ter s slovesnim podpisom listine o pobratenju na svečani seji skupščine občine Tržič v Cankarjevem domu. Listino sta podpisala Milan Ogris in Josip Kosir, ki bosta dejanje ponovila 3. oktobra, ko bo praznovala ludbreška občina. Gostje so ob tej priliki pripravili bogat kulturni program, se prej pa so v paviljonu NOB odprli razstavo slikarskih in ročnih del ter zgodovinskih in etnografskih značilnosti občine Ludbreg. - Foto: H. Jelovčan Cene prinesle več Poslovni rezultati gorenjskega gospodarstva v prvem polletju so ugodni, vendar je visok celotni prihodek predvsem posledica visokih cen — Slaba oskrba s surovinami ima za posledico stagnacijo proizvodnje - Obseg proizvodnje se je zmanjšal v gradbeništvu in v trgovini — Osebni dohodki v okviru resolucijskih določil — Akumulacija veliko večja rezultati poslovanja dela ter hkratnega povečevanja Finančni gospodarstva so po oceni, ki jo je na podlagi podatkov o prejemkih in izdatkih uporabnikov družbenih sredstev pripravila SDK Kranj, celo nekoliko boljši kot so bili v trome-sečju. Vendar so pretežno posledica izredno dinamične rasti cen surovin in repromaterialov na eni in cen izdelkov na drugi, manj pa rezultat produktivnosti dela. Celotni prihodek se je povečal med 42 in 44 odstotki, porabljena sredstva za 43 do 45, dohodek pa med 36 in 40 odstotki. Za prvo polletje je bila značilna slaba oskrba, predvsem industrije z domaČimi in uvoženimi surovinami ter reprodukcijskimi materiali. Zato jih delovne organizacije kupujejo tedaj, ko jih lahko dobe, čeprav po višji ceni, uvažajo pa jih tedaj, ko imajo na razpolago devize. Posledica takšnih razmer so preveliki in nera cionalni nakupi, večanje stroškov in slabšanje produktivnosti. Pomanjkanje surovin sicer ni povzročilo večjih zastojev v industriji, vendar pa so se morali v temeljnih organizacijah stalno prilagajati razpoložljivim surovinam in menjati proizvodne programe ter organizacijo dela. To je tudi glavni vzrok za stagnacijo proizvodnje in produktivnosti zalog nedokončane proizvodnje. Vse to je povzročilo tudi naglo rast stroškov proizvodnje in padanje dohodka v primerjavi s celotnim prihodkom. V letošnjem prvem polletju se je manj kot lani v enakem času naredilo predvsem v gradbeništvu. Investicijska dejavnost se zmanjšuje, kar ima za posledico manjše povpraševanje po gradbenih delih. Tudi v trgovini se je obseg poslovanja relativno zniževal deloma zaradi slabše založenosti trgovine, predvsem pa zaradi manjšega povpraševanja, ki je posledica upadanja realnih osebnih dohodkov. Masa izplačanih čistih osebnih dohodkov se je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 28 odstotkov. Iz tega je pričakovati, da tudi razporejeni osebni dohodki niso rasli bistveno hitreje in so v skladu z resolucijskimi določili in določili družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. Sredstva za akumulacijo so rasla bistveno hitreje od rasti dohodka in so v primerjavi z lanskim prvim polletjem večja za dobrih 60 odstotkov. L. Bogataj 31. gorenjski sejem kranj 14.-24.8.'81 V SREDIŠČU POZORNOSTI Stabilizacij sko v vseh okoljih Z novimi petimi zakoni, ki jih je slovenska skupščina sprejela po hitrem postopku, naj bi v prihodnje omejili naložbe, več storili za pospeševanje izvoza, kmetijske proizvodnje in za nujno preusmeritev slovenskega gospodarstva. Pet novih" zakonov je bilo nujnih, kajti industrijsko proizvodnjo smo v sedmih mesecih povečali le za borih 1,8 odstotka, vrtoglavo in preko vseh razumnih meja so naraščale cene, še bolj pa so bile v porastu prošnje za soglasja k višjim cenam. Kljub vsem priporočilom in kljub opozorilom za stabilizacijsko obnašanje, smo letos začeli graditi okoli 600 novih objektov, ki pa večinoma niso taki, da bi nam zagotovili več hrane, večji izvoz, obenem pa še prav pretirano slonijo na kreditih. Pod plani so bila tudi naša izvozna prizadevanja, naša konkurenčnost je upadla predvsem na konvertibilnem tržišču. Vendar pa ostre omejitve ne smejo in ne morejo biti dolgoročne, saj boja za stabilizacijo ne moremo dobiti zgolj z zakonskim omejevanjem. V vseh delovnih in življenjskih okoljih naj bi temeljito pretehtali vzroke slabših gospodarskih rezultatov, temeljito spregovorili o možnostih izvoza, dvakrat obrnili vsak dinar za novo naložbo. Več kot očitno je tudi, da so bila marsikje prizadevanja za združevanje dela in sredstev zgolj prizadevanja na papirju in lepe besede, saj so temeljne in delovne organizacije še vedno preveč za tovarniškimi ograjami in tako slabijo reprodukcijsko verigo kot ne nazadnje vso gospodarsko politiko. Vrednost jugoslovanskih naložb naj bi bila že kar astronomsko visokih 1320 milijard dinarjev ali še več in mnoge med njimi so ekonomsko hudo vprašljive. Vendar pa za zgrešene naložbe še nihče ni odgovarjal; pri tem pa bi morale imeti ostre in trdne kriterije predvsem banke, ki naj bi kreditno spodbujale le dobre gospodarje. Pred vsem gospodarstvom, pred vsem združenim delom ni lahko obdobje, kajti omejitveni ukrepi bodo prizadeli vse. Proizvodnjo je treba dvigniti, popraviti strukturne nesorazmerja, zajeziti inflacijo in omiliti visok zunanjetrgovinski primanjkljaj, obenem pa v družbenih dejavnostih spraviti porabo le na najnujnejše. Treba si je priznati, da smo do zdaj preveč razmetavali in se preveč brezbrižno obnašali ter hlepeli po nečem, česar si plačilno nikakor nismo bili sposobni privoščiti. Zakoni in ukrepi so nujna posledica, obenem pa za sleherno delovno okolje še kako stvarno opozorilo, da si bo treba stabilizacijo na vseh področjih vzeti za vsakdanji delovni imperativ. D. Sedaj Zasip — Ob prazniku skupščine občine Radovljica so v Zasipu odprli nov gasilski dom. Zgradili so ga s pro -stovoljnim delom krajanov in gasilcev, ki so proslavili 75-letnico Gasilskega društva Zasip. Obenem so prebl -valci Zasipa praznovali tudi svoj krajevni praznik. - Foto: D. Sedej - velik izbor blaga široke potrošnje po nižjih cenah - kmetijska mehanizacija - bogat zabavni večerni program - gostinske specialitete - specialitete na žaru - ribje specialitete PO JUGOSLAVIJI Nove spodbude za izvoz Ker Slovenija slabo izpolnjuje svoje plačilnobilančne obveznosti, predvsem na po dročju trgovine s konvertibilnim področjem, so delegati slovenske samoupravne skupnosti za ekonomske odnose s tujino sprejeli neka tere dodatne ukrepe za pospeševanje izvoza. Po podatkih zajemajo večje delovne organizacije, ki naj bi ustva rile 80 odstotkov slovenskega izvoza — so svoje izvozne obveznosti do konvertibilnega trga tako po vrednosti kot po količini izpolnili le v I M V Novo mesto, Planiki, Peku, GLG Bled, Avtocom mere u, Sa turnusu in Mela minu. Nedvomno se bo ta seznam večal, saj je skupščina sprejela sklep, da morajo ki tako po količini kot po obsegu ne izpolnjujejo izvoznih načrtov, v sedmih dneh obvestiti skupnost, kako bodo izpolnili svoje izvozne naloge. Od tistih, ki ne bodo v roku obvestili skupnosti, kako bodo izpolnili svoje izvozne načrte, Narodna banka Slovenije ne bo sprejemala uvoznih prijav. Tiste organizacije, ki bodo letos izvozile več kot so načrtovale, bodo lahko 90 odstotkov izvoznega presežka porabile za uvoz in tudi (za sicer zaprt) uvoz opreme. AUiShukrija predsednik predsedstva SAP Kosovo . Predsedstvo SAP Kosovo je na predlog pokrajinske konference socialistične zveze izvolilo Allija Shukrijo za predsednika predsedstva SAP Kosovo. Seje se je udeležil tudi član predsedstva SFRJ in predsedstva centralnega komiteja ZK Jugoslavije Fadil Hozha. Pred tem so delegati vseh treh zborov kosovske skupščine izvolili Allija Shukrijo za člana predsedstva SAPi Kosovo. Izvoljen je bil soglasno. Azim Vlasi je v obrazložitvi poudaril, da so vodstva družbenopolitičnih organizacij soglasno predlagal, naj bi bil Alli Snukrija predsednik predsedstva Kosova. Uvoz pšenice Zaradi slabe letine in temu primernega odkupa bomo pšenico spet mazali. Samo v Sloveniji bo do nove žetve primanjkovalo 57.000 ton krušnega žita. Zaradi pomanjkanja deviz naj bi do konca leta uvozili le 26.000 ton pšenice, medtem ko bi ostalo količino uvozili v začetku prihodnjega leta. Kljub temu, da traja odkup pšenice v Sloveniji že več kot mesec dni, je mlinom zagotovljenih le 15200 ton domaČe pšenice, od katere so dosedaj uskladiščili komaj 9 6O0 ton. Zato naj bi hkrati z' jesensko setvijo začeli akcijo za večji odkup v pri. hodnjem letu. Velika izguba d Crveni zastavi Šestmesečna izguba zavodu Crvene zastave znaša 777 milijonov dinarjev, Če ne oštevamo dela stroškov, ki J?jih odložili, tople obroke s° Jza 114 milijonov tečajnih razUk. Ijg»**, največja v Tadnjih desetih letih, je predam pos^ca zastoja v roizvodnji osebnih avtomo-PJilnV - namesto načrta-nrZh li*000 8°Jih naredili slabih 95.000. Razen tel f se zelo povečale nepro. s2„rve zaloge, ki so dosegle d^O osebnih in r Svet v tem tednu Vrtec iz samoprispevka — V novem stanovanjskem naselju v Preski gradijo delavci gradbenega podjetja Megrad vzgojnovarstveno ustanovo za 90 otrok. Objekt H. samoprispevka ljubljanskih občanov bo ve Ijal 12 milijonov dinarjev, vseljivpa bo koncem leta. -fr — — ' Pionirji na mladinskih akcijah Radovljica - Rezultat sodelovanja med občinsko konferenco ZSMS Radovljica in Jesenice je tudi pionirska delovna brigada Kokrški odred, ki je v nedeljo odšla na zvezno akcijo Slovenske Gorice 81, kjer bodo pionirji delali in se usposabljali do 30. avgusta. Osnovnošolci so se za delovne počitnice zelo zanimali Žal pogoji bivanja v Slovenskih Goricah niso dopuščali, da bi na akcijo odšli vsi, ki so. bili evidentirani, zato jih je precej odšlo v mladinsko delovno brigado OK ZSMS Jesenice. Program dela PDB je prilagojen sposobnostim in interesom pionirjev. Krajši delovni čas, več možnosti za svobodne aktivnosti in strokovno vodstvo mentorjev-mladincev so osnovne značilnosti življenja v PDB. Najmlajši brigadirji se s svojo marljivostjo večkrat postavijo ob bok mladinskim brigadam. V pionirski delovni brigadi Kokrski odred je letos 12 pionirk in 25 pionirjev ter šitrje mentorji Komandant brigade je Crt Praprotnik, ki se je lani izkazal s tovarištvom in vestnostjo ter dokazal, da je sposoben opravljati tako odgovorno nalogo. Po poteh Karavanških graničarjev Jesenice — Občinska konferenca ZSMS Jesenice bo organizirala V. pohod Po poteh karavanških graničarjev v soboto, 8. avgusta. Mladi bodo po poteh krenili iz več smeri Prva pohodna smer bo od spomenika na Javorniku do karavle, Medjega dola, Stola do Završnice. Ta smer je primerna za planince. Druga smer poteka od osnovne šole Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli do Valvasorjevega doma in Završnice, tretja pa od karavle na Ljubelju preko Zelenice, mimo lovske koče do Završnice. Ob 13. uri bodo pripravili proslavo ob spomeniku Dragoljuba Milo-vanoviča, sledila pa bodo športna srečanja. D. S. Kranj pričakuje pobratime Kranj — Na štirinajstdnevni prijateljski obisk bo sredi avgusta pripotovala skupina gostov iz pobratenega Oldhama, ki jo bodo organizatorji — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine — pripravili prijetno in pestro bivanje v prijateljskem Kranju. Že prvega dne bo goste sprejel predsednik kranjske občine Stane Božič, potem pa se bodo dva tedna vrstili izleti, obiski, rekreacija. Pobratimi bodo obiskali znamenitosti Gorenjske, med njimi Bled, Krvavec, Preddvor, krenili bodo v Ljubljano, si v njeni okolici ogledali tehnični muzej Bistro, obiskali bodo arboretum Volčji potok, namenjen pa jim je tudi dan kopanja v obmorskem Portorožu. Gostom bodo predstavniki kranjske mladine razkazali tudi tri večje delovne organizacije v Kranju, Gorenjska oblačila, Savo in IBI. Slednja jim bo priredila tudi prijateljski piknik. Petindvajset obiskovalcev, kolikor jih Kranj pričakuje iz pobratenega Oldhama, bo nastanjenih v novem dijaškem domu Ive Lole Ribarja. D. Z. V ponedeljek, 3. avgusta, se je še^t brigadirjev iz Radovljice vrnilo z republiške delovne akcije Otok mladosti, ki poteka blizu Šibenika, kjer mladi že več let gradijo mladinski center. Brigada, ki so jo sestavljali mladi iz pobratenih občin Hrvatske in Slovenije, je bila najboljša v izmeni in je osvojila vsa možna priznanja. Tudi radovljiški brigadirji so dosegli velik uspeh, saj sta dva prejela udarniško značko in dva pohvalo. Pobratenje občin ie z organizacijo skupnih, bratskih MDB dobilo nove razsežnosti, ko mladina krepi in razvija bratstvo in z delovnimi uspehi potrjuje svojo enotnost. Delegacija občine Radovljica, v kateri so bili predstavniki občine, ZKS, SZDL in ZSMS je obiskala MDB Stane Žagar, ki od 19. julija sodeluje na MDA Goričko 81. Brigada je izpolnila vsa pričakovanja, saj dosega najboljše rezultate v izmeni Žal je v izmeni popolna samo brigada iz Radovljice, zato bo potrebna pomoč pripadnikov JLA in krajanov, da bi vsaj delno nadomestili izgubljene delovne ure. Komandant Jože Faganel je izrazil zadovoljstvo nad delom in pričakuje, da se jim ob tako uspešnem delu tudi obeta trak MDA Goriško 81. Takega mnenja so bili tudi člani delegacije, ki so bili kljub vročini priča delovni vnemi brigadirjev na delovišču, kjer se skozi gričevje Prekmurje vije nova cesta, plod naporov neutrudljivih mladih rok. Brane Grohar Za izvozne spodbude Kamnik — Izvršni svet kamniške občinske skupščine je v sredo, 29. julija potrdil družbeni dogovor o zagotavljanju in usmerjanju dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza v občini. Gre za uresničevanje v okviru republike dogovorjenih nalog za pospeševanje izvoza, torej za takoimenovane izvozne spodbude, za katere bodo sredstva zagotovile družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Za kamniško občino je z republiškim dogovorom določena obveznost v višini 13.769.000 dinarjev. Izvršni svet bo iz prihodkov zagotovil 1,058.200 dinarjev, zdravstvena skupnost 5,390.480 dinarjev, izobraževalna skupnost 3,216.400 dinarjev, skupnost otroškega varstva 884.080 dinarjev, kulturna skupnost 344.000 dinarjev, telesnokulturna skupnost 209.840 dinarjev, skupnost za zaposlovanje 137.600 dinarjev, stanovanjska skupnost 1,991.760 dinarjev, komunalna skupnost 292.400 dinarjev in požarna skupnost 244.240 dinarjev. Podpisniki bodo dogovor podpisali do 15. avgusta, sredstva pa bodo zbrali v enakih zneskih v letošnjih zadnjih štirih mesecih. Spominski park bo zaprt Beograd — Zaradi nujnih gradbenih del na posameznih objektih bo začasno zaprt spominski park »Josip Broz-Tito«. Od 15. do 25. avgusta se občani ter državne in druge delegacije ne bodo mogle pokloniti spominu predsednika Tita. Uprava spominskega parka zato prosi vse občane, družbenopolitične organizacije ter delovne in druge organizacije, naj v tem času ne načrtujejo obiska groba Josipa Broza Tita. Upira vi čeno ogorčenje Nezaslišana teroristična gonja zoper jugoslovanske predstavnike v Belgiji, katere žrtev je uslužbenec našega veleposlaništva Stojan Djerič - Stavka na Polj. skem - Nasprotja v Iranu, od koder je v Francijo pobegnil donedavni predsednik republike Bani Sadr ična Jj°nJa zoVet jugoslo- Nezaslišana, vanske predstavnike se je razplamtela v Belgiji. Ze nekaj mesecev smo priča poročilom iz Bruslja in drugih belgijskih mest o raznih provo-kacijah in napadih na jugoslovanske predstavnike, katerih povzročitelji so pripadniki naše skrajne politične emigracije, med katero so med najbolj okrutnimi somišljeniki povzročiteljev zadnjih dogodkov na Kosovu. Nasilje terorizma, uperjenega zoper našo državo, naš družbeni red in naše predstavnike, je doseglo vrhunec v začetku tega tedna, ko je pod streli omahnil smrtno zadet uslužbenec našega veleposlaništva v belgijskem glavnem mestu Stojan Djerič, Redža Zuka, ki je nadomestil pred nedavnim ranjenega Franca Špindlerja, pa je bil huje ranjen. Le nekaj ur zatem je bil tarča napada nov naš državljan v Belgiji. Ved kot 20 terorističnih dejanj je bilo v dobrih dveh mesecih zabeleženih v Belgiji- . d 1 Upravičeno je naše ogorčenje zaradi takšnih dejanj v Belgiji. Ne samo zaradi tega, zaradi napadov samih, ampak tudi zaradi ponašanja belgijskih oblasti in pisanja tamkajšnjega tiska. Ne moremo sprejeti obrazložitve, da je Belgija pač svobodna država, kjer je dovoljeno svobodno politično delovanje. Razumemo, da je takšen belgijski družbeni red, vendar je svoboda, katere pomočnik je orožje, lažna in sovražna svoboda. Prav tako je za nas sprejemljivo pisanje dela beglij-skega tiska, ki trdi, da protijugoslovanska dejanja nimajo nič skupnega s terorizmom, ampak gre le za medsebojno obračunavanje med našimi državljani. Da temu ni tako, so v nekaterih državah (Združene države Amerike, Avstralija in Zvezna republika Nemčija), kjer se je bohotila protijugoslovanska gonja, že spoznali. Stvarnost jih je prepričala, da so pripadniki protijugoslovanske gonje nevarni teroristi v pravem pomenu besede, katerih cilj niso le napadi na Jugoslavijo in Jugoslovane, rušenje prijateljstva med nami in temi državami, ampak so ljudje sposobni vsak trenutek uperiti cevi tudi zoper predstavn" države, ki jim je ponudila zatočišče. Tega bi se morali veliko bolj za dati tudi v Belgiji. Utemeljena je tudi naša ugotovitev, da tj dejanja na belgijskem ozemlju lahko škodujejo dobrim odnosom državama. Tiralica za morilcem našega državljana Djeriča Muso H<_ jem iz Kosovske Mitrovice ne sme biti edini ukrep belgijskih oblasti, bi preprečilo škodljivo protijugoslovansko gonjo v Belgiji. Na Poljskem se je končala dveurna protestna stavka zoper sla oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Stavka je nalete med ljudmi na ugoden odmev, vprašljivo pa je, če je dosegla svoj namen. Večina poznavalcev sedanjih poljskih razmer se nagiba k splošni oceni, da se položaj na Poljskem zaostruje. Nekatere zahodne države, med njimi Francija so že odobrile pomoč. Iran, ki se še vedno srdito bojuje z Irakom in meni, da je možna s sprto državo edina konfrontacija na bojišču, je zaostril odnos s Francijo, ki ^®*'0orila zatočišče strmoglavljenemu predsedniku Baniju Sadru. Predsedni vlade Irana je odpovedal gostoljubje francoskemu veleposlaniki ukrepala pa je tudi nasprotna stran. Francoski voditelj Mitterand je " pozval Francoze, naj zapustijo Iran. ( J. Košnjek Ohlapna vsebina Kranj — Temelje našemu ekonomskemu sistemu postavljajo odnosi med reprodukcijsko povezanimi temeljnimi organizacijami združenega dela na osnovi združevanja dela in sredstev, ustvarjanja skupnega prihodka oziroma dohodka in delitev le-tega v skladu s prispevkom posamezne temeljne organizacije združenega dela. Ob tem pa gre tudi za obvladovanje tržne stihije v odnosih med samostojnimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Prav osnove in izhodišča dohodkovnih odnosov pa ureja zakon o združenem delu. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na zadnji seji razpravljal o že sklenjenih samoupravnih sporazumih in pogodbah s področja kmetijstva, trgovine in zadružništva glede dohodkovnih odnosov. Ugotovil je, da je večina samoupravnih sporazumov vsebinsko sicer usklajenih z zakonom o združenem delu, vendar pa je vsebina nekaterih konkretnih določb zelo ohlapna in necelovita, tako da ne zagotavlja uveljavljanja dohodkovnih odnosov. Nekatera temeljna vprašanja so urejena z več akti ali pa sploh niso urejena. Taki sporazumi zato dajejo vtis, da so organizacije združenega dela skušale zgolj formalno zadostiti zakonskim določilom. Vemo pa da gre za odpravljanje starih oblik medsebojnih odnosov in uveljavljanje dohodkovnih načel v medsebojnem poslovanju. Da pa ne bi bili krivični, je treba povedati, da so med njimi tudi izjeme. Nekateri že v dobršni meri zagotavljajo preseganje tako imenovane tržne stihije in načrtno plansko sodelovanje med temeljnimi organizacijami združenega dela. To so na primer samoupravni sporazumi trgovskih organizacij združenega dela Slovenije s kmetijskimi proizvajalci dalmatinske regije in slovenskimi proizvajalci zelenjave in sadja. Podobni so tudi sporazumi med K2K - TOZD Mlekarna in SOZD Merkator, predvsem pa sporazum med Lek - TOZD Droge in KŽK - TOZD Kmetijstvo. Uveljavljanje dohodkovnih odnosov med kmeti in zadrugo pa omogočajo tudi akti Gorenjske kmetijske zadruge. Izvršni svet občinske skupščine je zato sklenil, naj organizacije združenega dela v prihodnje pri sklepanju samoupravnih sporazumov bolj števajo zakonska določila; ve. ne zgolj formalno, marveč predi tudi vsebinsko. (Ohlapna določi namreč ena bistvenih ovir za ljavljanje trajnejših dohodk< odnosov. Razen tega so \ določila tudi ovira za boljšo in tetnejšo proizvodnjo ter produ— nejše delo.) Predvsem bi bilo trf bolj konkretno v sporazumih op deliti sankcije. Zadolžil pa je v. organizacije združenega dela naj sporazumih do konca tega leta delijo normalno preskrbo v obe. prihodnjem srednjeročnem obd< a.; Seja IS Kranj — Izvršni svet ki občinske skupščine se je v sestal na 169. redni seji. Med dru? je razpravljal o samoupravnih sp razumih s področja trgovine, W tijstva in zadružništva. Sprejel tudi pravilnika o organizaciji br stematizaciji komiteja za gospod' stvo ter manjši odmik za zazid* načrt Primskovo. Obnovljena spominska ploši Žirovnica - V soboto, 25. juU so v dolini Završnice bhzu smo* škega mostu odkrili obnovljeno a? minsko ploščo 11 borcem, ki so « padli med narodnoosvobodilno V bo. Ob tem dogodku sta kraje* organizacija ZZB NOV in podod* Kokrškega odreda « W pripravila slovesnost, ^Katero govornik Tone Zupan opisal boj* tem delu Gorenjske. Na slovesnosti, ki *> JJJ^ele Številni borci, mlad« »n^H«** so spominsko P^S^%^ stvo člani l^^StuSil družina ima 43 člano spominskih obeležij v j , nosti Žirovnica «1 jim , Stola. Za toakrbmed^dj letnim delovanjem F ^ tudi plaketo zveznega odbora borčevske organizacije- ( Odkritje P1*" V njem so* kulturnim sp«"^ iz fc, delovali recitatorji m P* niče. R. Klin»J PTTcK. 7 AVGUSTA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE .3.STRAN GLAS Sporočilo Prešernovcev Notranji sovražnik preži Bogdan Javor-Peter hi celo načrtnega sovražnega delovanja Načelo socializma je vsakemu po njegovem delu Vprašujem, kako 1% govora Bogdana Javorja-Petra, politkomisarja bataljona freiernove brigade na zborovanju Preaemovcev v Rib nem Pri Bledu . Ribao — »Borci Prešernove brigade so ves čas boja kovali bratovo in enotnost jugoslovanskih zarodov in narodnosti ter tako raz y^jali in negovali to največjo pridobitev narodnoosvobodilnega boja. ^H>rili smo se skupaj z ramo ob rami s Srbi, Hrvati. Črnogorci. Makedonci. Muslimani, pa tudi s Poljaki, j^Usi, Avstrijci. Italijani, z njimi ^eliH vse dobro in slabo ter tako t^tajali vsak dan enotnejši in moč ^ejši. Tovariš Tito ni zaman na vsakem zborovanju, ob vsaki priložnosti poudarjal in pozival, da kvarno kot punčko očesa največjo **«idobitev revolucije: bratstvo aa Motnost jugoslovanskih s*rodov m Narodnosti Komaj je minilo leto po Njegovi smrti, se so se pojavili podli l*dajalci: nacionalisti in albansk 1 ^dentisti na Kosovu. Borci smo ^Rorčeni in ostro obsojamo vse po ^Use miniranja jugoslovanske skup-Nosti narodov in narodnosti.« je ***jal npgdlaa Javor-Peter in opo *<>ril na velike naše žrtve boja, da ^**io postali gospodar na svoji zemlji vmešavamo se v notranje zadeve *ugih in zato ne dovolimo, da bi Jam kdo, tudi Albanija, sobi pamet. Poma naj vsak ureja stvari po svoje. **Mdni moramo biti. je dejal, ker ^vražnik ne drži križem rok. Vsak poskus moramo v kali za tre ti Pre-^rnovci, je dejal govornik, imamo v gsi pogledu težke izkušnje- Osne ^itno naj ie borbo aa Poltljaki, kjer s* zaradi domačega izdajalca umalo bork in borcev. To nas obvezuje izkušnje prenašamo na mlajši ^Kl, dokler nam sile ne poide: iT*k° krepimo sistem ljudske obrani ^ in družbene samozaščite n Prispevamo k razvoju samoupravne ^upnosti naših narodov in narod n*lo še posebno vrednost pobratenje <*čino Ludbreg na Hrvatskem w Drevo, simbol bratstva, ki so ga ppoklne posadili pri domu Petra tv*arja v Bistrici, bo pognalo jNfOčne korenine, tako kot pnja \£ljstvo in sodelovanje med pref>. JJlci obeh občin, ki ae je aačem Kijeva ti pred petimi leti In kot že F*tnajst let poganja s pobratimi iz Ancoskega Ste Maric aux Minesa ^ leto dni s Srbi iz Zaječarja. >kSvečana seja delegatov vseh treh jforov skupščine občine Tržič, ki so x\ prisostvovali številni gostje, med \*Wi član sveta federacije Miha ^rinko, je predstavljala vrka— j^zničnega dne. Uvodno tjpvzei predsednik Milan -0\)al, da kri žrtev za sv kalita zaman, saj so ^sta stopali novi boj tv^e in bataljoni, ki so ^ed ter uuajann" sksmalmu1. > ki je štiristo dragocenih življenj so darovali tržiški občani za svobodo. Milan Ogns je zatem opozoril na pomembne dosežke delovnih ljudi in občanov v .% letih gradnje samoupravne socialistične domovine, v katerih so vznikale nove tovarne, šole, vrtci, ceste. »Sredi bitke za utudrtev gospodarstva smo,« je dejal, »■odločeni, da jo z varčevanjem in s še boljšim delom dobimo. Prvo leto tega srednjeročnega obdobja kaže. da smo na dobri poti Podatki o rasti dohodka so zadovoljni, izgub ni. aaaaatr pa ne moremo biti povsem zadovoljni s položajem v terciarnem mkSmjn in z izvozom Ta je res za dobrih dvanajst odstotkov višji kot v lanskem polletju m za 221 mili ,onov dinarjev prekaša uvoz, a le še slaba polovica ga je usmerjenega na komv^rtdrimi trg. Zato moramo napeta vm sile. da bomo čim več xndesmw psaaafii na zahod ter si tako asa jšari pot de -nujno potrebnih in ii> i ki ia msaviiiir Mflan Ogris se je dotaknil tudi ' m vlaganj, ki so ietos kot prejšnja leta. »Naloge sa taaarj znane« je de*ja! »m ^rizadrv-ati si maraToo. da jm bomo ruci uresničili« Nato je usmeril besedo na skoraj petletno spoznavanje in sodelovanje z občani Ludbrega na Hrvatskem, ki je pripeljalo do podpisa listine o pobratenju. Ta odpira nove možnosti povezovanja na vseh področjih, hkrati pa pomeni tudi uresničitev Titove in vsenaše ideje o krepitvi bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Na slavnostni seji so podelili tri zvezna priznanja in devet plaket mesta Tržiča. Janeza Berganta je predsedstvo SFRJ odlikovalo z redom za vojaške zasluge z zlatimi meči, Izidorja Šinkovca z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, plaketo zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije pa je prejel Jože Siler. Z zlato plaketo mesta Tržič so bili za izjemne dosežke nagrajena delavci Lepenke, s srebrnimi plaketami Marjan Bizjak, krajevna organizacija rdečega križa Podljubelj, krajevno združenje zveze borcev NOV Lom ter planinsko društvo Križe, medtem ko so bronaste plakete dobili Slavko Bole, Jože Jurjevčič, Janez Kahsnik in Hazim Omerović. Za praznik je izšel tudi tretji zvezek Tržiškega zbornika, ki nosi naslov Od spomenika do spomenika NOB v tržiški občini in je dragocen dokument zlasti za mlade, ki so v prvi vrsti poklicani, da razvijajo in negujejo tradicije narodnoosvobodilnega boja. Zbornik v besedi m stiki predstavlja vse pomembnejše dogodke :i kraje v občini, kjer so potekale priprave ia oboroženo vstajo, se odvijali aramatičn: ter izgorevala žaljenja norcev svobodo. H. JHmwSsm NAS SOGOVORNIK Emil Prešeren Noč in dan lahko čistimo Poletje, čas oddiha in kolektivnih dopustov predvsem v večjih delovnih organizacijah. Eno takšnih industrijskih mest je tudi Kranj. Mestne ulice so v teh dneh domala prazne, le turistov je nekaj več kot med letom. Prebivalstvo v primestnih stanovanjskih naseljih se je zmanjšalo skoraj za polovico. Sprehod po mestnih ulicah je po eni strani pravi počitek, po drugi pa .. Kot da so tudi komunalci, ki skrbijo za čistočo, odšli na kolektivni dopust. Pa ni tako. Ekipa, ki v komunali skrbi za čistočo, je enaka kot sicer. In zakaj je torej mesto v teh dneh, ko bi zaradi dopustov oziroma zmanjšanja prebivalstva pričakovali, da bo mesto morda bolj čisto, pravzaprav enako, če ne še bolj onesnaženo, smo poprašali tehničnega vodjo KOGP Kranj - TOZD Komunala Emila Prešerna. »Naša delovna organizacija je zadolžena za čiščenje prometnih površin v mestu oziroma v 11 tako imenovanih mestnih skupnostih ter še za odvažanje smeti in odpadkov iz nekaterih središč v občini: Šenčur. Preddvor. Cerklje, Golnik in Naklo. Za vzdrževanje zelenic in parkov oziroma zelenih površin pa skrbi KŽK. Deloma pa so se v občasne očiščevalne akcije letos vključile tudi nekatere krajevne skupnosti, med katerimi se je Vodovodni stolp najbolj izkazal. Takoj moram povedati, da urnik čiščenja v teh dopustniških dneh ni prav nič drugačen kot med letom. Dvakrat na teden peremo mesto, enkrat na teden pa strojno pometamo ulice. Kamor stroj ne more, to opravijo pometači. Trenutno imamo kompletno ekipo, sicer pa imamo 10 čistilcev, ki pometejo prometne površine in praznijo kože za smeti. Tudi odvoz smeti in odpadkov iz posod je normalen. Ob sobotah in nedeljah pa imamo tudi nočna dežurstva, ki skrbijo za čistočo v vseh 11 krajevnih skupnostih. Vendar pa moram takoj poudariti, da imamo ljudi za to delo premalo. Da bi bili vsi skupaj vsaj nekako zadovoljni in lahko rekli, da je Kranj lep, bi morali imeti najmanj 25 čistilcev. Toda, to delo ni priljubljeno in tudi cenjeno oziroma vrednoteno je premalo. Čistilec pri nas zasluži od 7000 do 7.500 dinarjev na mesec, delovni in vremenski pogoji pa so težki in pogosto je potrebno delati tudi ob sobotah in nedeljah ter ponoči. S strojnim čiščenjem pa so težave, ker v starem delu mesta zaradi ozkih ulic ne moremo čistiti s strojem; sicer pa če čistimo ponoči, so nejevoljnrstanovalci, podnevi pa imamo težave zaradi prometa. Navidez logično je, da bi bilo med dopusti, ko so številni zdoma, manj smeti. A ne smemo pozabiti, da je turistov več, predvsem je zelo povečan promet in še nekaj: večina, ki se jih vrne z dopusta, ima potem doma tako imenovano generalno čiščenje. Tako je smeti in odpadkov več kot običajno. Veliko manj očitkov pa bi bilo, če bi bili vsi skupaj drugačni. Odpadke mečemo skozi okna, avtomobile. Redno postavljamo koše in jih praznimo, toda kaj hitro so uničeni. Lani smo na primer Planino opremili s koši. 2e prvo noč je bilo 10 uničenih. En koš pa stane 1500 dinarjev. Skratka, potrebno bi bilo več osebne kulture in odgovornosti in tudi kaznovalna politika je na tem področju premila. In še nekaj je res. Postajamo čedalje bolj zahtevni, sorazmerno temu pa nismo tudi toliko odgovorni. Ce včasih nismo en dan odpeljali smeti, ni bilo nobene panike; danes neprekinjeno zvoni telefon in pritožbe kar dežujejo. Sorazmerno zahtevam po čistoči pa zanjo ne namenjamo dovolj denarja. Menim namreč, da bomo ob večji odgovornosti za čistočo morali tudi več plačati. Nazadnje naj rečem še tole. Mi lahko mesto čistimo noč in dan, vendar ga ne bomo oprali. Izredno velik problem je namreč zračno onesnaževanje. Samo iz Tekstilindusa gre vsak dan v zrak po nekih podatkih f> do 10 ton črnega prahu. Vemo pa, da dobršen del tega pade na tla . . .« A. Ž. Radovijičkni praznovali Praznično obš Radovljica — Letos so v radovljiški občini proslavili občinski praznik, 5. avgust, ki ga praznujejo v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona na Pokljuki, nadvse slovesno in z veliko prireditvami. Prireditve so se začele že v soboto s slovenskim plavalnim maratonom in nadaljevale s kulturnimi prireditvami, športnimi srečanji ter s slavnostno sejo skupščine občine Radovljica v Poljčah. V torek so odprli zanimivo razstavo Občina Radovljica v smVi 19tl do 1961 v nekdanji osnovni šoli Čebelica v Radovljici, v Festivalni dvorani na Bledu je nastopil folklorni ansambel Hrvatske Lado iz Zagreba, v soboto pa bo še srečanje borcev in mladine na Vodiški planini na Jelovici. Med drugim pa so v Zasipu odprli tudi nov gasilski dom, ki so ga zgradili večinoma s jiiiwi.-h -'.vo radovljiške občine je •/ec zvozile kot uvozilo, priz&dt" -fisjt zl n£:siedr..e ca uspehih so še naprej usmerjana v večji izvoz, v preusmeritev proizvodnje in v smotrno gospodarjenje. Omejili so tudi porabo, tako, da je na vseh področjih uresničevanje načrtov smiselno in smotrno. Predsednik skupščine občine je tudi poudaril, da se bratstvo med pobratenimi občinami še vedno utrjuje in Radovljica dobro sodeluje z Bujami, Brusom in Svilajncem na športnem, kulturnem in gospodarskem področju. Stiki so vedno bolj pristni in prijateljski in vsi si želijo, da bi se sodelovanje še naprej nadaljevalo in krepilo. Iz občine Brus, ki jo je hudo prizadel potres in kjer je občina Radovljica zgradila iz sredstev bratske pomoči in solidarnosti novo šolo v Džerekarih, je prišlo posebno priznanje občini Radovljica. Prav tako so ob prazniku čestitali drugi predstavniki pobratenih občin. Na seji, kjer so lep kulturni program predstavili člani harmonikar skega zbora iz Radovljice in pevci iz Zasipa, so podelili knjižne nagrade učencem radovljiških osnovnih šol in občinska priznanja in plakete. Priznanja so dobili Ferdo Bern, Jernej Vrtačnik, Dolfe Vojsk, Aleksander Willewaldt ter moški pevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope, osnovna šola iz Bohinjske Bistrice in UKO Kripa. Državna priznanja, orden dela s srebrnim vencem sta dobila mentorja v planinskih društvih Verena Mencinger in Franci Pretnar, medaljo za vojaške zasluge in za aktivnost na področju teritorialne obrambe pa Janez Erčulj. Na seji so zborovodji harmonikarskega zbora, neumornemu in prizadevne-»I glasbenemu delavcu Jožetu A*»:anu podelili spominsko darilo. D. Sedej G L* A S 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 7. AVGUSTA ff- Manj dima nad Jesenicami V jeseniški Železarni bodo zaceli montirati novo odprasevalno napravo - Naložba bo veljala okoli 160 milijonov dinarjev -Skrb za čistejše okolje Jesenice — V jeseniški Železarni so te dni začeli z rekonstrukcijo strehe jeklarne. da bodo pripravili vse potrebno za priklop odpraševal-ne naprave. V jeklarni bodo morali namestiti odsesevalne cevi in nape. skozi katere bodo potegnili prah. Streha je prešibka in jo je zato treba nadomestiti z novo. močnejšo, pod njo pa namestiti odpraševalne nape. Na vrhu strehe bo tako cevovod, skozi katerega se bo vlekel prah iz jeklarne v napravo za odpraševanje. Prav zdaj poteka rekonstrukcija strehe, zato so v jeseniški Železarni morali ustaviti elektropeči, ker drugače obnova ni možna. Predvidevajo, da bodo delali mesec dni, potem pa lahko spet začeli z obratovanjem elektropeči. Po planu predvidevajo, da bodo proizvedli zaradi nujne rekonstrukcije in namestitve odpraševalne naprave za 15.000 ton jekla manj, primanjkljaj pa bodo nadomestili z nakupom na jugoslovanskem tržišču in z nakupom v tujini. V vsakem primeru pa pričakujejo težave septembra in oktobra, problem pa ne bo v količini jekla, temveč v njegovi kvaliteti. Nabavljeno jeklo je vedno slabše kvalitete kot jeseniško, domače. Vendar so ta izpad pri planu že upoštevali in bodo primerno ukrepali Odprasevalno napravo naj bi namestili čez dva meseca, potem pa jo čakajo še testi in bo tako začela obratovati predvidoma oktobra letos. Naložba izhaja še iz prejšnjega srednjeročnega obdobja in bi jo morali uresničevati leta 1979. Toda jeseniški železarji so naleteli na veliko težav, predvsem pri uvoznih dovoljenjih in kreditih. Prvotno so naložbo ocenili na 105 milijonov dinarjev, zdaj pa bo veljala 160 milijonov dinarjev. Zastoj je podražil naložbo, vendar sami niso imeli na to nobenega vpliva. Pojavljali so se problemi z domačimi dobavitelji opreme in konstrukcij, saj so poskušali dobiti čimveč opreme na domačem tržišču. Odpraševalna naprava je izdelek ameriške firme AIR Filter Corporation, Metalna Maribor je izdelala konstrukcijo in bo opravila montažo, sodelovali pa bosta Gradbeno podjetje Gradbinec in IMP z instrumenti in trafo postajo ter drugi. Odpraševalna naprava je v zadnjih letih ena največjih tovrstnih naložb jeseniške Železarne. V skrbi za čistejše okolje so pred leti najprej na Javorniku ustavili plinske generatorje, lani in letos so proizvodnjo priključili na zemeljski plin in je s tem odpadlo onesnaževanje z mazu- NA DELOVNEM MESTU Bernarda Ptiček, prodajalka Tesne police knjigarne Vsi statistični podatki, naj bodo še tako dvomljivi, kažejo, da smo Slovenci dokaj slabi kupci v naših knjigarnah. Malo beremo ali sploh ne beremo domače ali tuje literature,'še manj nas mika. da bi knjige kupovali. tom, zadnja odpraševalna naprava pa bo odpravila prah in dim "*iz elektropeči. In nadaljnji ukrepi za to, da bi bile Jesenice čiste? V Železarni pravijo, da bo z novo odprasevalno napravo, ki jo montirajo zdaj, za 60 odstotkov manj prahu nad Jesenicami in okolico, ostane pa jim še odprava prahu iz martinarne. odkoder prihaja 40 odstotkov prahu in dima. Okolje bo torej čistejše tedaj, ko bo začela obratovati nova elektrojeklarna na Koroški Beli. S tem so jeseniški železarji odpravili večje onesnaževanje. Skrb jeseniške Železarne in njena prizadevanja za čistejše Jesenice se torej povsem konkretno uresničujejo zdaj, ko začenjajo z montažo nove, velike in sodobne odpraševalne naprave. D. Sedej Z novo odprasevalno napravo, ki bo veljala jeseniško Železarno kar 160 milijonov dinarjev, bo za 60 odstotkov manj prahu nad Jesenicami in okolico. Z izgradnjo nove elektrojeklarne pa prahu sploh ne bo, saj potem tudi marti-narna ne bo več onesnaževala ozračja. — Foto: D. Sedej Izgovorov imamo več, najraje pa rečemo, da so knjige predrage za žep in družinski proračun. Res je, da so drage in morda predrage, vendar bi kdajpakdaj vendarle lahko namenu kakšen dinar za dobro knjigo. Miselnosti seveda ne bomo spremenili, še posebej ne, ker današnja potrošniška družba terja tudi takšen davek, prav počasi pa bi si vendarle lahko tudi prizadevali, da bi knjigo poskušali približati bralcu. A ko se ozremo po gorenjskih knjigarnah, naletimo domala povsod na dokaj borno in skromno izbiro v dokaj slabih in tesnih knjigarniških prostorih. Nobenega dvoma ni, da smo si zgradili lepe trgovine, kioske, mesarije, pri tem pa nam še malo ni bilo mar, da bi v zadnjih letih razširili police knjigam. Pravzaprav je tudi pomembno, da kupci izbirajo ob pestrejši ponudbi, da se v knjigarnah dobro počutijo, da prodajalke znajo in so pripravljene svetovati. Med gorenjskimi knjigarnami, ki skoraj ne zasluži ime knjigarna, je tudi blejska poleg tržnice. Stiska se v stari stanovanjski stavbi, komaj vidna je, z izobešeno vitrino knjižnih novosti na prednji steni. »Naša prodajalna je prodajalna Državne založbe in je edina na Bledu in v okolici,« pravi prodajalka Bernarda Ptiček, ki je že deset let zaposlena. »Dejali so nam, pred sedmimi leti, da smo v tej stavbi le začasno, a smo kar ostali. Potem ni bilo nobenih možnosti več, da bi se preselili v boljš* prostore, kjer bi bili d Javni (I in izboljšali pokritje, z doseženim ne morejo biti zadovoljni, povečal se je predvsem izvoz na klirinško področje in to kaur si dvainpolkrat, upadel pa je izvoz na konvertibilni trg in je za dobrih 6 odstotkov manjši kot lani v enakem času. Izvoz v deftel«^ razvoju je bil letos kar za polovico manjši kot lani. Hkrati pa je aj bilo iz konvertibilnega področja uvoženega za 19,7 odstotka več JT in s klirinškega le za 6,9 odstotka več. % ' Poprečno število zaposlenih se je na podlagi vkalkulirmaik « ur znižalo, temu nasprotno se je povečalo nadurno delo. De lomi »a je to posledica zmanjšanja zaposlenih in izostankov z del*, kar ^ je bilo treba nadomestiti z nadurnim delom, deloma pa je telram ^ stanje posledica slabe oskrbe s surovinami in repromaterieU, ki je povzročala zastoje v proizvodnji in je bilo izpade treba nado-mesti ti v podaljšanem delovnem čssu. Sicer pa delovne organi- a J zaciie zelo malo zaposlujejo, kar bo imelo za posledico prokle*« ^ okoli zaposlitve mlade generacije, ki prihaja iz šol. ^ Investicije so v letošnjem prvem polletju zelo up»dJe j, a trenutno škofjeloško gospodarstvo vlaga v razširjeno renrodak- il cijo približno Se* milijonov dinarjev, kar ob skoraj 7 niilijaudak > -celotnega prihodka predstavlja le slabih 5 odstotkov. To je unatoč) tudi, če seštejemo sredstva, ki jih delovne organizacije nsuae-t/ njajo za amortizacijo in poslovni sklad, ki naj bi na pnsUaf r | ocene polletnih rezultatov, konec leta znašala okoli 1,5 miljjar-t^ dediMrieV- L. Bogataj ^ ----^ Tudi gorenjska polja so žitorodna Visok hektarski pridelek pšenice in drugih žit na poljih Km« £ sko-živilskega kombinata Kranj - Zlato polje upravičilo 8tfa^ imenitno ime: vsak hektarje dal 53 metrskih s to tov — TJstre* izbira semen, primerni agrotehnični ukrepi _ in sndof^v^ količina gnojil (kljub kroničnemu pomanjkanju) so gk*^ razlogi pridelovalčevega dosežka - Izkušnje tudi za za*e*Q kmetovalce Kranj — Letošnja kmetijska letina dobro kaže. Vsaj tako je mogoče zaključiti po prvih pridelkih v skladiščih zasebnih in družbenih kmetovalcev na Gorenjskem. S krompirjem — podatki so zaenkrat zbrani le za zgodnje vrste — se lahko oboji pohvalijo: debel je in veliko ga je. V Kmetijskoživilskem kombinatu Kranj, kjer so ga letos posadili na 150 hektarjih, pričakujejo za sedemnajst odstotkov višji pridelek kot lani. Tako sodijo po prvem izkopavanju na Sorskem polju. Dobro in bolje kot leta nazaj je na poljih v kranjski občini obrodila pšenica, četudi to področje zaradi predalpskih vremenskih značilnosti ne velja za izrazito žitorodno. Presenetljivo ugodni so rezultati, I ka-terimi so nam postregli v temeljni organizaciji Kmetijstvo KZK Kranj. Z žiti so posejali 430 hektarjev po vršin, torej več kot eno tretjino celotnih polj, ki jih obdelujejo. Na njih naj bi pridelali preko 1950 ton žita, od tega 510 ton pšenice, ostalo pa rž in ječmen. Pšenica gre s polj neposredno v 2itova skladišča, ječmen bodo odkupile slovenske pfVO varne, rž oziroma rčene rožičke pa ljubljanski Lek. Bolj kot podatki o količini pride lanega žita so pomembne številke o hektarskem donosu, ki je na poljih kranjskega kmetijskega kombinata celo višji kot v nekaterih žitorodnih pokrajinah Slovenije in Jugoslavije V Pomurju je letos pridelek kar ga trideset odstotkov nižji kot so pričakovali, podobno je tudi v drugih žitaricah. Na »kažekajevih« površi nah je letošnji hektarski donos pšenice okoli 40 meterskih stotov. kar je za Gorenjsko in navkljub neugodnim vremenskim razmeram ugodno in nad povprečjem iz prejš njih let. Zlato polje ne nosi zastonj tako zvenečega imena: kar 53 meter a skih stofov j?rfaf vsak hektar. Sicer oa ima KZK pšenico še na SoH*ViJ polju in na njivah v okolici Se^kC: ja. Lahovč, Cerkelj m Velesov«*^ žetvijo so prav zaradi pos*W gorenjskih razmer pričeli doma* ^7 tedne pozneje kot recimo v Slavij1 in v Pomurju. Računajo, da ■ zadnja zrna spravili s polj meseca. . Visok hektarski donos ii0 posledica strokovnega in načrt* dela pridelovalcev. Iz več seme* sort so strokovnjaki že pred gt izbrali tisto, ki najbolje prens* se prilagaja muhastim vreme* razmeram predalpskega SveW drugim posebnostim tega obr*1 Se zdaleč ni res, da bi visoko* sorta iz Branje »h slav°niie tu* nas bogato obrodila. V KŽK t lansko setev izbrali zlato doli* novosadsko sorto. Del uspeha j pripisati tudi ustreznim agrote* mm ukrepom in dobri organi«' dela v temeljni organizaciji. Ce | v drugih pokrajinah »izpad« predvsem posledica pornanjk* umetnih gnojil in zaščitnih sred«" to za K2K ne velja. Pravočasno? zagotovili primerne zaloge i* dukcijskega materiala, tako * lahko gnojili in dognojevali z & nimi količinami. • Izjemen hektarski pridelek pj ce na poljih kranjskega Krneti* kombinata naj bo tudi vzpo** zasebnim kmetovalcem, kjer I tarski donosi še niso tako obibv njih so rezerve še precejšnje i» družini pomoči in razumevanju kaže v • lhodnosti izkoristiti. N' pa tega razumeti kot rivalstva družbenim in zasebnim »ktorj* ospredju morajo biti naši dn# in skupni cilji, jasno m nedvo# zapisani v srednjeročnih načrt* načrtih razvoja kmetijske * nosti in prehrambene mduatrt* , površinsko okmjeiiem sJovea-TV .^-pridal-U^ X s Kg »v* s: :K, 7 AVGUSTA 1981 KULTURA 5. S i HAN GLAS oški grad kliče po obnovi • *~Q4ki muzej je oncem lanske-,leta dobil novega ravnatelja, je nrevael Jaaez Erjavec iz je Loke. Predata vi jamo ga pogovor o delu muaeja, o ^*nih in teiavah desetčlan-rv*W* delovnega kolektiva, ki J^aje na loškem gradu, {•-■nelej se s kulturo poklicno m*** ukvarjali, kako to, da ste se ^**eili sa delo v muzeju? *Svoj čas sem zbiral starine, veliko -j 111 hodil po terenu, ljudje so stva-.^avrgli. propadale so in večkrat f*^ kaj našel. Zanimal me je izvor starost teh predmetov in v stikih .^ndrejem Pavlovcem sem se so-l*&u s ProD^emat*0 kulturne de-H^Hne. Zbiranje predmetov, posebej rj^ija in ur, je zadnje čase postalo J pravi konjiček. Skozi sestanke Razgovore v muzejskem društvu Je raslo moje zanimanje za zgodno nasploh/Čutil sem, da bom lahko naredil, ne toliko po ^Hovni plati, kot pri reševanju l*s.nizaciJ8ko gospodarskih vpra-^VJ, da se na Loškem ohrani čim I stvari, da se postavijo na ogled ilt *m- Skratka, pri vodenju poli->j|j* do tega dela. V Škofji Loki je * prisotna tudi splošna ocena, da »&o praznovanju tisočletnice za-, *° neko kulturno mrtvilo, da je e%j glede na bogato preteklost >JHnega območja, tudi obeh dolin, ^jbialo prisoten med ljudmi. K ***U naj bi prispevala obogatitev ^^oječih zbirk, posodobitev raz-'i^.vnih prostorov in opreme ter se-^Polnitev s postavitvijo novih *k, za katere je gradivo shranjeno »pePojih. xako je zelo skromna .**ka o zgodovini samega mesta. Ustavljena ni arheološka zbirka, če-.-b? v Je gradiva veliko, skromna je ..ki Jfka o NOB, praktično neobdelan V* povojni razvoj.« Ptk?t%kine so možnosti obogatitve ll4^*Največji problem je seveda ni^^sr. Trenutno lahko pokrivamo le ne^^^ne dohodke in tekoče materialni^ stroške, za strokovno dejavnost ,^0*rja ni. Tudi letos je kulturna ertrOl>no8t zelo oklestila finančni u^j£*t, trikrat smo ga popravljali in fk^^dle so nekatere bistvene postav-'r^^k odkup predmetov, ureditev in •Ij&rJNnitev zbirk. Tako ne bo moč ^viti dveh novih etnografskih *k »Mali loški kruhek« in »Umet- no cvetje na Loškem«. Prav tako ne bo moč postaviti arheološke zbirke. Izdelan je program nove postavitve NOB razstave in gradivo je pripravljeno. Zanjo potrebujemo 2,6 milijona dinarjev, doslej smo dobili le 700 tisoč dinarjev, kar zadošča le za nakup vitrin. Ni pa denarja za ureditev prostora, za preslikavo dokumentov, za zaščito predmetov v zbirki. Če se ga bo vendarle kaj nateklo, bodo začeli urejati prostor, vitrine so že naročene.« Vae se torej vrti okrog denarja. V tem pogledu je brez dvoma še bolj zapleteno vprašanje vzdrževanja in obnove grajskega poslopja? To je seveda najtežje rešljivo vprašanje, saj je povezano z znatnimi sredstvi. Na prvi pogled morda poslopje svojega slabega stanja ne kaže. Toda praktično od leta 1893 ni bilo deležno večjih popravil. Po vojni so bili v gradu zapori in skrbeli so v glavnem le za tekoča vzdrževalna dela. V šestdesetih letih je bil prenovljen jugovzhodni del gradu, kjer so uredili galerijo. Drugih večjih prenov ni bilo, delno je bilo obnovljeno le žlebovje na strehi. Kako je danes? Vsi potresi so pustili manjše posledice, razpoke, skozi katere zamaka. Namočeno zunanje zidovje povzroča sesedanje nosilnih elementov, ki ga lahko opazimo v prostorih, kjer so postavljene zbirke. Zamenjati bi bilo treba tudi podove v razstavnih prostorih. Predvsem pa po obnovi kliče ostrešje, ki je na nekaterih delih povsem dotrajano. Če strehe ne bomo popravili, se ob večjem snegu lahko poruši.« Kako je z načrti prenove gradu? »V program revitalizacije starega škofjeloškega mesta je vključen kot poseben projekt tudi grad. Trenutno so izdelane vse izmere, v izdelavi je študija o namembnosti prostora, ki bo dobra osnova za izdelavo načrta prenove. Dogovorili smo se za dolgoročen program obnove celotnega območja gradu, poslopja, dvorišča in nazadnje tudi grajskega vrta z obzidjem. Program za obdobje desetih, petnajstih let. Vprašanje so seveda sredstva, saj bo treba zagotoviti dve do tri milijarde dinarjev. V progra- mu je tudi ureditev obrambnega sistema pred stolpom, ki je bilo porušeno.« Lani je znani slikar in grafik France Mihelič izrazil željo, da svoja najboljša dela podari škofjeloškemu mestu, ob nedavni flla teli stični razstavi smo slišali pobudo o oanovanju osrednjega fila teli stičnega muzeja v Škofji Loki? »Gradu seveda ni moč razširiti z novogradnjami. Glede Miheličeve galerije je najprej padla ideja, da se uredi v galeriji. Toda s tem bi Skofja Loka izgubila ne le likovno galerijo za občasne razstave, temveč tudi prireditveni prostor, ki jih v mestu ni. Zato bomo skušali pridobiti stavbo v Klobovsovi ulici, s čimer se bo muzej približal mestnemu jedru. V njej bi uredili Miheličevo galerijo, galerijo Šubicev, v njej bi lahko dobil prostor filatelistični muzej, pa stalna zbirka Male Groharjeve slikarske kolonije, saj je v štirinajstih letih nastalo veliko odličnih otroških likovnih del, ki bi jih lahko pokazali javnosti.« Združenje obrtnikov Skofja Loka je lani prevzelo pokroviteljstvo na cehovsko zbirko. Pot reševanja denarnih zadreg je prav gotovo tudi povezovanje z delovnimi organizacijami? »Vsekakor je to možnost pridobitve namenskih sredstev. Združenje obrtnikov letno prispeva 46 tisoč dinarjev za nakup ustrezne, opreme, nakup in stroške zaščite predmetov v cehovski zbirki. Možnosti takšnega povezovanja je seveda veliko, pogovarjamo se z Termiko, Gorenjsko predilnico, Seširjem, Peksom. S Seširjem o zbirki klobučarstva, "z Gorenjsko predilnico o tkalski in platnarski zbirki, s Peksom o prevzemu poktoviteljstva nad etnografskima zbirkama Loški kruhek in Umetno cvetje. Dogovarjamo se tudi o postavitvi občasnih razstav v tovarniških prostorih, o sodelovanju, ki je bilo svoj čas že živo. Povezujemo se tudi s Šolami, ki v muzeju pripravljajo učne ure pouka zgodovine. Učitelji razlago teme lahko dopolnijo s predstavitvijo predmetov.« M. Volčjak Koroško Mladje bo le izhajalo Ni dolgo tega, ko smo pisali, da je koroško Mladje prenehalo izhajati in navedli razloge, ki jih je v posebni številki napisal urednik Florjan Lipuš. Pred dnevi pa je Sindok iz Celovca v izjavi za tisk sporočil, da so se koncem junija zbrali nekateri sodelavci Mladja in ustanovili interesno skupnost za nadaljnje izhajanje ravne. Interesna skupnost si je zastavila cilj, da preskrbi finančna sredstva, ki so dolgoročno potrebna za redno izhajanje revije ter da do ureditve tega vprašanja začasno prevzame njeno četrtletno izdajanje. Interesna skupnost, v kateri je osem sodelavcev Mladja, njen govornik pa je Jani Oswald, je pozvala osrednje slo- venske organizacije na Koroškem, vse za kulturno politiko odgovorne javne ustanove v Avstriji in Sloveniji, da zagotovijo Mladju za redno izhajanje potrebna gmotna sredstva. Prihodnjo številko so kljub dolgom že dali v tisk in bo izšla sredi avgusta. Za začasnega urednika in administratorja za prihodnji dve številki je interesna skupnost izbrala Janka Mesanerja. V nemškem sporočiliu za javnost pa je interesna skupnost sporočila, da je avstrijski zvezni minister za pouk in umetnost Fred Sinowatz že obljubil letno podporo 50.000 šilingov ter pozvala koroško deželno vlado, da sledi temu zgledu. Pisateljica Berta Golob je v knjigi »Sovražim vas« zbrala prgišče Pretresljivih črtic, s katerimi razkriva stisko mladih fantov in Jjeklet, ki jih je življenje pahnilo pod streho vzgajališča v Preddvoru. Oli Se mu je Oliver, pravimo pa mu Oli. Droban je kot trlica. Da nisi ušel Dickensu izpod peresa? Ne, pravi, saj ga sploh ne poznam. % res nima nič opraviti s tujimi kraljestvi. Otrok naših krajev je, bele Nubljane. Mama ga pride večkrat obiskat. Kadar ji piše, pozabi pismo Njprej v kakem zvezku, potem ga morda celo izgubi. Tudi mamini poljubi počivajo med kvadrati in koreni. Nekoč je njen topli pozdrav obtičal v slovničnih vajah. "Oli, take zmede kot si ti, še svoj živi dan nisem videla.« "Saj je tudi ne boste,« pravi Oliver in se smeji. Sč grenkega ni na njem. Ce bi mu dovolili, bi ponorel od veselja. * šoli so ga prikovali v drugo klop, v domu ga imajo ves čas pred očmi. ^d norosti bi bil lahko že utonil, tak neugnanec je. "Oli, zdaj daj mir!« zavpije Janez iz zadnje klopi, "fcu, bu, tebe, misliš, se bom bal?« "Oli, boš videl!« mu grozi Vlado. "Kaj bom pa videl? Tebe vidim vsak dan.« sklica ki ni iz doma, me pogleda in zdi se mi, da jo postaja strah. $ha tistih je, ki ji ni do prepirov. Sola je zanjo sveta stvar. ? Olijem in s šolo je seveda vse drugače. Njegovih vragohj ni nikoli ^Onca. Iz žepa mu gleda gumijasta vrvica, natanko taka, s kakršno pri ni dovoljeno pošiljati pozdravov po razredu. "Kaj pa je tisto tam, a, Oli?« . "Kje?« se dela nevednega in pogleda po tleh. »Kje? Daj no, Lojze, ge-,Val, poberi tisti listek tam!« Sojze je strašno pripravna žrtev. Oli ve, da se bo pnpognil, medtem pa £o on skril svoje bogastvo. ^•edi trenutek, ko se Lojzetu od užaljenosti povesijo ustnice v majhno v^dkev, Oli se pa smeji. ^k je da sploh ne zna biti žalosten. Ali pa ne mara, kdo ve? Dobro H spominjam kdaj sem ga užalila. Planila sem z zlobnim jezikom po W NI ml' imil/ VnJeaovSrrt srcu je samo "dobrota. i * Mil 0 t. Mirna Pavlovec in Zdenko Huzjan v Mestni hiši Pogljobljenost izraza Kadar si ogledujemo krajine in tihožitja Mirne Pavlovec, jih ne ocenjujemo kot bolj ali nuiaj uspele posnetke naravne resničnosti, temveč predvsem kot izraz avtoričinih razgibanih likovnih iskanj in šel je po poglobljenosti slikarske govorice. Bolj očitno kot pri nmrslkaterem drugem ustvarjalcu se v slikarkinih platnih zrcali notranja podoba umetnika, njegov pogled na svet in njegova moč in sposobnost odzivanja na njegove spremenljivosti. Temu namenu se mora ukloniti kompozicija, oblikovanje prostora v sliki in še posebej barva, pogosto temna in ubita, le malokrat odprta tokovom luči. Morda so za dosedanji opus Mirne Pavlovec najbolj značilna tihožitja, tista z vrtnicami in druga. Prostor, zastrt z zaveso barvnih lis, komaj daje vasi in rosam dovolj prostora m skromno bivanje. Ta oblikoval in prostorski minimum prenaša slikarka tudi v krajino, ki se razvija ob pomoči malo členjenih barvnih mas v globino. Podobno kot pri tihožitjih slikarka tudi v krajini v vedno večji meri omejuje število prostorskih pasov. Pred nami kot na primer na sliki, ki visi v loškem muzeju, se naenkrat kot zid dvigne temni hrbet gore ali skalnata stena kot bi hotela zapreti še zadnjo reso svetlega pasu obzorja. Slika postaja znanilec časa, utesnjenega človekovega bivanja, vidno znamenje pokopanih misli in teško izgovorljivih besed. Razstava Mirne Pavlovec v mali galeriji Mestne hiše v Kranju je avtoričina prva samostojna predstavitev. V likovnem in vsebinskem pogledu nam daje več kot bi mogli od mlade začetnice pričakovati. Skromnost in samokritičnost pri presojanju lastnega ustvarjalnega dela nam zagotavlja, da bo uspešnost prvega nastopa vodila slikarko k novim likovnim dosežkom. Razstava del akademskega slikarja Zdenka Huzjana je letošnja tretja prezentacija umetnika v slovenskem prostoru. Po razstavi v Celju in v Ljubljani se srečujemo s slikarjevimi deli tudi v Kranju. Razlika je le v tem, da je bil v razstava! aranžma to pot pritegnjen tudi arhitekturni ambient - stebriščna dvorana v Mestni hiši — kot pomemben dejavnik pri učinkovanju eksponatov v prostoru. Predmet Huzjanovega slikarstva je figura, predvsem človeško telo. Toda Huzjanov človek še zdaleč ni anatomsko verne podoba človeškega telesa, prej njegova senca kot otipljiva Eojavnost. Kljub temu je Huzjanov človek živo, polnokrvno itie, morda bolj resnično od tistega, ki je odeto v konvencionalno lunino. Huzjanova krvaveča, odprta telesa so navznoter obrnjena podoba človeka, prežetega z bolečino in obupom, s strastmi in odpovedjo. Komaj kateri med slovenskimi figura liki se je v tega zaničevanega in hkrati poveličanega človeka poglobil v toliki meri kot Zdenko Huzjan. Huzjanov razdvojeni človek si v istem hipu nadeva različne podobe - mrtvo in živo, spečo in budno, umikajočo se in agresivno, obtožujoče in odpuščajočo, predvsem pa bolj dojemljivo od vseh tako imenovanih »vernih« upodobitev. V neuglajenem arhitekturnem okolju gotske dvorane je Huzjanova podoba človeka bolj resnična kod kdajkoli, njegov obraz se zdi bolj spremenjen in njegovo telo se še bolj kruto zarezuje v prostor in hkrati tudi v nas, ki naj bi ga sprejeli medse!? Cene Avguštin E X-L t B R I Mednarodna razstava otroških exlibrisov Otroški ekslibris je posebnost društva Exlibris Sloveniae, edinega tovrstnega društva v Jugoslaviji in enega največjih in najde lavne j ših v svetu. Leta 1974 je društvo skupaj z revijo Pionir pripravilo takšno akcijo v Sloveniji. Odmev je bil velik in pripravili so veliko razstavo otroških ekslibrisov. Ogledali so si jo tudi udeleženci mednarodnega ekslibri-stičnega kongresa, ki je tedaj potekal na Bledu. Za številne tuje ekslibriste je bila pravo odkritje, kaj na tem področju zmorejo otroci s svojo pridnostjo in znanjem. Leta 1978 so pripravili podobno akcijo v jugoslovanskem merilu. K organizaciji so pritegnili tudi Osnovno šolo Komenda Moste, kjer so že pred tem gojili malo grafiko, še posebej ekslibris. Tedaj je Osnovna šola Komenda Moste postala središče jugoslovanskega otroškega ekslibrisa. Ze na mednarodnem ekslibristič-nem kongresu na Bledu so sklenili, naj društvo Exlibris Sloveniae priredi v naslednjih letih mednarodno razstavo otroških ekslibrisov. Na plenumu mednarodne ekslibris organizacije leta 1980 v Linzu je slovensko društvo napovedovalo bližnji razpis za takšno razstavo in napoved je bila sprejeta z navdušenjem. Tako so pred meseci pripravili razpis za izdelavo otroških ekslibrisov in ga poslali na številne šole doma in v tujini. Organizatorji široko zasnovane akcije so društvo Exlibris Sloveniae, Osnovna šola Komenda Moste in revija Pionir, pokrovitelj pa Skupščina občine Kamnik. Decembra bo akcija zaključena in tedaj bodo v Osnovni šoli v Mostah pri Komendi pokazali najboljše izdelke otrok. Izdali bodo tudi katalog prve tovrstne mednarodne razstave otroških ekslibrisov v svetu nasploh. Pozneje bodo razstavo selili v razne kraje in razne delovne organizacije. Te dni je potekel rok za pošiljanje ekslibrisov. Obseg je presenetil celo največje optimiste. Doslej je prišlo okrog 2900 ekslibrisov. V akciji sodeluje 100 šol, od tega 50 iz Slovenije, 28 iz drugih jugoslovanskih republik in 22 iz tujine. Poleg Jugoslavije so zastopane: Poljska, Sovjetska zveza, Cehoslovaška, Francija, Anglija, Italija, Zvezna republika Nemčija, Demokratična republika Nemčija in Avstrija. Celotna akcija »otroški ekslibris« je resnično obsežna in mednarodno pomembna prireditev. Prireditelji so se obnašali kar se da stabilizacijsko, saj so od Skupščine občine Kamnik, samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij prosili pa tudi dobili relativno malo sredstev. S prostovoljnim delom in s pomočjo ♦otrok bodo akcijo izpeljali tako kot a ,so jo načrtovali. • .. < Rajko Pavlovec Ceste bodo morale počakati Gorenjsko Cestno gospodarstvo ne bo v tem srednjeročnem obdobju zgradilo nobenega cestnega odseka, ki so ga načrtovali že za minulo srednjeročno obdobje in bi moral imeti prednost — »Uranska« cesta, kranjska obvoznica in cesta proti Dražgosam Kranj — Stalno se jezimo in godrnjamo nad slabimi cestami, ki jim po Gorenjski dan na dan merimo asfaltne in makadamske metre in kilometre. Razvoj gre z nezadržno naglico naprej na vseh področjih, za ceste, regionalne in magistralne ter lokalne pa se nam zdi kot da bi jih močno prehitel čas. Na nekaterih odsekih ostajajo v obupno slabem stanju in nikakor ni ne denarja in ne moči, da bi jih popravili ali zgradili nove. V sedanjem stabilizacijskem času, ko so omejitveni ukrepi prizadeli prav vse in ko bo za naložbe bore malo denarja, bodo najbrž ceste Se bolj ostajale v ozadju, tako njihovo vzdrževanje kot tudi novogradnja. O problematiki cestnega omrežja, gradnji cest, cenah in vzdrževanju smo se pogovarjali z direktorjem Cestnega podjetja Kranj Antonom POLAJNARJEM. Kakšne so gorenjske ceste in kaj novega v prihodnje lahko pričakujemo? »Gorenjska je bila pred desetimi ali petnajstimi leti po stanju cestnega omrežja med prvimi v Sloveniji, daleč pred drugimi, a v zadnjih desetih letih se je podoba bistveno spremenila. Ostala območja so zgradila veliko novih cest in Gorenjska danes zaostaja. Morda se neverjetno sliši, a vendarle je res: na Gorenjskem je še 100 kilometrov regionalnih cest makadamskih in če upoštevamo še povečan promet zadnjih let s kar Štirimi mejnimi prehodi v Ratečah, na Podkorenu, Ljubelju in na Jezerskem, naše ceste komaj že sprejemajo te prometne tokove. Stanje cest je ob vedno gostejšem prometu neustrezno. Anton Polajnar Ocenjujemo in bojimo se, da bo v naslednjem srednjeročnem obdobju hudo primanjkovalo denarja za ceste, da bodo tako leta 1985 ceste slabše kot danes. Promet nazadržno narašča in uničuje cestni asfalt, denarja pa ni. Letos smo za drago zimsko službo porabili veliko denarja. V prvem polletju letoSnjega leta je šlo za vzdrževanje že 63 odstotkov planiranih sredstev.« Katere ceste ali cestni odseki pa bodo vendarle v srednjeročnem obdobju dočakali otvoritev in katera dela bo treba bržkone preložiti še za pet let? »V cestnem omrežju se bo zaradi majhnih sredstev le malo dogajalo. Veliko pridobitev ne le za kranjsko občino, temveč za vse cestno gospodarstvo na Gorenjskem je nov savski most, ki je izjemnega pomena. Pričakujemo precejšen promet na območju Kranja, tako lokalni kot tudi tranzitni, ki se bo zdaj lahko preusmerjal preko mostu, s tem pa bo razbremenjeno mesto in mestna križišča. Drug pomemben objekt je »uranska« cesta, ki jo sofinancirata Rudnik urana in republiška skupnost za ceste. Zdaj bodo začeli asfaltirati odsek med Gabrkom in Visokim, ki ga delamo skupaj s SGP Primorje Ajdovščina. Pripravljamo se na začetek gradnje tretjega odseka med Visokim in Gorenjo vasjo. Če bomo s temi deli začeli, upamo, da bosta republiška skupnost za ceste in Rudnik urana zagotovila sredstva, da bi s cesto do Gorenje vasi končali. Če bi opravili ta dela, bi bila v treh etapah cesta med Zmincem in Gorenjo vasjo urejena do prihodnjega leta. Tretja akcija je akcija treh občin: radovljiške, ki je dala pobudo, kranjske in škofjeloške za gradnjo ceste med Jam ni kom in Dražgosam i. Te občine in republiška skupnost ter krajani, ki prebivajo v teh naseljih bi zbrali toliko denarja, da bi bila cesta proti Dražgosam zgrajena do počastitve 40-letnice Dražgoške bitke januarja prihodnje leto. Letos se bo asfaltirana cesta precej približala Dražgosam. Zavedamo se, da bi vsa tista dela, ki so bila načrtovana v minulem srednjeročnem obdobju morala imeti prednost v naslednjih petih letih, a vsaj letos ne bo zgrajen nobeden od cestnih odsekov minulega plana. Vprašanje je, za koliko teh objektov bomo v prihodnje leto zagotovili potrebna sredstva. Gre predvsem za obvoznico Bled — Bohinjska Bela, za cesto Golnik—Kranj, cesto Kranj — Hotemaže, cesto Kranjska gora — Mali grad je bil v celoti pozidan Mladi fantje, kamniški študentje in dijaki, pod vodstvom arheologa in umetnostnega zgodovinarja Milana Sagadina te dni pridno odvažajo zemljo in čistijo ruševine. Ze se kaže zasnova stolpa nekdanjega gradu na griču nad kamniškim mestom. Gre za spomeniško varstveno akcijo, ki pa ima tudi arheološko obeležje, saj Mali grad še m v celoti raziskan in odkrit. Delo vodi arheolog in umetnostni zgodovinar Milan Sagadin, ki pravi da vrsta znakov govori, da je bil Mali grad nekdaj v celoti pozidan GRAD OB VSTOPU V KOTLINO KEMNISKEGA MESTA Ob vstopu ozko Šutno, . nizka griča, Žalskega na eni strani in Malega gradu na drugi strani. Mali grad, nizka vzpetina nad mestom, ki v kamniško mesto, za se cesta stisne med jo na drugi strani Kamniška Bistrica loči od pobočja Starega gradu. Vzpetina je bila torej nekdaj kot nalašč za utrbo, saj je na eni strani varovala vodno na drUgi pa suho pot, ki vodi v kotlino kamniškega mesta in naprej po Tuhinjski dolini na Celjsko. Mali grad se omenja v 12. stoletju, p čemer priča tudi ohranjena in obnovljena kapela sredi griča. Leta 1511 ga je podobno kot številne druge stare gradove na Slovenskem razrušil potres in odtlej je propadal. Do danes so se ohranile le ruševine stolpa. Pretekla stoletja so zabrisala sledi nekdanjega gradu. Podoba gradu se ni ohranila, zato njegova razsežnost ni ugotovljena. Tudi Valvasorjeve grafike je niso ohranile. GRIČ JE BIL V CELOTI POZIDAN Sedemnajst mladih fantov, kamniških študentov in dijakov, te dni pridno odvaža zemljo ob ruševinah stolpa. Naporno, fizično delo je to. tudi natančno, saj je treba paziti na morebitne najdbe. Ze se kaže tloris nekdanjega grajskega stolpa. Akcija, ki jo že štiri leta vodi Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja, je spomeniško varstvena. Njen namen je ohraniti in zaščititi razvaline gradu. Toda istočasno ima tudi arheološki pomen, pravi Milan Sagadin. saj ne vemo, kakšen je grad bil in kako daleč v preteklost segajo njegovi začetki. Ostanki stolpa, ohranjena kapela, obzidje, prva sondiranja terena dajo slutiti, da je bil nekoč pozidan cel grič. Verjetno se bo pokazal tloris Mali grad se prvič omenja v 12. stoletju, leta 1511 ga je razrušil potres in odtlej je propadal. Njegova podoba se ni ohranila, zato ima spomeniško varstvena akcija tudi arheološko obeležje Zgornji portal v ohranjeni in obnovljeni kapeli daje slutiti, da je bila povezana z gradom celotnega objekta, pripoveduje Milan Sagadin, zasnovo bomo rekon-stuirali na stikih zidov. DROBNE NAJDBE Prvo leto so našli rimski kovanec iz 3. stoletja, kar daje oporo za domnevo, da je bila točka utrjena že v antiki. Med ljudmi je nekdaj živelo izročilo, da je bil tu poganski tempelj, kar daje slutiti tudi patron sv. Marjeta, značilnost prazgodovinskega obdobja pred Rimljani. Znamenja torej, ki napovedujejo morebitne nove najdbe. Našli pa so že številne črepinje poznosrednjeveške keramike, ki pričajo o trgovskih stikih, tudi z Italijo. Ko bodo očistili in uredili stolp, bodo začeli kopati ob kapeli, kasneje tudi na robu griča nad Bistrico. Verjetno se bo pokazal tloris nekdanjega gradu. KOPALI BODO TUDI NA ŠUTNI Akcijo Mali grad financira kamniška kulturna skupnost, polovico prispeva republiška kulturna skupnost, saj je Mali grad spomenik prve kategorije. Kamničani so vsa razlož-ljiva sredstva usmerili v to akcijo. Zato bo morala obnova gotskega stropa v cerkvi na Primožu počakati. Kopati pa bodo začeli na Šutni, med cerkvijo in župniščem. Tam bodo namreč gradili dostopno cesto in pred tem teren raziskali. Lanska kopanja so namreč prinesla domnevo, % da^ bo odkrito staroslovansko grobišče. ii M. Volčjak Martuljek in cesto do Ziri. To so zelo kritični cestni odseki in med njimi veliko takih, na katerih se zgodi precej težjih prometnih ne sreč. za katere pa niso vedno krivi vozniki« Cestna dela so običajno silno draga, obenem pa se marsikje obnašamo tako, kot da nam za asfalt nikoli ni ikoda denarja. V marsikateri krajevni skupnosti grade aafaltne ceste in dostope do vsake garaže in do vsake drvarnice. »V ceni asfalterskih del je čedalje manj tistega, na kar bi lahko pri Cestnem podjetju kakorkoli vplivali. Bitumen, kurilno olje in nafta dosegajo v kvadratnem metru asfalta tako ceno in strošek, da je tistega, kar predstavljajo kamniti agregati in naše delo pri proizvodnji in polaganju mešanic zelo malo. Mislimo, da so cene energije dosegle svoj vrh. Ob vsaki podražitvi nafte in naftnih derivatov je cestno gospodarstvo vsakem primeru le izgubilo, ker s cene hitreje naraščale kot dohodk Mislim, da bo po sprejetju novef zakona o cestah v občinah zače* prevladovati drugo mnenje o Krađo cest. Najbrž bo prevladala mise nost, da je treba najprej uredi' * regionalne ceste in šele nato lokali* Pri tem pa ne smemo pozabiti, da I nekatere lokalne ceste in ulice ii jemnega pomena. Če pogledamo l cesto Orehek - Medvode, ki povez-je toliko naselij, a je v izredno sli bem stanju. Res pa je. da so poneka z izjemnimi napori uredili cest* opravili zemeljska dela. a ob tet večkrat pozabili na prometno ur* ditev, na prometno varno cest; Asfaltirane ceste morajo biti pr mernih dimenzij, izvedbe, ime: morajo ustrezno signalizacijo, oc bojne ograje morale bi biti skrati opremljene tako, da bi bile povsef prometno varne.« D. Sedej Družinsko gnezdo Porovnetovih Roke, ki delijo kru in ljubezen Marija in Ivan Porovne iz Pože-nika pri Cerkljah sta nedavno spravila svojih pet otrok h kruhu, njuna hiša pa že štiri leta nudi varno družinsko zavetje tudi malim brezdomcem, ki so prezgodaj ostali prepuščeni samim sebi. V družini, iz katere izrašča Marija, je bilo osem domačih otrok, rejencev pa tudi ves čas polna hiša, še preden je bila reja sploh formalno — pravno uzakonjena. Človečnost, ki jo je bila Marija prinesla v zakon in v svojo lastno, za današnje razmere kar številno družino, je rada porazdelila med kopico ptičkov brez gnezda. Že kar nekaj jih je v Pože-niku doraslo šoli. Tudi Jani je bil med njimi, še v plenicah je kobacal, ko je prišel k hiši. Njegova mati, nastanjena v samskem domu, mu ni mogla nuditi pravega materinskega varstva. S tremi leti pa je odšel. Vsem je bilo težko. Roman je imel že Šestnajst let, ko je prišel v družino. Marijini otroci so mu bili vrstniki, vendar se ni nikoli povsem navadil. Danes živi pri stricu. DANILO IN KSENIJA Danilo in Ksenija Pungaršek sta pri Porovnetovih že štiri leta. Iz težkih življenjskih razmer — mati je bolna, oče pa brez dela — so njuni življenji presadili v čisto drugačno družinsko skupnost. Danilo je danes četrtošolec. Zgodaj je odrasel in dojel, kako se je življenje poigralo z njim. Včasih je živahen in razposajen, včasih pa 9e samotarsko poglablja v resne zgodovinske knjige. Oče včasih pride, mama pa prav tako. Danilo sanja, da bo pilot ali dirkalec, ko odraste. Ksenija, drugo-šolka, pa si je v svoji resnobni duši postavila realnejše cilje. Šivilja bo. vendar še ne kmalu, kajti zdaj se rada še igra in potepa. 0 pravih starših ji redko steče beseda: življenje, ki ga je sprejela, so Porevnetovi, njihova skrb in naklonjenost. SIMONA IN LIDIJA Obe, triletna Simona in enoletna Lidija dumi, sta prišli k hiši že zamlada. Starši so ju zapustili, čeprav se ju formano nočejo odreči. Deklici sta Ivanovi ljubljenki, pravzaprav miljenki vse družine. A nista razvajeni, redko jokata, imata pa prav vse, kar morejo starši nuditi otrokoma njunih let. Porovnetova si natihoma želita, da bi otroka za vselej ostala v družini. Deklici pa, ko bi bili večji, bi se bržkone tudi odločili za krušne starše, ki jima izdatno režeta kruh in ljubezen. POROVNETOVA PESTUJETA »Otroke imava rada, ves čas sva bila vajena njihove družbe, pa je postalo kar dolgčas, ko so najini prerasli tisto nebogljeno dobo,« pripoveduje Marija. Pred štirimi leti je pustila delo v tovarni, Starejša dva, Danilo in Kser pravijo, se že malce nagibate upornosti in zgodnji samostojni pa jima kljub temu Ivan in Afa pomenita starša, h katerima lahko zatečeta po pomoč kadar v šoli ne gre vse kot bi prav. da bi se mogla v celoti pos otrokom v reji. Rana ura ji naz delovni dan, kajti sonce otrokom zgodaj vzide; že ob pet: pripravlja na obilico jutra opravkov, ki jih ji pripravijo Vsa drobna hišna dela mora riti, obdelati še kos polja, pc za najmlajši rejenki — starejša pomore ta v kuhinji in pri mleko — kdaj s šolarjema branju in matematiki, zdaj tudi tri deklice iz soseske, pa med otroškim živžavom hitro okoli, in še malo ga ostane za razgovor vseh enajstih druž članov. Socialno skrbstvo namenja rovnetovima za otroke nekaj ne. Do nedavnega je le-ta 2320 dinarjev za predšolske < letos je zaradi porasta življen. stroškov nekoliko višja, 3150 din* jev. Šoloobvezni prejemajo 3* dinarjev, kar je ob današnji dragi prav malo. Knjižna učenost so* precejšnje denarje, menita Pon* netova, tudi obleko otroci hit prerastejo, potem je potreben J kako skromen priboljšek in noga« je hitro prazna. Dohodek, ki f Mariji za rejo, je vračunan v vse* vendar pravi, da mora vsak me* raje še kaj dodati iz svojega žep Toda otroci so rdečelični zdra* dokler si ne potolčejo kolen, lep oblečeni, dokler se v pesku ne zanj žejo, imajo obilje lepih igrač, dok" jih ne polomijo, in nenazadnje t» srečni. In Marija Porovne, ki si odrekla lagodnim osmim uram ij delu ter stalnemu zaslužku, da ■ vlagala svoje sile v vzgojo zapornih otrok, je kljub matenab* težavam prav zadovoljna. Zavest.-je otrokom po zaslugi topega M žinskga zatočišča ^^^^ tudi pomeni veliko ^A ' irraihint so zvonovi in r« »mir #AJ VITC.V/ Mlff *N POKOJ. /A /VI 0i*'V/; SO v K-\1k.KlH )E ZA' "a (>m svft mm IZ NJIH .! ANI S. 5'\V F..M / \\i>t >f\ MODROST Z.h \t\ V Z nagrobnika pisatelja Janeza Jalna na Rodinah G L A S 8 STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK. 7 AVGUSTA H IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren Tomo Križnar 55 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Iz Georgtowna je videti na strmih skalah nad pristaniščem čepečo nekdanjo francosko utrdbo Fort Charlotte. Orlovsko gnezdo je bilo v hudih časih uporov upravno središče kolonije, danes pa je zapor za 35 zapornikov v značilnih zebrastih oblekah, ki jih straži pet policajev v se vedno nekam angleških izpranih, umazanih in zakrpanih uniformah. Zaporniki, obsojeni v glavnem zaradi pretepanja ob dnevih, ko se delijo plače, ali zaradi žalitev slike angleške kraljice, so zaposleni v pekariji v kleti utrdbe, ki oskrbuje s kruhom ves otok. Boljšega kruha še nisem jedel Vodja paznikov je bil tako prijazen, da mi je dovolil prespati v prazni celici. Za zajtrk smo jedli ocvrto čebulo v kokosovi omaki in pili črno otoško kavo. V tej deželi niti ni tako slabo biti zaprt. Zelo ponosni so v Georgtovvnu tudi na katedralo Bog nebeški, kakšno nemarno surovo betonsko skladišče, kjer človeka zebe! Po vsem soncu, topli svetlobi, bajnem zelenju, takole zatiranje življenjskih radosti! Se bolj od poslovnega sveta in turistov pa so izolirani otočki proti jugu, proti južnoameriški cehni imenovani Granadežani. Do neodvisnega otoka Gra-nada leži več kot 30 otočkov s skupno površino 30 kv. m in okrog 18.000 prebivalcev. Otoki so večidel skalnati, koralni, v notranjosti pa pokriti z bogato zemljo, kjer goje plantaže tropskih rastlin. Beauia, Mostiaue, Bathania, Mavreau in še nekaj manjših pripada San t Vincentu, druga polovica: Carriacau, Ronde, Canouan, Diamond, Dalin in drugi pa Granadi, ki je kot samostojna država postala neodvisna še pred Sant Vincentom. Za otok Canouan pravijo, da premore najlepše bele peščene plaže Karibskega morja. Se bolj romantični pa so najmanjši otočki, brez imen, le kupčki belega peska v morju, z nekaj palmami. Sem prihajajo jadrat bogati ljudje; tudi monaška princesa je bila tedaj tam ... Pa se pride sem tudi cenejše, po študentsko, z avtobusom, pardon, z barkačastopom ... Vsaka dva tedna pluje s Sant Vincenta na Granado gugajoči se škuner na eno jadro, ki odkupuje od osamljenih plantažnikov kopro in banane. Mary je prišla iz Zvezne republike Nemčije. Nekoč je študirala pravo, oče je bil bogat, v življenju je počela vse, kar ji je padlo na pamet. Sama ne ve, kaj jo je prineslo čez tiste divje klance. Sedela je na barki bila je tiho, in to mi je bilo pogodu. »Kam greš?« sem jo vprašal. »Ne vem, grem ... tukaj je fino.« »Kako ti je pa ime?« »Hm.« Potem sem gledal v vodo. Vzpenjali smo se visoko na valove in padali globoko, potem se neznansko naporno zopet dvigali. Morje je postajalo gosto kot iuha špagetov, ki smo jih jedli pri kosilu. Vse živo je »nihalo. Najprej čez krov, potem pa tudi kar kritem med sabo. Ce je kdo bruhnil koga, jih je takoj pet bruhnilo vanj... Zibali smo se, sam ne vem, kako dolgo in zakaj, kar tja v en dan. Skrivaj sem zlezel za krmo in kar se da tiho bruhal. -Marv je rekla, da si že celo življenje teli na majhen otok, kjer bi tolkla kokosove orehe in da speče ribe, ki bi jih prinesel mož iz koralne lagune. Pogledal sem jo kot slona sredi Titove. »Madona, punca, ti sija nora.« »Zakaj, saj je čisto mogoče, samo ljudje tako kompliciramo. Će bi imela pravega človeka...« Spo gledava se. Jaz sem človek, v šoli sem imel vedenje vedno pet, torej kljub splošnemu mnenju, morebiti nisem niti tako strašno zanič človek — »Marv, veš da, jaz sem sicer čuden patron, ampak jaz sem vedno ...« Izkrcali so naju v modri laguni S spalnima vrečama in ravnokar kupljeno mačeto sva bosa pribredla na belo peščino, kjer so se nama v lahnem vetru priklonile kokosove palme. Koralni otoček ni bil večji kot tisti iz hollyvvoodskih filmov. Ljudje na barkači so mahali, kapitan je še zadnjič zavpil, da se čez tri dni na poti nazaj prav gotovo vrne po naju, potem so tudi res odpopopopali .. . Pahne so šumele, valovi so pljuskali. Marv je bila tiho, tudi jaz sem bil tiho, vse je bilo pravzaprav tiho. Rekel sem, da grem okrog otoka, da me zanima, kaj je na njem. Marv je rekla, da bo počakala, da bo nabrala drv in zakurila ogenj. Sel sem, hodil sem, bilo je zelo lepo. Same ljube kokosove pahne in bele sipine. Sonce je toplo sijalo. Ko sem se utrudil od hoje, sem legel pod palmo in si rekel, da ni zame nobenih vojn več in nič več lačnih in da tudi tam, kjer se prepirajo, vlada harmonija, da pač vse mora biti tako, kot je na poti razvoja. Zadremal Ko sem se vrnil, mi je Marv ponudila pečene banane, ki sva jih vzela s sabo z barke. Jekla sva, si pripovedovala, kako je bilo v Indiji, in bila zelo navdušena. Ja. tam v Indiji je bilo res fino. Veliko sva se tudi smejala. Bilo je vendar tako fino. Gledala sva v pesek, potem v zvezde. Enkrat eden v zvezde, drugi v pesek, in nato obratno. Veter je hladil razgreto čelo, srce je tolklo kot ponorelo, med zobmi je škripal droben pesek . .. res je bilo lepo. Zbudil sem se lačen, tudi Marv je rekla, da je Lačna. Vzel sem mačeto in stikal med grmovjem. Povsod polno trohnečih kokosovih orehov. En to je bilo tudi vse, kar sem prinesel. Pila sva oljnati sok, grizla jedrca in bila še kar zadovoljna. Ta dan sva veliko govorila. Imel sem predavanje o socializmu, o komunizma, kot si ga predstavljam po s sedmico opravljenem izpitu iz politične ekonomije, o samoupravljanju. Ona je razlagala Ulriko Mainhoff in frankfurtske demonstracije. Bila je zelo vneta za kitajski način preobrazbe množic, O kubanski revoluciji je menila, da so tam po umoru Che Guevare izgubili občutek za skrite intuicije. Drugo jutro sva zopet natepavala kokos. Ogromno sva si povedala. Vse, kar sva vedela. Vse, kar sva znala nasploh in bolj podrobno. Zvečer je bilo še kar lepo. Tretjega dne je Mary gledala čez morje in razmišljala, kdo ve kaj. Sam sem odšel med palme in prinesel kokos. Kaj pa naj bi drugega? Premišljeval sem o Jamajki. Kako rad bi videl Jamajko. Otok sonca, pa misijonarjev, pa črnih rok, ki se dvigajo v predmestjih .. . Jamajka ta tarurirurirara ... Tisti dan sem se odločil, da bom šel tudi na Jamajko. Gledal sem na morje, čakal sem barko in bil sam lačen. Postajal sem vse bolj lačen včasih, sem bil že kar siten. Marv je mrko gledala, kot tiste prodajalke kavbojk v Trstu, ki razumejo samo še srbsko in moral sem jo trdo prijeti.. . Barka je prišla šele peti dan. Kapitan me je objel kot heroja. V zrak je dvignil tudi Marv, ki je takoj nato odšla na spodnji konec. Sam sem se umaknil na premec in požrešno napadel kup na pol zelenih banan. S kruhom sem tudi do čistega pomazal enolončnico iz krompirjevih krhljev in vratov posušene stare koruze. Cel dan smo jadrali križem kražem proti vetru, se zasidrali na nekaj plažah, potem pa se končno izkrcali na Granadi. Že na prvi pogled je bilo tam mnogo prijaznih ljudi. Mary je odšla na levo, jaz sem se podal na desno. Vsi ostali potniki so si naložili zajetne potovalke in odšli naravnost. Carinik pogleda v rdeči potni List, potem se prijazno nasmehne: »Welcome to Granada!« Sam vzame vstopni formular in mi ga izpolni. Taka čast me ni doletela še nikjer. »Rasa?« »Kaj?« »Rasa, katere rase si?« »Kaj pa jaz vem, menda nekaj štajerske brezskrb-nosti in precej trmastega Gorenjca.« Tata Iz kuhinje so se slišali glasovi turistov. Marko je potrkal na vrata vstopil. V kuhinji za mizo so sedeli turisti, katerih pa Marko ni nos razen oskrbnika. Pozdravil je vse skupaj in naročil oskrbniku, naj , prinese v sobo čaj z dvojnim rumom, ker je prepoten. Sedel je h kruini peči iz katere je puhtela prijetna toplota. V gostinsko sobo je kaj kmalu vsi oskrbnik z naročenim čajem. Marko je polahko srkal in premišljeval o daljnji poti, katero ima še pred seboj. Pri vsem tem dolgočasju se je Mj loteval spanec zaradi toplote in utrujenosti. Mislil je na Janino, kako ima in ali je bilo vse v redu z novim poslom, ki ga je pričela prav Markova misel se je vrtela o morebitni bodoči vojni in o ločitvi od nikakor mu nista šla iz glave gospoda inšpektorja iz Beograda, ki sta na inšpekcijo zaradi pravilne gradnje »Rupnikove linije«. Ali se res najhujše se je spraševal. Nagnil »e je na mizo in glavo podprl z kmalu zadremat. ] tum8ta Marka je predramil iz dremavke ropot v veži, novo prihajajočih \ ristov. V sobo sta vstopila prišleka iz Markovega mesta. Bila sta Štefana Franjo, ki sta bila doma nekje iz Prekmurja. Po poklicu sta bila pletikca, ju je Marko večkrat videval v mestu. Vedno sta bila skupaj in le redko se družila z ostalimi meščani Franjo je bil po postavi srednje velik, raščen, bolj suh in tršast z nazaj počesanimi temnimi lasmi, po sodeč jih je imel nekaj preko trideset. Štefan je bil od Franja večji, dosti močne postave, okroglega obraza in s pokonci stoječimi stimi Lasmi. Bil je tudi mlajši in je kazal izrazito umirjenost. Marko njima vedel le toliko, da sta bila večkrat aretirana in po žandarjib ■ Ijana v sodne zapore, vendar nikoli nista ostala dolgo na zaslišanju zaporu. Po nekaj dneh sta se zopet pojavila na mestnem trgu. Tudi nikomur se nista pogovarjala o svojih zadevah. S svojim obnašanjem tako postala tajinstvena. Kazala sta značaj poštenih fantov, brez vsakega imetja Živela sta s skromno plačo, ki jima jo je lastnik pletilske obrti. Marko ju je povabil k svoji mizi pri peči. Vabilo _ hvaležnostjo sprejela in prisedla. Njuna turistična oprema ni bila taka Markova, prav nič nista bila podobna planincema. Bila sta oblečena, vsak dan v mestu, le čevlji so bih nekoliko prilagojeni za take ture. ^ ostala oprema pa je bila le torbica na dolgem jermenu. Došlemu oskrbniku sta naročila čaj z limono, iz torbice pa sta vzela položila na mizo pol hleba črnega kruha, kos slanine in čebulo. Molčala in se krepčala. Razgovor, ki se je pričel med njimi je skrenil na Franjo se je odkrival: Kritično je obravnaval režime, kot jih imamo skozi, slabše plače delavcem, strankarski prepiri nepoštene \ paktiranje z Nemci in Italijani ter hujskanje ljudi od strani d uho kateri s prižnic govorijo o komunistični nevarnosti in strahovladi v kako pobijajo ljudi; zadnja izdaja »Slovenca« na prvi strani piše o k nistični nevarnosti in prinaša karikaturo široko stoječega komunista, eni roki drži nož v drugi pa revolver. Drugi komunist pa ima v roki biči, pa pretepata nekega klečečega človeka, ki je ves krvav in prebičan. Frj je govoru* tako prepričevalno, da je Marko lahko samo pritrjeval, da tako kot govori in nič drugače. Štefan ni niti enkrat vskočil Franjotu, le s prikimavanjem je odobraval Franjotovo razlago. Maram to razlago pozorno poslušal, kot nekoč v šoli. Prvič je slišal tako besede, katere so kar v cele iz tega preprostega Človeka — delavca, se je iz te razlage pričelo svitati o neki pravičnejši politiki in 1 drugačnega kova, vendar vsega tega ni razumel do kraja. Franjo je razlago nadaljeval polglasno še o zaporih v zloglasni Glavnjači in o nju komunistov. Dotaknil se je tudi nekaterih klerikalnih in JNS-ovskm veljakov, buržujev in kapitalistov poimensko, ki uživajo vse privilegije Markovem mestu. Te politike in njim podobne je Marko osebno pozna] Franju res ni imel kaj oporekati. Te proklete pijavke danes bogatijo račun reveže v. ob volitvah se pa istih revezev poslužujejo za svojo raznimi obljubami, poslužujejo se jah pa tudi, da jim v nočnih ra znašaj o in lepijo lepake na zidove, če pa jih dobijo v roke žendarske trulje, jih odpeljejo v zapore m jih pretepajo do onemoglosti, gospodje si manejo svoje umazane roke pri polni mizi dobrot skupaj s sebi enak politikarji. Kaj jih briga tisti revež, katerega so v zaporu »prebunkafr režimski žandarji, kaj jih. briga, če je tak revež ostal brez posla, glavno, di so uspeli v svojih namenih. »No ali je tako aH ni?« je Franjo vprašoiočr pogledal Marka. »Res je, Franjo, samo za mnoge stvari nisem vedel, ki si mi jih sedaj odkril in povedal.« »Pa ni samo to,« je nadaljeval Franjo. »Mi smo tudi prodani. Pen kolona vse povsod danes pripravlja tla po celi Jugoslaviji v obliki turistov, ki pa so v bistvu nemški vohuni, prav tako so vohuni med samimi politiki* vladi. Vedi, da Jugoslaviji preti velika nevarnost, posebno pa Sloveniji, tr bi se Hitler rad polastil, potem pa adi jo vse skupaj. Marko, na nekaj bi tr opozoril. Teh mojih razlag ne govori na glas in tudi ne vsakemu, ko se boi vrnil v mesto, bolje je, če si bolj tiho. če ne te bodo še potisnili v keho,« ga je svaril Franjo. baa^ BRANKO BABIC 25 NA KOZARI ta H Ze sama evakuacija prebivalstva na Kozaro je bila z vojaškega vidika seveda neprimerna, vendar se temu, kot vemo, ni dalo izogniti. Ali se kaj takega ne bi moglo zgoditi jutri, v primeru napada na našo deželo in ob sistemu splošnega ljudskega odpora, ko bi bilo treba zaščititi nedolžno prebivalstvo pred sovražnikom? Dejstvo, da smo v preboju, poleg izrazito vojaškega dela operacije, morali reševati tudi 80.000 civilnih prebivalcev in čez 500 ranjencev, je, kot vemo, silno obremenjevalo vojaško operacijo. Zato je bilo treba v načrt preboja vključiti tudi njihovo reševanje, kar pomeni, da je bila operacija večnamenska, sestavljena iz več ciljev, ki jih je bilo potrebno vključiti v celovit načrt preboja. In končno smo v preboj šli pod silnim pritiskom desetkrat močnejšega sovražnika, ki je imel iniciativo v svojih rokah in nam to odločitev vsilil. Vse to nas je nedvomno psihološko in tudi vojaško obremenjevalo, kar je brez dvoma tudi vplivalo na naše odločitve. Ne smemo namreč pozabiti, da je sovražnik sistematično gradil linijo napada. Delal je strelske jarke, bunkerje, razporejal mitraljeska m topovska gnezda,, tako da smo masah vadaa pw sijati močno utrjene .sovražnikove položaje. Z velikanskimi silami je tako rekoč zapri vse Izhode s Kozare, saj je predvideval možnost, da se bomo poskušali prebijati iz obroča. Na fronti pa je vseskozi silovito napadal in to z vedno svežimi ' silami. Pred kozarsko ofenzivo takšnega primeša v naši narodnoosvobodilni vojni še nismo imeli. V četrti ofenzivi ali tako imenovani bitki na Neretvi, znani kot bitki za ranjence, ki je bila šest mesecev po tretji kozarski, je narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije že imela kozarske izkušnje in jih tudi uspešno upoštevala. Toda o tem pozneje. Pole £ j.Ti^njenih okoliščin, v katerih srno bojevali krvavo bitko na Kozari, je bila tudi vrsta konkretnih dejavnikov, ki so vplivali na potek preboja. Poskušal bi .opasati nekatere najbolj značilne ali morda najbolj usodne za petek in uspeh preboja. Da smo ae odločili za preboj šele po skoraj mesecu dni hudih bojev, mislim, da je bilo takrat to edino pravilno in možno. Ne bi razpravljal o trditvi, da bi se morali prej prebijati, ko smo s protinapadi ustvarjali dokaj velike praznine v sovražnikovih vrstah. Češ da je bila tedaj situacija ugodnejša. 0 tem sem že povedal svoje mnenje in razloge. čas od odločitve oz. povelja za premik na odrejene položaje do samega preboja je bil odločno prekratek, zato 9e vojaka ni uspela pravočasno zbrati na odrejenih mestih. To dokazuje primer 3. bataljona, ki je šele naslednji dan prišel na mesto preboja in se vključil v bitko. Podobno je bilo s 4 bataljonom. To so bile pomembne sile, ki bi lahko odločujoče posegle v boj in vidno spremenile položaj. Pred premikom čet na mesto preboja smo namreč imeli razpredeno telefonsko mrežo po vsej Kozari in na osvobojenem ozemlju. Stab odreda je bil tako telefonsko povezan s štabi bataljonov in tudi z zadnjo četo na terenu, kakor tudi s posameznimi strateškimi točkami na izpostavljenih mestih,, tako da smo brž zvedeli za vsak sovražnikov premik. Stab odreda je tako lahko hitro premeščal čete in izdajal povelja svojim enotam. Toda ko smo začeli s premikom čet na mesto preboja, smo telefonsko mrežo razdrli. In tako so nam ostale na voljo le kurirske zveze. Zato je sporočilo, ki smo ga takoj po preboju na sektorju I. in udarnega bataljona poslali delu štaba odreda, ki je bil na drugem sektorju desno od nas, prišlo šele ob treh zjutraj, čeprav smo ga poslali že nekaj čez polnoči. Razdalja pa je bila tri do štiri kilometrer Ce bi sporočilo prišlo pravočasno, bi verjetno Lahko preusmerili tudi druge enote k izbojevanemu prehodu iz obroča. Pa tudi če bi tedaj, kljub tako poznemu sporočilu, bila izvedena takšna preusmeritev zlasti ranjencev, bi bil izid preboja nedvomno ugodnejši. Zakaj se to ni zgodilo? Težko je reči. Verjetne je obstajalo upanje, da bo mogoče prebiti fronto tudi na sektorju 2L in 3. bataljona. Tudi širina preboja je je ban prevelika in zato udarna moč naših enot oslabljena. Glede na silovitost in intenziteto bojev je bila tako tudi povezava med enotami slaba Če bi širino preboja skrčili, bi s tem povečali udarno moč in verjetno bi bil preboj bolj učinkovit ter uspešnejši. Temu v prid govori dejstvo, da smo obroč prebili in vrzel držah celih 3 ur samo s polovicama sanmi. V štabu odreda sta bili enotnost in koordinacija pomanjkljivi, zato med sektorji ni biio zadostne povezanosti, da bi odred lahko enotneje in pravočasno ukrepal glede na spremenljivi položaj med bojem. Tu mislim na preboj in odprt prehod na sektorju 1. in udarnega bataljona ter preusmeritev ostalih sil z ranjenci in večine civilnega prebivalstva v to smer. Tudi zunanja pomoč je neučinkovita. Operativni štab a Bosansko krajino je sicer na širokem prostoru angažiral svoje sile, enote 1 t podgrmeškega) NOP odreda in 1. krajiške brigade v pomoč Kozari. Te so napadale nt zavzele močna sovražnikova oporišča kot so bila Bosanska Kropa Dobrljm. Bosanski Novi^ Sanab Most, vendar ta aktivnost op« tivnega štaba za Bosansko krajji ni zmanjševala intenzivnost* w vražnftovega "P**"^ v 'hrbet česar pa operativni štab m stonl Očitno asslnnsjesal moč ■ po-na ofenzive rut Kozaro K.] je botrovalo taktoemu pJSa dogodkov in kje so mh •a^^ukida ™^ -« ^-.--r^na Ste?jventebiike, J> težko izrekati 1!—L *«W in ozko uokvirjene stransko osvetlil dogaja kozarsko ofenzivo. rf ^ Prav gotovo * ?f ^ušenost operacije * nlSn° r i .SET«. 7. AVGUSTA 1981 ZA DOM IN DRUŽINO 9.STRAN G LAS Ta mesec na vrtu Diaja ali melona v našem pod **ebju največkrat ne more prehraniti zrelosti več kot dva do tri plodove. Ko so prvi trije plodovi veliki kot teniška žogica, skrajšamo Poganjke tako, da ostaneta nad *ndnjim plodom še dva lista. Tudi ^transke poganjke brez nastavkov Plodov sproti porežemo. Vsekakor je ^olje, da pridelamo manj debelejših **i okusnih plodov, kot pa da se ^selimo veliko nastavkov, ki ne **odo mogli do jeseni dozoreti. Dinje Nabiramo takrat, ko so plodovi dorasli in je lupina postala privlačno rumena Dozorele melone so mnogo £olj okusne kot prezgodaj obrane, ^rele melone nekaj dni medimo v ^hrambi, saj dobijo tu še prijetnejši vonj. . Zdaj je tudi čas, da pregosti korenček, ki smo ga sejali julija, ^re redčimo, če hočemo, da bomo do ***ne dobili dober pridelek. Preden Pa se lotimo tega dela, gredico s gorenjem dobro zalijmo. Najbolje je, pa to storimo zvečer, zjutraj se pa |^>timo redčenja. Med rastlinami, iz j*aterih naj zraste uporabno korenje, ^aj bo vsaj za dva prsta prostora. Proti koncu avgusta zadnjič gnojimo korenje, ki ga nameravamo vakladiščiti za zimsko upo-^bo. Prvi obrok damo v sredi avgusta, drugega pa proti koncu me-^ca Obakrat vzamemo takšna gno-7*la, ki nimajo mnogo dušika, pač pa odlikujejo z večjo koncentracijo *alija. Por oskrbujemo enako kot prejšnji mesec. Ob različnem času saje ne Sdike so zdaj že v polni rasti in jih ^ vedno dobro oskrbujemo: pleve-^o, dognojujemo in rahljamo prst. ^ poštev pridejo samo gnojila, ki .^ebujejo pretežno kalij in fosfor, ^vgusta gnojimo poru dvakrat: v ^•"vi tretjini meseca, in potem še ^*\krat čez tri tedne. Satno hitro dorasle redkve so yežne in krhke. Zato jih gnojimo in zlivamo tudi avgusta. Gnojimo z mešanimi gnojili in sicer v več zaporednih obrokih, kar je mnogo bolje, kot večja količina gnojila naenkrat. Motovileč smo sejali julija: brž ko se dobro razvijejo prvi lističi, pognojimo s prvim obrokom dušičnega gnojila. Motovileč mora hitro dorasti in do oktobra razviti mnogo listov. Zato ga vsak teden zalijmo z raztopino hitro delujočega dušičnega gnojila. Tudi rdeča pesa v avgustu potrebuje več gnojila. Gnojimo jo vsak teden enkrat podobno kot redkvico in motovileč, zato lahko gnojimo vsem trem hkrati. Edino z gnojenjem in obilnim zalivanjem avgusta bomo pridelali velike gomolje zelene. Tudi zdaj bi škodljivo vplivalo gnojenje z dušikom. Predvsem se moramo popolnoma odreči gnojevki, ker bi s tem povečali dojemljivost za glivične bolezni. Zato ji vsaka dva tedna gnojimo z gnojnimi zalivki, kjer prevladujeta kalij in fosfor. Zmotno je prepričanje, da bomo z odstranjevanjem listja ali celo drobnih korenin pridelali večje gomolje zelene. Velike gomolje imajo lahko samo rastline z obilnim in zdravim listjm. Radič prav tako zadnjič pognojimo avgusta. Poznejši obroki gnojila bi ne bili v celoti izkoriščeni in bi tudi slabo vplivali na dozorevanje korenov. Radič naj dobi tri manjše obroke vsakih 10 dni, seveda skoraj brez dušika. Dovolj zgodaj spomladi posajen čebulček je do zdaj zrasel v debelo čebulo. Za zimsko uporabo in zanesljivo skladiščenje mora čebula dobro dozoreti. Prezgodaj pobrana čebula je mnogo bolj podvržena gnitju. Pobiramo jo, ko začne zelenje rumeneti; marsikod opažamo, da liste čebule polomijo in potlačijo, preden začne rumeneti. To pa je vse prej kot koristno, saj ne vpliva ugodno na dozorevanje. mm m ^mm 1^»^ > > K » V i Za pridne roke Vozlanje, kot kaže, ni samo lepo za okras," temveč je lahko še kako uporabno. Marica Markun iz Šenčurja je za zadnjo razstavo ročnih del v Šenčurju pokazala svoj izdelek vozlanja, v katerega lahko pregledno spravlja časopie in revije. Posnemanja vredno! — Foto: D. D. poslastica ^ listnatega testa, ^ob in sira ^ Potrebujemo zavitek zmrznje-e^S* listnatega testa, 2 čebuli, 1 (j»co olja, 375 gramov svežih gob K^*rčkov, šampinjonov, lisičk ali ^Ijubno mešanih gob), 125 gramov jv*uda sira, peteršilj, poper, začimbe ^ okusu, sol. h Odtajano listnato testo zvaljamo »o velikost pekača. Pekač pomaže-z vodo in položimo nanj testo. t^*fczano čebulo na vročem olju pet K Miut pražimo, da postane lepo ^ ^nena. Gobe očistimo, operemo in ^kuhinjsko krpo osušimo ter nare-*^*»o na primerne koščke. Sir na-V^no na rezine, peteršilj drobno %^ekljamo. Testo zdaj obložimo z ^bkami, sirom, povrhu po tresem o ^Kilo in peteršilj, popopramo. V že ogreti pečici pečemo 25 minut pri 225 stopinjah. Ko jed vzamemo iz pečice, jo potresemo z dišavami (origano, šetraj in podobno) in posolimo. Zraven bo šla hrustljava zelena solata, pa seveda pivo ali dobro vino. Stročji fižol tako in drugače ZDRAVJE STROČJI FIŽOL PO HOLAND8KO Potrebujemo: 500 g stročjega fižola, 250 g zrelega a čvrstega paradižnika, 100 g sira, 2 debeli hrenovki, 1 čebulo. Za omako pa 4 žlice olja, 3 žlice kisa, sol, poper, sladkor, šopek drob-njaka, šopek peteršilja. Fižol očistimo, operemo, narežemo na 3 do 4 cm dolge koščke in približno pol ure kuhamo v osoljenem kropu. Paradižnik operemo in narežemo na krhlje, sir narežemo na paličice, skuhamo hrenovko in narežemo na kolesca, čebulo pa sesekljamo. Vse to damo v skledo, skupaj z ohlajenim stročjim fižolom. Posebej razmešamo olje in kis, solimo, popopramo, primešamo sesekljan peteršilj in drobnjak ter dodamo prav malo sladkorja. Omako vlijemo na stročji fižol, narahlo premešamo in pustimo, da pol ure stoji. DUŠEN STROČJI FIŽOL Potrebujemo: 800 gramov stročjega fižola, 4 žlice olja, 1 strok česna, pol sesekljane čebule, 1 žlico sesekljanega peteršilja, 1 zeleno papriko, 1 dl juhe, sol, poper. Stročji fižol otrebimo in operemo. V kozici razgrejemo olje in na njem 5 minut pražimo sesekljano čebulo, česen in narezano papriko. Dodamo stročji fižol, prilijemo juho, pokrijemo in nad majhnim plamenom du-šimo 20 minut. Dušen stročji fižol potresemo s peteršiljem, po potrebi pustimo, da se tekočina še malo ukuha in takoj postrežemo. STROČJI FIŽOL PO KMEČKO Potrebujemo: 800 g stročjega fižola,' 500 g vloženega ali svežega paradižnika, 50 g hamburške slanine, 1 dl rdečega vina, 1 žlica sesekljanega peteršilja, sol, poper. Slanino narežemo in nad majhnim ognjem pražimo. Dodamo olup-ljen in narezan paradižnik, solimo, popramo in povečamo plamen, da omaka zavre. Dodamo očiščen in opran stročji fižol in prilijemo vino. Kozico pokrijemo, plamen zmanjšamo in tako 20 minut dušimo. Če je ob koncu kuhanja preveč tekočine v kozici, zvečamo plamen in pustimo, da se tekočina pokuha. Fižol stresemo na pladenj, ga potresemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo. STROJČI FIŽOL V MEŠANI SOLATI Potrebujemo: 200 g stročjega fižola, 2 kuhana krompirja, 2 kuhani jajci, 1 kumarico, 2 čvrsta paradižnika, 100 g šunke, 1 kozarec vinskega kisa, olje, sol. Kumarice olupimo narežemo, oso-limo in pustimo pol ure stati, da voda odteče. Kuhan krompir narežemo na velike kocke in ga primešamo kuhanemu ter odcejenemu stročjemu fižolu in odcejeni kumarici. Dodamo še nasekljano šunko, zabelimo z oljem in kisom in premešamo. Nazadnje naložimo na solato krhlje trdo kuhanih jajc in rezine paradižnika, solimo in takoj postrežemo. STROČJI FIŽOL Z MAJONEZO Potrebujemo: 600 g stročjega fižola, sol, za omako pa 1 manjšo tubo majoneze, 1 žlico paradižnikovega ketchupa (mezge), 1 žlico na drobno nasekljane čebule, 1 kislo kumarico, 1 žlico nasekljanih kaper in poper. Stročji fižol očistimo, operemo in skuhamo v osoljeni vodi. Stresemo ga na cedilo in pustimo, da se ohladi. V skodelici razmešamo majonezo, ketchup, nasekljano čebulo, kislo kumarico in kapre. Popopramo, dobro razmešamo in vlijemo na stročji fižol. Premašamo in takoj postrežemo, še boljša pa bo jed, če jo za nekaj čas postavimo v hladilnik. — No, Mihec, kako pišemo državne praznike? — Ne vem, tovarišica. — Spomni se vendar, kako piše na koledarjih! — Z rdečo, tovarišica. v. Moj otrok ima podočnjake Na tem mestu odpiramo nova rubriko zdravniških nasvetov. Naši prošnji, da bi odgovarjala na vprašanja naših bralk in bralcev okrog bolezni otrok se je prijazno odzvala zdravnica kranjskega otroškega dispanzerja dr. Milena Zavrnikova. Zato vas prosimo, da pridete pogumno z vprašanji da dan. Ce ima vaš otrok kakšne posebne težave, ki pa ne zahtevajo nujno in takoj zdravnika, vam bo morda pomagal odgovor že v tej rubriki. Pa tudi na vprašanja o zdravju za starejše bomo poskrbeli za odgovore. Pišite nam na naš naslov: GLAS, Moše Pijadeja 1. Kranj, pod »Zdravje*. Vprašanje: »Ze dve leti opažam, da je moja hčerka črna pod očmi Stara je deset let. Nič ne toži, da bi jo kje kaj bolelo, počuti se normalno, dosti spi. Dobro izgleda sicer, toda podočnjake ima stalno. P. Sedej, Jesenice Dr. Milena Zavrnik: »Deklica je pred ali že v puberteti. Izgublja svoj otroški obraz, dobiva že značilne poteze odraslega. Podočnjaki ne pomenijo vedno bolezen. Lahko je dekle nežne konstrukcije, z nežno, tanko kožo in take oblike obraza, da se ji hitro pozna vsaka sprememba okoli oči. Posebno se to opazi, če je preutrujena, zaskrbljena, če manj spi ali še najbolj pogosto, če se premalo giblje in če je premalo na svežem zraku. Če boste pozorni, boste hitro ugotovili kdaj so podočnjaki močneje izraženi, kdaj manj. S tem boste tudi vedeli, kaj vašega otroka utruja. Vse to velja, če so ledvica pri deklici v redu.« Vsako prosto minuto izrabimo za gibanje v naravi — Je že prav, da se poleti dosti kopljemo, uživamo na soncu, toda samo poležavanje na plaži nam ne bo zbralo pravih moči za zimo. Vsak prosti trenutek Za zbiranje »kondicije« izkoristimo tudi na suhem, doma, v bližnjem gozdu. Naše trim steze imajo danes vse več obiskovalcev. Prav je tako. In če se le da, ne izpustite nobene vaje, ki vas pričaka ob poti. Kako odlično se da uporabiti podrto deblo: po njem lahko hodimo vzravnano, da lovimo ravnotežje, »plezamo* po njem tako, da so noge povsem izravnane, ali pa ga preskakujemo zdaj levo zdaj desno ... ABC kuhanja in pečenja Pečenje na rošu rutnino včasih tudi paniramo, preden povaljamo kose v olju ali maslu. Dobro je tudi, da v primerih, ko meso pomokamo ali paniramo, uporabljamo mrežaste klešče, ki jih moramo prej dobro segreti in naolji-ti. Z njimi si obračanje mesa zelo olajšamo, vrh tega se pa kosi ne poškodujejo tako radi. Če pečemo tanke kose, je v splošnem dovolj, če jih potem, ko jim skorja porjavi, enkrat obrnemo. Pri večjih kosih iz rdečega mesa moramo potem, ko ima že na obeh straneh skorjo, ogenj ali pripeko od grelcev tako uravnati, da se ta skorja izsuši oziroma ne zažge. Belo meso, kot je na primer teletina, jagnjetina ali perutnina, je tedaj, ko lepo porjavi, že tudi pečeno, zato ne sme biti izpostavljeno prehudi vročini. To velja tudi za ribje Mlete in manjše ribe. Večina novejših priprav za to vrsto pečenja je tako narejenih, da se maščoba, ki kaplja od mesa v pekač pod mrežo, zbira v nekakšnem žlebu ali kotanjici. Pečemo lahko na rošu, ogrevanem z lesenim ogljem, ali pa na mrežicah novejših aparatov z električnim ali plinskim ogrevanjem. Pri pečenju na rošu ali mreži (gri-liranje) je spet vroč zrak tisti, ki prevaja toploto, dogajanja pa so pri tem ravno taka kakor pri pečenju v pečici. Od vsebine celic ne gre nič v izgubo, ob pripeki žerjavice ali grelcev na meso pa nastajajo nove vo-njavne snovi, ki dajejo pečenki značilni slastni okus. V splošnem pečemo na rošu manjše kose mesa, na primer kotlete, turnedoje in sploh razne zrezke, manjše ribe (postrvi, merlane), ribje filete, malo perutnino in divjačino, zrezana po potrebi na polovice, ali če so živali nekoliko večje, celo na več kosov. Preden položimo kose na mrežo, jih namažemo z oljem ali maslom. Priporočljivo je, da jih šele pozneje začinimo. Da beljakovine hitro zakrknejo, mora biti roš dobro razgret že pred nasadom mesa na mrežo. Ribe, zlasti ploščate, moramo prej, preden jih namažemo z oljem, pomokati; s tem dosežemo da se hitro napravi po njih skorja, ki jih varuje pred razpadanjem oziroma drobljenjem na koščke. Ribe in pe- GLAS10. STRAN REPORTAŽA PETEK. 7. AVGUSTA Bratstvo, potrjeno z znojem V soboto so se z zvezne mladinske delovne akcije Suha Krajina 81 vrnili tržiški brigadirji, med katerimi je bilo 24 mladih iz bratskega Zaječarja — S pridnostjo na delovišču in v interesnih dejavnostih so osvojili trak akcije ter številna druga priznanja — Znoj in žulji so mlade z vseh koncev domovine še bolj zbližali in okrepili bratske vezi Sončen, vroč dan je bil prejšnjo sredo, ko smo na Muljavi, nekaj stran od Jurčičeve domačije in skromne K rja vi je ve bajtice, obiskali tržiške brigadirje. Zalotili smo jih pri malici, ko so posedli po travi, obrisali potna čela in poplaknili presušena grla. A oddih ni dolgo trajal. Udarniški dan je bil. Kamioni so hiteli z drobnim belim peskom posipati cesto proti Vrnem. Spet je bilo treba poprijeti za lopate, grablje in težko macolo, izravnati cestišče, razklati skale. Prah se je lepil na razgreta telesa, se zajedal v lase, silil v usta. Malo pred eno popoldne je bilo delo za tisti dan končano. Brigadirji so stekli k avtobusu, ki jih bo odpeljal v Žužemberk, pod tuš, na kosilo, počitek. V brigadirskem naselju v Žužemberku, ki so ga začeli urejati letos in še ni docela zgra Predrag Filipovic, traser jen, je tistikrat domovalo šest brigad. Otroci naših zdomcev iz Stuttgarta so odšli že pred Tržiška brigada je delala na eni od štirih tednom dni. Mladi z vseh koncev domovine, tras, na cesti od Muljave do Vrhov, dolgi pri-razen Črne gore, so se zbrali kot ena velika bližno pet kilometrov. Tri kilometre poti so družina. morali mladi razširiti, s kompresorji ugnati žilave skale, urediti bankine, odtočne kanale, dva kilometra pa so zgradili povsem na novo. Razen tega je nekaj brigadirjev vsak dan ostajalo v naselju, ki je dobivalo vedno lepšo podobo, urejali so progo za motokros, sekali gozdove. Čeprav odstotki na mladinskih delovnih akcijah niso najbolj pomembni, mimo njih ne moremo. Brigada Kokrški odred je namreč v slabem mesecu dosegla 168-odstotno povprečno delovno normo, najvišji odstotek pa znaša kar 269, kar je najboljši dosežek v drugi izmeni akcije sploh. Zato ni presenečenje, da so se brigadirji po nekaj letih spet vrnili s trakom akcije, s priznanjem za izredno udarništvo, s štirinajstimi udarniškimi značkami in številnimi drugimi pohvalami za delovne zmage na trasi in v interesnih dejavnostih. Tem je letos namenjena še posebna pozornost. Uspehi v interesnih dejavnostih se prištevajo k celotnemu uspehu brigade. Tržičani so se res dobro izkazali. Pripravljali so zanimive kulturne programe, vsebinsko bogate biltene in stenske časopise, bili uspešni na športnem področju, v raznih krožkih, kar štirinajst brigadirjev pa je na akciji obiskovalo politično šolo Edvarda Kardelja. Popoldansko življenje je bilo izpolnjeno s številnimi aktivnostmi, tako da je komaj ostalo kaj časa za počitek in razposajenosti. Tržičani so se srečali z brigadirji z nekaterih drugih akcij, z domačini, se odzvali vabilu na krvodajalsko akcijo, se udeležili svečanosti ob odkritju spomenika Edvardu Kardelju v Ljubljani, obiskali nekatere delovne kolektive ... »Glde discipline nimam pripomb,« je povedal komandant Rudi Hajdič. »Smo prava bratska brigada, dobro pa se razumemo tusti z domačini. Tako prisrčnega, toplega sprejema se nisem doživel na nobeni akciji. Večkrat nam postrežejo s kavo, čajem, tudi brano, se pogovarjajo z Komandant brigade Rudi Hajdič V tržiški brigadi Kokrški odred je bilo sprva 49 brigadirjev, potem pa sta zaradi bolezni dve dekleti morali domov. Tako je akcijo zaključilo 47 brigadirjev, od tega 23 Tržičanov in 24 Zaječarcev, med katerimi je bilo kar devetnajst deklet. Dvanajst mladih je prišlo iz delovnih organizacij, drugi pa so bili učenci ali študenti. Brigada je bila zelo mlada; komaj šestnajst let je imela v povprečju. Komandant brigade, Rudi Hajdič, je bil tokrat na akciji že petič. Takole je pripovedoval: »Letos smo pripravam posvetili veliko več pozornosti kot prejšnja leta. Sodelovali smo kar na štirih lokalnih delovnih akcijah, na katerih smo se spoznali, organizirali in pozdravili prve žulje. V Sabo Krajino smo tako prišli dokaj dobro uigrani. Skoda le, ker so se nam mladi iz bratskega Zaječarja pridružili šele dan pred odnosom. Vendar smo se kar hitro znašli in se spoprijateljili.« Nada Boitar nami, zanimajo za nase delo. Živijo z Sedemnajstletna Tržičanka Damjana Škantar, učenka srednje aranžerske šole, je bila tokrat drugič v brigadi. Pred dvema letoma je sodelovala na republiški akciji na Kobanskem. »Življenje v brigadi mi je všeč. človeka bogati. Navadil se na delo, samoupravljanje, prijateljstvo. Kakšna je razlika med republiško in zvezno akcijo? Tu imamo dosti manj prostega časa. Sem referentka za kulturo. Vsak dan se šesta-nemo predstavniki vseb šestih brigad in se dogovorimo, kako bomo izpolnili večere. Tržičani in Zaječarci se predstavljamo največ z glasbo in s poezijo. Pojemo in recitiramo tudi lastna dela,. prirejamo skeče.« Najbolj »osovražen« človek na akciji je prav gotovo traser. Tržiški brigadirji so za to nehvaležno delo izbrali Predraga Filipoviča iz Zaječarja. Sem in tja se oglasi njegova piščal, ki opominja zabušante. Džomo, kot ga brigadirji kličejo, je bil že na petih zveznih mladinskih delovnih akcijah. »Akcija je za vsakega mladinca velika šola,« je dejal, »šola življenja. Na njej postane zrelejši, odgovornejši. Moram reči, da so brigadirji kljub mladosti zelo zavzeti za delo. Tudi dekleta, ki so marijivejša celo od nekaterih fantov. Delo na trasi je naporno, predvsem zaradi težavnega skalnatega terena. Vendar dobra volja ne »plahni. Ponosni smo, ker smo najboljša brigada v tej izmeni in to nas žene naprej, k novim uspehom.« Damjana Škantar Požirek vode za presušeno grlo Nada Boštar iz Tržiča, šestnaj učenka tekstilne šole, je prvič v brigadi, dolgo me je zanimalo življenje na akdf Želela sem ga spoznati. Lepo je, če prt naporno. Vstajamo že ob štirih ajurtn nekako ob pol šestih smo na trasi, vre* mo pa se okrog poldneva. Vmes nTMšV nemo le za pol ure, kolikor traja aaadk* Roke so se že navadile na trde ročflf lopat. Žuljev skoraj ni več, manjše nasjr de pa so kar pogoste. Meni je prav srna* odletel drobec skale v roko. Po kosil* grem običajno za kakšno uro spat, pater pa naselje spet oživi. Obiskujem fotograf ski krožek, klepetam s prijatelji, skratio ni mi dolgčas. Se bi ostala na akciji.« Ob napornem delu in drugih aktivnost-seveda ne manjka tudi mladostne šegavo* Brigadirji radi za šalo koga od »predpostavi* nih« skopajo, žrtev je največkrat traako, z* čer pa ponagajajo tistim, ki odhajajo »v par* zane«. To so fantje in dekleta, ki jih je zar menu ne letimo, da pretirana samozavest , škoduje ... A kaj? Nesreče so sestavni J zmajarstva,« pravita Stane in Zlato, & izmed peščice začetnikov letenja na zrna dva zanesenjaka, ki se raje borita z zračoi tokovi kot z zamotanimi paragrafi Tod* uveljavitev njegovega mesta v zračnem p štoru in v nekaterih organizacijah sta priprt ljena storiti tudi to. C. Zaplotnik Od spominkov do umetne obrti Mnogi obiskovalci Kranjske gore poprašujejo po izvirnih spominkih — Že tri leta jih najdejo v prodajalni Vide Robič iz Gozd-Martuljka — Največ jih izdeluje sama — S tkanimi predmeti iz domače volne si je lani pridobila naslov mojstra domače obrti Kranjska gora - Sredi našega največ jega zimsko turističnega centra stoji ob križišču glavne ulice s cesto na Vršič lična brunarica, ki že od daleč budi pozornost mimoidočih. Prenekateri obiskovalec Kranjske gore si jo ogleda od bliže; na njenih stenah opazi različne okrasne predmete, ki ga zvabijo, da stopi še čez prag. V notranjosti je paša za oči toliko večja. S polic se ponujajo različni izvirni izdelki, ki so kot nalašč za spomin na obisk v tem kraju ob vrnitvi domov, ali za darilo bližnjemu. No, ne ponujajo se ravno sami. S spominki vam prijazno postreže njihova izdelovalka Razkrinkal tihotapsko bratovščino Ljajselj — Koncem maja letos so cariniki na mejnem prehodu na Ljubelju razkrinkali tihotapca Vladimira in Pavleta Davidoviča, ki sta v mercedesih in prikolicah prevažala precejšnjo zalogo drobnega tihotapskega blaga, vrednega nad 400 tisoč dinarjev. Pretihotapljene tehnične predmete, med njimi ure, elektronske vžigalnike in baterije zanje, avtomobilske zvočnike in antene, šivalni stroj, posebne svinčnike in drugo, za katere bi morala plačati okrogljih 280 tisoč din carinskih dajatev, sta nameravala preprodati v Novem Sadu, Bački Palanki in Osijeku. Hišna preiskava pri obeh zalotenih je odkrila zalogo blaga, vrednega kakih 900 tisoč dinarjev in s D jordje Sretenovski tem pokazala, da so cariniki tokrat ponovno naleteli na pravo tihotapsko leglo. Precejšnje zasluge, da so bratski par ulovili pri dejanju ima carinik Djordje Sretenovski, ki že enajsto leto službuje na slovenskih mejnih prehodih. Dolgoletno izkustvo in mnoge zasluge pričajo o njegovi prodornosti in sposobnosti odkrivanja. Delo na Podkorenu, v Ratečah in na Jesenicah, je v njem oblikovalo nekak šesti čut pri spoznavanju ljudi in občevanja z njimi. »Če je carinik pri svojem delu uspešen,« pripoveduje ob svojem zadnjem uspehu, »potem je to uspeh celotne carinske službe, ne glede, ali je to Dimitrovgrad, Podkoren ali Gevgelija... O uspešnosti seveda odloča v prvi vrsti pravi čut za dolžnost in odgovornost ter poznavanje človeškega značaja. V našem poklicu je potrebno precej sposobnosti psihološkega presojanja ljudi, bliskovite ocene, saj je to nujen pogoj za hiter in učinkovit postopek na meji.« Notranjost sedežev, pokrov motorja, blatniki, dvojna dna prikolic, so kakor tokrat pri Davidovičih pogosto skrivališče neprijavljenega blaga, včasih pa obremenilne predmete najdejo na prav nenavadnih mestih. »Zahteva po natančnejšem pregledu vozila je tokrat izzvala vidno nelagodno počutje, kar dš cariniku vedno nedvomen povod za sumni-čenje. No, in intuicija, ki nas carinske uslužbence le redko pusti na cedilu, je odločila tudi tokrat. Ta psihološka komponenta je ena od privlačnih strani carinikovega poklica, iz takih izkušenj si nabira spoznanja o ljudeh, pa ne le o tistih, ki skušajo kaj prikriti v dovršeni konstrukciji avtomobila.« Redki trenutki oddiha, skoraj do skrajnosti potencirana budna napetost, razen tega pa še taktnost, prijaznost, razumevanje za utrujene obmejne popotnike, vse to je nekaj, kar od carinika pričakujemo kot samo po sebi umljivo. Da je to carinikova poklicna osebnost v uniformi, ki jo mora za svojega delovnega časa prilagoditi in podrediti človeškemu delu samega sebe, se ljudskemu vrvežu ob meji komajda sanja. Zato pa se svoje dvojne osebnosti dan za dnem zaveda Djordje Sretenovski, pa Še številni njegovi kolegi. Zakaj potem ne bi bil na svoj zadnji poklicni uspeh ponosen tudi zasebno skupaj z vsem kolektivom? D. Žlebir Vida Robič iz Gozd-Martuljka. Ze več let jih z veseljem izdeluje. Sprva se je sicer predajala zgolj ročnemu delu, največ pletenju. Poskušala se je tudi s tkanjem, saj je po poklicu tekstilni tehnik. Prvi izdelki so ostali v rabi doma, ali jih je poklonila znancem. Pozneje, ko je zaradi rojstva dveh hčera pustila zaposlitev, se je vse bolj resno lotevala tkanja iz domače volne in izdelke tudi prodala. V njej so se porajale številne zamisli za vrsto drugih izdelkov tako okrasne kot uporabne vrednosti, ki bi jih bilo moč ljudem ponuditi v zameno za včasih ničvredne spominke. Toda, kdo naj bi jih prodajal, če jih že bo naredila, se je spraševala. In tako se je odločila za trgovinico s spominki v Kranjski gori, kjer bo med zimsko in poletno turistično sezono sama ponujala svoje izdelke. Nekaj časa je minilo, preden je zvedela, kje lahko postavi brunarico. Pred tremi leti je le odprla prodajalno s spominki. Na začetku je imela v njej največ tkanih izdelkov. Prodajala je posteljna in druga pregrinjala, okrasne blazine, prtiče in drugo. Pozimi so gostje lahko kupili tudi kape in rokavice. »Veliko je bilo popra sevanja po teh izdelkih,« pojasnjuje Vida Robič in dodaja: »Vedno sem prisluhnila željam kupcev in jim skušala ugoditi. Predvsem naši izseljenci, ki prihajajo na obisk v domovino, želijo kupiti izvirne predmete iz različnih slovenskih krajev. Zato v trgovini med mojimi izdelki najdete včasih gorjanske zvonce in cedre, lončene dolenjske izdelke, lesene posode in šatulje iz Sodražice pa še, kaj.« Tujci vedno iščejo spominke z napisom Kranjska gora. Da bi jim ustregla in se obenem izognila cenenemu, ali celo kičastemu izgledu predmeta, je začela izdelovati iz lesa miniaturne planinske smerokaze in vodnjake. Plse Danica Dolenc Ta večer smo postavili tabor v Gornjih Lazah. Jutri, 4. julija bo tu osrednja proslava *a vso Belo krajino in Dolenjsko. Tu so namreč padli prvi borci prve Belokranjske tete. V noči od 2. na 3. november 1941 se je k dvem domačijam, k Sobrovim in Mavsarje-vim, zateklo 29 borcev, cela Belokranjska teta. Izmučeni od dolgega in napornega pohoda v globokem snegu so borci brez straž poapali v obeh hišah. Izdam so bili in proti Ci so Italijani obkolili Mavsarjevo hišo. i iz Sobrove hiše, kjer jih je bila polovica, jim je šla na pomoč, toda italijanska premoč je bua prevelika: preko 200 do zob oboroženih Italijanov proti 29 slabo oboroženim, izmučenim partizanom. 19 jih je padlo. Cel večer je grozilo, da bo huda nevihta zagospodarila nad našimi pravkar postavljenimi šotori Pavla iz Poljan, Brigita nekje z Mozirskega in jaz smo dobile enega najslabših Šotorov, je ugotavljal postaven vojak doma iz Prijedora, ki nam ga je pomagal postavljati. Ce bo vreme, bo v redu, smo si dejale, če bo pa deževno, ga bomo pa morale zamenjati. Saj ima Tončka na kamionu še nekaj rezerve povsem novih šotorov. Pa se je le bliskalo, padlo par kapelj in se pregnalo drugam. Naslednje jutro seveda najprej zbor po tetah, pa telovadba, pa urejanje šotorov, pa zajtrk... Vsi od kraja so pohodmki opremljeni z vojaškimi menažkam i, le jaz in 3e kakšna dva stražimo s kuhinjskimi »kastro-fcami«. Ponujajo mi menažko, če hočem, ker Jp) imajo v rezervi, pa imam raje tole pikasto domačnost iz moje kuhinje. Vsaj nekaj me spominja na dom ... Zdaj pa hitro plesti vence, priganja Tončka, in že se utrgajo štirje mladinci in skočijo v bližnji gozd po veje. Vse vence zdaj sproti narede. Včasih so jih vozili s seboj, pa je vzelo veliko dragocenega prostora na kamionih, pa še tiste neokusne suhe rože so bile na njih. Zadnja leta pa pripravljajo prave, partizanske vence. Iz vej in poljskega cvetja. Nisem še videla lepših, priznam. Ze je bil na pol narejen prvi venec iz hrastovih vej, ko družno ugotovimo, da je hrast vendar simbol nemštva ... Venec, ki smo ga poneslu k spomeniku, je bil potem spleten iz lipe, simbola slovenstva in breze, simbola Bele krajine, šopek v sredi pa iz plavic in ivanjščic. Koli iz Trbovelj je na trak s trobojnico narisal še zvezdo in napisal, da je to venec pohodni-ške brigade ... Lepa proslava je bila. Marijan Brecelj je bil glavni govornik. V spomin padlim borcem prve Belokranjske čete pa so na travniku sredi vasi, med obema hišama, odkrili veličasten bronast spomenik, delo Stojana Batiča. Po kosilu smo podrli tabor v Gornjih Lazah in se odpeljali do Črnomlja, kjer smo se ob centralnem spomeniku na hribčku nad Črnomljem poklonili 1250 žrtvam Črnomlja in okolice. Tu nam je o boju in trpljenju ljudi iz Bele krajine spregovorila naša Albinca Hoče var Mali, narodna herojinja, Belokranjka, ki gre tokrat že devetič po poteh AVNOJ. Prav tu v Beli krajini je doma, zato z veliko prizadetostjo govori o svojih Belokranjcih, o njihovih bojih, žrtvah. Vsaj polovico teh ljudi, ki so napisani na spomeniku, je osebno poznala, se borila skupaj z njimi, jih reševala iz ognja, obvezovala, jim dajala poguma ... Ob centralnem spomeniku padlim v Črnomlju je zbranim pohodnikom spregovorila narodna herojinja Albinca Hocevar-Mali Se obisk belokranjske delovne brigade v Črnomlju, ki krajem okoli Semiča koplje vodovod — brigadirji so prišli iz slovenske Bistrice, Izole in iz pobratenih mest Ljubljane in Puca reva — zaigrali z našimi nogometno tekmo, skupaj zakurili taborni ogenj, zapeli in zaplesali, razdrli nekaj šaljivih, potem pa naprej v Mrkonjič grad v srcu Bosne, kjer smo si v nedeljo, 5. julija, navsezgodaj zjutraj ob idiličnem jezercu Balkana poeta vii drugi tabor. Pa še dobro, da smo bili tako zgodnji, da so šotori stali že prej, preden so se zbudili v upravi bližnjega hotela. Pred dvema mesecema, ko so z republike konference ZSMS trasirali to pot, so se v vsakem mestu, kjer je bilo predvideno taborjenje, dogovorili za kraj, kjer bomo lahko postavili vojaško kuhinjo in šotore. No, tu v Mrkonjič gradu so nam dodelili prostor ob jezeru, kjer se sicer kopljejo hotelski gostje. Potem se je izkazalo, da ni bilo to dogovorjeno s hotelom in navsezgodaj je bila tu huda kri. Ze je skoraj kazalo, da bomo morali z vso kramo nekam drugam. Albinco so spravili skoraj do solz. Ko so si naš tabor ogledali menda prav vsi mestni možje, so vendarle sklenili, da smemo ostati. Vrvice smo napeli okrog tabora, da niso hodili tujci skozenj, pa je bila »mirna Bosna«. Kar škoda bi se mi zdelo, če bi res morah kam drugam. Lepšega kraja si ne moreš misliti: zeleno jezerce, polno rib, vse na okrog pa zeleni gozdovi in dišeči travniki. Idila, kakršne zlepa ne najdeš. Dopoldne smo imeli prosto, da smo se odpočili, razgledali po okolici. Nekateri so stopili celo za gobami. Čas jurčkov je zdaj tudi v Bosni. To dopoldne so nas obiskali tudi tele-vizijci iz Sarajeva. Nahrbtnike sta si nadeli prva in druga četa in z zastavami na čelu strumno nekajkrat korakali preko mostička ob jezeru, da jih je snemalec lahko posnel od spredaj in zadaj. Pa pesem je bilo slišati, seveda. Albinca si je nadela vsa odlikovanja in dala tudi svojo izjavo za radio in televizijo, o tem, kako stari borci gledajo na mlade pohod-nike. Iz storžev iglavcev sta nastala prikupen kranjskogorski smučar in bajčni Bedanc. Spomnila se je tudi keramičnih ploščic in krožnikov, ki bi jih bilo moč poslikati s kranjskogorskimi motivi. Razen tega veze našitke z imenom kraja, ponuja narodne noše, najbolj vnetim zbiralcem malih predmetov pa postreže celo z obeski in značkami Kranjske gore Čeprav gredo drobni in poceni izdelki najbolj v prodajo, se znova in znova vrača k ročnemu delu. S svojimi tkanimi pregrinjali iz domače volne se je lansko jesen predstavila tudi na razstavi obrtnih izdelkov v Slovenjem Gradcu. Naziv mojstra umetne obrti, ki gaje tod prejela, ji pomeni osebno priznanje. Se bolj kot prej se zaveda potrebe po ohranjanju in razvijanju izvirne domače obrti. »Stalno razmišljam o novih izdelkih in iščem primerne zamisli,« pripoveduje sogovornica in obenem potoži: »Seveda, težko jih je uresničiti, ker ni originalnih materialov za nekatere izdelke. Lanu, na primer, ne pridelujemo več, je pa surovina za pravo domačo tkanino. Druga in največja ovira pri ročnem delu je nenehna stiska s časom. Pri izdelovanju spominkov mi sicer pomagata obe hčerki — predvsem pa mlajša, ki se je odločila za oblikovalsko šolo, vendar komaj zmorem izpolniti vsa naročila. Izven sezone namreč prodajam svoje izdelke tudi drugim trgovinam.« Vida Robič si za bodoče najbolj želi, da bi naredila čimveč izdelkov, po katerih kupci poprašujejo. Rada bi zagotovila stalno ponudbo določenih izdelkov v svoji prodajalni. Pravilnost |te njene težnje potrjujejo mnogi turisti, ki jo ob ponovnih obiskih Kranjske gore zagotovo obiščejo in si izberejo še kakšen nov spominek. Besedilo in slika: Stojan Saje AVNOJ 81« — SLOVENSKI MLADINCI PEŠ 230 KILOMETROV PO POTEH DELEGATOV AVNOJ Popoldne smo v Jajcu obiskali nekdanji Sokolski dom, kjer je bilo pred osemintridese-timi leti zgodovinsko zasedanje AVNOJ, kjer se je rodila nova Jugoslavija, kjer je tovariš Tito post'I maršal. Albinca je spregovorila tokrat v kulturnem domu. Težki trenutki so bili to zanjo, kajti vedno je pohodnikom v muzeju AVNOJ doslej spregovoril Janko. Zdaj je brigada prvič tu brez njega, ki je bil živa priča legendarnega pohoda naših delegatov na II. zasedanju AVNOJ. Prenovljen je zdaj dom. Slike, ki so bile prej razporejene po vsej dvorani, so prenesli v sosednjo stavbo, dvorana pa je zdaj taka, kakršna je bila tedaj: tu je isti govorniški oder, preproge, zastave, visoki fotelj, v katerem je sedel Tito, vrste stolov, kjer so sedeli delegati. Muzej je poln drobnih Jakče-vih risb iz tistih dni, ko je spremljal delegate, ko je risal Tita, kulturnike, Jajce samo, posamezne hiše, delegate iz drugih republik ... Zvečer je naš tabor obiskala mladina iz Mrkonjič grada. Pravkar je zaključila z delom v brigadi na Kozari. Skupaj smo ob tabornem ognju, tudi kulturno-zabavni program je skupen. Prav prijetne mladince imamo v gosteh. Pozdravil nas je tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Mrkonjič grad in spregovoril o mestu, o ljudeh, njihovem življenju in njihovih gospodarskih prizadevanjih. Mrkonjič grad je drugo mesto v Jugoslaviji, ki je v času NOB največkrat menjal gospodarje: kar devetintridesetkrat. Vse vojske so šle skozenj. V bližini Mrkonjič grada je bila ustanovljena slovita 7. Krajiška udarna brigada. 25. in 26. novembra 1942 je bil tu 1. kongres ZAVNOBIH, ki je pomenil novo smer v bo-senski zgodovini. Našla je svojo pot, postala je samostojna, neodvisna. Prej jo je vsak hotel imeti zase. Iz majhne »kasabice« se je Mrkonjič g razvil v moderno mesto. Pred vojno tu ni v nobene tovarne, le nekaj trgovin. Dane-ima preko 12 delovnih organizacij, m< industrijo, konfekcijo, gradbeništvo, m turizem, 4 osnovne šole, 500 učencev v sre«. njih Šolah, nov zdravstveni dom. (nadaljevanje vsak pete! G L A S12. STRAN_ ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 7. AVGUSTA 1981 Naši športniki Janez Mulej: športno rekreativno življenje KJtANJ - Teniška mou je na vitka, (oprav »o ■ vetov ni teniški turnirji v Evropi te sa najboljšimi teniški igralci. Ti ao • svojimi nastopi in dobrimi uvrstitvami te pobrali kovico dolarjev. Tak je poklicni tenis. V teh najbolj vročih dneh ae is vikenda v vikend slovenski teniski igralci borijo na odprtih turnirjih slovenskih mest. Ti tumirji sodijo v okvir prod tremi leti »setsan slovenskega tenitkoga pokala. Med druMieo najboljših slovenskih članskih teniških igralcev nastopa tudi 4vate trideset tet ni član kranjskega Triglava Jan as Mulej. Čeprav Janez M alej igra tenis le ss rekreacijo, tanje lepo uspehe. Že trikrat zapored je bil fi- »Za teniskoga igralca sem poano začel. Prod asdamsajsrlml loti sena kot zadnje loto v pionirski konkurenci zaeei trenirati pod vodstvom Lada Ku-»tre Vendar v tem lota ni bilo uspehov. V mladinski konkurenci je bilo ie bolje. Dvakrat som zaigral v finalu s« mladinsko prvenstvo »RS. Vse uspeha sva imela v dvojicah s Furianom. Dvakrat sva osvojila republiški naslov. Pri mladincih sva največji nape h dosegla s f' urlanosn v Igranju dvojic na pokalu repabak. Lota 1M7 smo na tena pokalu osvojili drmgo mesto. Nastopil sem tudi os mladlaskom drla vnem prvenstvu in se prebil v četrtrlnale skupaj s Furla-nom pa ava bila pol finalista.« Zaceli ste posao. V mladinski konkurenci sto te toli uspehe Kakšen je bil v a* prehod v člansko konkurenco? »Nekaj je treba pri tem povedati. Takrat se je igral drugačni tenis kot danes. Veliko je napredoval V članski konkurenci ie bil moj prehod bolj slab, saj nisem d os žgal vidnejših uspehov, dele po petindvajset letih starosti sem se počasi začel prebijati mod najboljše. Niso bile redko uvrstitve med najboljše •tiri v Sloveniji. To mi uspeva te nekaj sozon in v letu 197» sem osvojil slovenski pokal« Vati uspehi torej niso slabi? »čeprav igram bolj sportnorekre-ativni tenis, res niso. Igrana aa vseh turnirjih v Sloveniji in itevilne sem tudi doba Pri tem se ne udelatujtiui vet tih turnirjev, ki jih prirejajo v Jugoslaviji- Ne igram tudi nn državnih članskih prvenstvih. Čeprav treniram dvanajst ur dnevno, mi ne uspe, ds bise udeleževal teh turnirjev in drisvnih prvenstev. Za nas, amaterske igralce, ni Časa. Ti tumirji se prič no te v sredini tedna. Totko je poleg službe, družine ns teh igrati.« Janez Mulej je igralec, hi bi se lahko prebil med najboljše teniske igralce v •Jugoslaviji, čeprav trenira dvanajst ur dnevno in igra na vseh slovenskih turnirjih, mu je vseeno prvo skrb služba in družina. Sam si kupuje opremo. Vsako leto za dva loparja is svojega žepa da 20.000 dinarjev. Kje so nato ie strune zs lopar, toge, copate in ostala oprema. Pred leti so v klubu dobili nekaj opreme. Toda ta je letos splahnela. Dobijo le po nekaj tog in po enem močnem treningu sta dve te popolnoma uničeni. D. Humer Absolutno državno prvenstvo v plavanju V Splitu po načrtih SPLIT - Zimski basen ns Poijudu, kjer bo septembra evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in ainhroni-ziranam plavanju, je tri dni gostil nsd dvesto plavalcev in plavalk is dvaindvajsetih jugoolovsaskih klubov, ki so se tri dni borili zs posamične državne naslove v abeo-lutai kategoriji. Kranjska plavalka prsnega sloga Biserka Cvek se je v Splitu odlično odrezala. Na 200 m prsno je osvojila državni naslov, na 100 m pa je bila druga. Samo prvenstvo je pokazalo, ds so jugoslovanski plavalci in plavalke dobro pripravljeni na balkansko člansko in mladinsko prvenstvo, ki bo ts mesec V splitskem bazenu so bili spet v ospredju slovenski plsvalci in plavalke. Ton lepi predstavi so jim dajali le ie Beograjčani. Pri tem ne moremo mimo ugotovitve, da le trije jugoslovanski klubi dolnjo tako kot se v plavanju dela. Dokler bodo le pri kranjskem Triglavu, beograjski Crveni zvezdi in delno pri Partizanu delali tako, vse dotlej bo jugoslovansko plavanje tako kot je Ne bo pravega napredka v evropski vrb. Delno se premika v dela tudi pri obeh splitskih klubih, v Ljubljani, Trbovljah, Ravnah in Mariboru. To pa je vse premalo za prodor v evropski vrh. Pri moških je največ pokazal spet Borut Petri*, ki nato dva dni sploh ni iel več v vodo. Tožil je zaradi bolečin v želodcu. Za njim ie po prvih mestih posegel Darjan Petri*. Izkazali so se tudi ostali Kranjčani, ki so posegli po kopici prvih mest. Uvrstitve Triglava - motki: 400 m kravi: l.B.Petrič 4:02,17, 2. D. Petrič 4:01,64; 100 m prano: 5. Jocič 1:13,32; 400 m motano: 1. B. Petrič 4:42,58, 2. D. Petrič 4:42,04, 7. Šolar 4:51,44 (rekord SFRJ za s t. pionirje); 4 x 200 m kravi: 1. Triglav I (D. Petrič, Kadbič, B. Petrič, Mareačič) 0:06,01 (absolutni klubski rekord SFRJ); 200 m kravi: D. Petrič 1:60,41, 2. B. Petrič 1:66,10; 200 m motano: 1. D. Petrič 2:16,02; 1000 m kravi: 1. D. Petrič 16:624*. 3. Giaconacli 1042,72; 200 m prsno: 1. Jocic 2:64,02; 200 m delfin: 2. D. Petrič 2:00.23; ženske - 460 m kravi: 2. Rebolj 4:30,79; 100 m prsno: 2. Cvek 1:16,70; 400 m motano: 1. Praprotnik 6:16,60, 3. Kosirnik 5:26,64; 100 m delfin: 2. Berloinik 1:06.27. 4 X 100 m kravi: 3. Triglav 4:2346; 600 m kravi: 2. Rebolj 9 -.25.95; 200 m prsno: 1. Cvek 2:48,77, 3. Kosirnik 2:40,60 ; 200 m delfin: 1. Praprotnik 2:26,06, 3. Berložnik 2:30,67. -dh Devetnajsti mednarodni atletski miting Kranj '81 Vsako leto slabša udeležba KRANJ - Atletski klub Triglav iz Kranja se pripravlja na letošnje najpomembnejše atletsko prireditev. Na stadionu Stanka Mlakarja bo namreč v nedeljo, 9. avgusta, že devetnajsti mednarodni atletski miting Kranj'81. Ta tradicionalna atletska prireditev je v počastitev občinskega praznika občine Kranj. Za nedeljski mednarodni atletski miting so Triglavani pripravili štirinajst moških in pet ženskih disciplin. Toda udeležba bo slaba. To kažejo tudi prijave, ki so jih atletski kolektivi poslali AK Triglavu. Vsako leto je slabša udeležba, čeprav bodo tudi letos nastopili atleti klubov iz zamejstva. Tradicionalen je že nastop Korošcev in italijanskih Slovencev. Vendar bo v bodoče treba razmisliti, ali je tak miting sploh še potreben za peščico udeležencev, ki pridejo. Vemo, da skoraj nihče več noče nastopati na stezah, ki so pokrite z ugaski. Ta mednarodni miting bi bilo prav tako treba prestaviti na ugodnej- ši datum. V začetek julija ali začetek septembra. V tem času še ni dopustov in jugoslovanski najboljši atleti še nimajo Jtup obveznosti. Za devetnajsti mednarodni miting, ki bo v nedeljo ob 15.30 na stadionu Stanka Mlakarja, pripravili tek moških na 100, 400, 1500 metrov, 1500 m za mladince in 1000 m za pionirje. Na sporedu je še daljava, troskok, krogla, kopje, disk, kladivo za mlajše mladince in krogla za pionirje. Ženske bodo nastopile v teku na 100, 400 in 800 metrih, daljavi in krogli. Posebna disciplina bo tek veteranov na 5000 metrov. Na tej progi lahko nastopijo letniki 1946 in starejši. Čeprav prijave kažejo, da bo miting v nedeljo glede udeležbe slabši kot lani, se vseeno nedeljsko popoldne na stadionu Stanka Mlakarja obeta zanimivo atletsko popoldne. Pri AK Triglavu so storili vse, da bi miting kar najbolje uspel. D. Humer Veleslalom pod Skuto Preteklo nedeljo je bilo pod ostenjem Skute ns ladiaah rekreativno smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Organizirali so ga kranjski planinci v počastitev občin skeam praznika. Tekmovanje naj bi postalo trasncioaalao. pokazalo pa ae je da je motna tasti Mrsa organizacija in izvedba. Na ledenika pod Skuto že dolgo ni bilo tako male aaaga kot letos, kljub tesan po so bile tekmovalne razmere ugodne. Star? je bil postavljen nekoliko vitje nad vlečnico, prisotno in 2000 aaetrih nadmorske vitine. Ob izredno lepem vremenu in toplarn soncu pa je bilo ssnačaaje in tekmovanje prijetno, prava dupaotalaka poslastica. Na progi ao se med veleolalosaskimi vratci pomerili planiaci z Gorenjske, člana slovenskega aportno-kulturnega društva Triglav iz MOauhiiiia pa sta pohvalila pnhado in z velikim navduseajem izrazila zeljo po bodočem sodelovanju ekipe. Tudi dragi ude 1 esenci so bili navdat sni, kajti v tam letnem času v taki visoki vročini ni nihče pričakoval tako prijetne smuke. Zmagovalci v porassosaih kategorijah so bili: tonske do 16 lat Vita. Romana, do 36 let Kuetnapfcil Ivanka, nad 66 lat Sporovec Metka; moški do 16 let Naglic Matjaž, do 35 let Janša Drago, nad 36 let pa Burgar Miso. JULIJSKI TENISKI TURNIRJI KRANJ — V okviru tekmovanja za slovenski ten siki pokal sta bila v Celju in Kamniku dva močna turnirje Na obeh so nastopili vsi najboljši slovenski teniiki igralci. CELJE - V počastitev občinskega praznika Celja je bil organiziran močan turnir, na katerem je nastopilo Štirideset najbolj-iih igralcev Slovenije Borbe ao bile kvalitetne v finalu pa sta ae pomerila Braniko-vec Jagacic in Kranjčan Janez Mulej. Po hudem boju v treh set i h je bil boljši Jsgat čič. Izidi - četrtfinale: Jagacic : Male (oba Branik) 0:2, 6:1, ZeUhofer (Branik) : Fur-lan (Celje) 6:2, 6:1, Mulej (Triglav) : Rukavina (Branik) 44, 6:2, 6:3, Breznik : Žibrat (oba Branik) 6:4, 34. 6:1; polfinaJe: Mulej : Breznik 04, 6:1, 6:2, Jagacic : ZeUhofer 7:6, 64; finale: Jagacic : Mulej 6:4, 6:7, 6:4. KAMNIK — Na odprtem prvenstvu v Kamniku je nastopilo trideset igralcev. Med temi ni bilo le Viraga in Jagačica. V finalu sta ae pomerila ZeUhofer iz Branika in Mulej iz Triglava. Več sreče je imel Mariborčan. Izidi - polfinale: ZeUhofer (Branik) : Resnik (Kamnik) 6:3, 6:2, Mulej : Starman (oba Triglav) 24, 6:2, 6:0; finale: ZeUhofer : Mulej 6:4,6:3. dh KAMNI ČANI SLABO V DOMAČEM BAZENU KAMNIK - V medrepubliški vaterpolski ligi - zahod so Kamničani prvič v tej sezoni nastopili v domačem bazenu. Gostili so Brodograditelja iz Reke in Gusarja iz Filip Jakove V obeh srečanjih so tesno izgubili. V srečanju z Brodograditeljem so Kamničani prvi dve četrtini igrali podrejeno vlogo. Gostje so bUi boljši. V tretji Četrtini ae je igra razživela in Kamničani so goste prekašali Vse do dvajset sekund pred koncem srečanja so imeli domačini ie ugoden izid. Lahko bi zmagali ali remizirali Toda gostje so imeli več sreče in točki sta odšli nn Reko. Izid srečanja - Kamnik : Brodograditelj 11:12 (1:3,2:3,5:2, 3:4). Tudi v igri proti Gusarju so domačini pokazali, da jim v sami igri ie veliko primanjkuje Gostje so se tokrst predstavili sicer kot čvrsto moštvo z malo vaterpolskega znanje Vendar so bili boljši od Kamničanov in zasluženo so slavili. Izid — Kamnik : Gusar 12:14 (2:3, 3:4, 3:3, 4:4). -dh DVA MOČNA TURNIRJA V ŠKOFJI LOKI SKOFJA LOKA - Rokometni klub Jelovica bo v soboto in torek organizator dveh močnih in zanimivih rokometnih turnirjev. Oba turnirja bosta v športni dvorani na Podnu. Prvi turnir se začne že to soboto ob 17. uri. Nastopila bodo moitva Crvene zvezde, ki zaključuje priprave na Pokljuki in bo nato se en teden ostala na pripravah v Škofji Loki, Kolin-ska Slovan in domača Jelovica. V torek RK Jelovica pripravlja tudi mednarodni turnir. Tekma se bo začela ob 17. uri. Na tem drugem turnirju bodo v goste k organizatorju Jelovici prišli ro-kometaši Nurenmberga iz ZRN, Oblica, nastopilo pa bo tudi moštvo Crvene zvezde in Jelovice. Oba turnirja bosta zanimiva, saj bodo na obeh turnirjih nastopila moštva, ki sodijo v vrh jugoslovanskega rokometa. Ljubiteljem rokometa se zato že jutri in nato v torek obeta res prava rokometna poslastica. -dh Izbrana reprezentanca za PEP SPLIT - Po končanem šestintridesetem posamičnem absolutnem državnem prvenstvu v plavanju je bila izbrana plavalna reprezentance ki bo septembra nastopila na letošnjem evropskem prvenstvu v plavanju. Barve Jugoslavije bodo v Splitu bran U i Borut in Darjan Petrič iz kranjskega Tri-glave Novak iz Rudarja Trbovlje Kos iz ravenskega Fužinarje B. Sevo iz Mladosti Zagreb in Dopsaj, Aleksič in Popovič iz beograjskega Partizana. Od t enak bosta ns PEP plavali le A luf iz trboveljskega Rudarja ter Separovič iz Partizana Beograd. Ostali naši najboljši plavalci in plavalke bodo nastopili na članskem in mladinskem balkanskem prvenstvu. Za evropsko prvenstvo so tokrst v naši izbrani vrsti le trije Slovenci To je premalo za kvaliteto slovenskih plavalcev. -dh Smisel športa in športne vzgoje Splošna gibalna omika, na kateri temeljita poklicna in športna vzgoja, ohranja ravnovesje organov, skladnost med organizmom in zt< vestjo med gibanjem m mišljenjem. Mišična dejavnost je temeljna, krepi človeka*, veča njegovo storilnost, spodbuja spoznavanje in prinaša vw" življenjskega optimizma. Kdor hoče čim dlje ostati zdrav in krepak, mora biti gibalno dejaven, ljubiti delo in se uveljavljati v družbenem okolju. Gmotni temelji dela bodo vedno v človekovi zmogljivosti, ki jo v veliki meri ohranja zunaj dela. v zasebnem življenju, ki ni ločeno od dela Gre predvsem za doživljanje prostega lasa. za kakovost in bogastvo njegove vsebine. Vsebina doživljanja prostega časa. popestrena s športnim udejstvovanjem dviga in obnavlja človekov gmotni, zavestni in duhovni potencial, oživlja njegov življenjski ritem in s tem prispeva k dvigu gmotne osnove družbe. Razvoj množičnega športa je veliko odvisen od gospodarskih razmer, v razvoju kakovostnega pa so določene notranje zakonitosti. Sport je zrcalo družbenega življenja, odraz zapletenih dejavnikov in opravlja več nalog, ki nihajo med pozitivnimi in negativnimi. Kadar je sredstvo vsestranskega skladnega razvoja, kadar krepi zdravje, vzgaja, izobražuje, tehnično izpopolnjuje in spodbuja k dejavnosti, opravlja pomembno človekoljubno poslanstvo. Sport pa lahko tudi ogroža zdravje. omamlja množice, jih odvrača od drugih problemov in je povod za spore, i Zato se poraja vprašanje o njegovem resničnem pomenu za človeka in človeštvo v posameznih deželah, ki se ločijo po družbeni ureditvi in stopnji razvoja. Pri tem je upoštevati marksistično pojmovanje odvisnosti športa od družbenega okolja, saj šport ni zakrito področje neodvisno od ostalih, čeprav tudi v športu veljajo nekatere njegove notranje zakonitosti, saj pravil iger. taktiko, tehniko in način treniranja težko po večerno z družbenim okoljem in ureditvijo. Znanim splošnim teorijam — marksistično humanistični, ki se uresničuje pri športni vzgoji in rekreaciji, eksistencialistični v športno izločilnem konkurenčnem boju. pregmatistični v poklicnih nastopih in igrah za plačilo in še drugim, se v zadnjem času pridružujejo Se posebne, ki poudarjajo smisel posameznih panog. Te se poglabljajo v vsebino, globlje bistvo športa, v njegovo mesto in vlogo v sodobni družbi, hkrati pa utemeljujejo smisel in pomen športnega udejst vovanja v posameznih zvrsteh in življenjskih obdobij. Zmeraj gre za uresničevanje želje po življenju, za bogatenje in lajšanje bivanja, za boj s časom, za uspešnost v prostoru, za zdrav način življenja, ki bo ob rasti gmotne blaginje vedno v znoju, naporu, treniranju in v dejavnem razvedrilu jo4e Ažman Počitnice - tokrat nekoliko drugače Vijuganje v avstralski zimi Prvi vtisi dveh mladih Kranjčanov, ki preživljata letošnje počitnice na avstralskih smučiščih Po triindvajsetih urah letenja se končno dotaknemo avstralskih tal. Sydney se koplje v soncu, vse je zeleno, temperatura okoli petnajst stopinj. Avstralci, čudni ljudje nekateri v kožuhih, drugi v kratkih hlačah, hitijo po svojih opravkih in se kaj malo menijo za dva Jugoslovana, ki sta prišla »iskat« avstralsko zimo. Midva pa, kot vai drugi turisti, najprej v čudovito sydneyako opero. Toda kmalu svs doumele da tu za naju ne bo kruha in sva se z vlakom odpeljala kakšnih petsto kilometrov proti vzhodu, snegu nasproti. Jindabvne je izhodišče zs vsa smučarska središča v avstralski zvezni državi New South Wales. Toda tu za čuda ie ni snege Povedo name da saeg pade le nad nadmorsko vitino 1560 metrov. Tudi sicer je pokrajina veliko drugačne kot svs je vajena. Travnati griči, sem in tja gozdiči zelenih evkaliptusov in povsod ovce Nad Jindabvnom se razteza narodni park Mount Koscinako. Tu nsjdeva tisto, zaradi česar svs sploh prišla v Avstralijo. V Mirih smučarskih središčih se kar tare smučarjev. Gneča je skoraj enaka kot pri naa, kar pa ni mogoče trditi tudi za smučarske terene. Tod molijo iz snega zelene listnate krošnje evkaliptusov, sem in tj« preskoči z veje na vejo tudi kakšna papiga. Naju to ne moti in se z veseljem zapodiva po čudovitem suhem pršiču. Ustavila sva se v Smiggensu, smučarskem središču na 1800 metrih nadmorrke višine. S petimi vlečnicami in sedežnico je zelo podoben našemu Zatrniku. Reklamirajo ga kot najboljše avstralsko smučišče za začetnike Monopol nad šolami so si tod kot tudi v dragih avstralskih smučiščih ustvarili Avstrijci. Raaen naju, Italijana in nekaj Avstralcev ao v večini tudi v Smiggensu. Smučanje je v Avstraliji šele v vzponu. Verjetno je to povezano z njihovim stan dardotn, ki je šele sedaj tako velik, ds lahko bolj sproščeno zapravljajo. In *a smučanje je tu ie treba imeti nekaj v tepu. Za sobo in zajtrk morajo dnevno odate tj od 30 do 50 dolarjev, zs dnevno vozovnico aa žičnice 20 dolarjev in za Uro učenja 23 dolarjev. Toda ljudi to ne moti. Privoečijo si teden dni dopuste na leto, sesek a i prihajajo tudi iz 800 kUometrov oddaljenih krajev. Presenetljiv je uspeh tukajšnje smučarske Šole. Smiggcns Ski School inss okoli petdeset smučarskih učiteljev, ki delajo po šest ur na dan na "i—imrrnmn majhnem smučišču. Vsi si telijo naučiti vijuganja po snegu. Po možnosti zahtevajo za učitelja Evropejce najbolj pa zaupajo Avstrijcem. Ko svs prišla v smučarsko središče, svs ob pogledu ns dolge vrste mislila, da ljudje čakajo na vozovnice. Toda to so bile vrste pred blagajno smučarske šole. Sicer pa je ta Avstralija za nas sploh narobe svet Greš čez cesto, pogledaš aa levo, ps ti pridrvi avtobus z desne kajti Avstralci še vedno vozijo po levi. Mnahasm ko mi praznujemo novo leto zbrani ob novoletni jelki in zunaj leti ali pada sneg. si Avstralci voščijo srečo pri štiridesetih stopinjah ... Damijan Ambroži,-- in Dušan Blažič Črni dnevi nogometa TRŽIČ - Slike kakršno si lahko površen opazovalec razmer v tržiikem nogometu ustvari, glede na rezultate nogometnega klubs Trtic, na različnih tekmovanjih, je zelo varljiva. Ekipe so v članski, kadetski in pionirski konkurenci ns Gorenjskem dosegle solidne uvrstitve, nogometni klub Tržič je bU nosilec rekreativne občinske nogometne trimske lige in podobno, s vse to utegne postati samo še lep spomin. Kajti 10. avgusta sklicuje vodstvo nogometnega klubs Tržič izredni občni zbor zaradi povsem neurejenih razmer v klubu. »Zgoščeno je pravzaprav težko našteti vse razloge za izredni občni zbor«, pravi predsednik Jože Katona. »Bistveni pa so kadrovski in materialni problemi. Upravni odbor ima enajst članov, od teh sva aktivna le dve Predsednik kluba je obenem tudi trener, gospodar, organizator, sodnik. TRETJI »TEK DVOJIC« V SMLEDNIKU SMLEDNIK - Domači TVD Partizan prireje v petek, 21. avgusta s startom ob 17.30 izpred šole Simon Jenko v Smledniku tretji »Tek dvojic« po poteh partizanov. Prireditev je posvečena prazniku krajevne skupnosti, njen pokrovitelj pa je delovna organizacija Color iz Medvod. Zanimivega teka dvojic se lahko udeležijo tako športniki kot rekreativci. Letos bo potekalo v petih kategorijah: moške dvojice skupne starosti do M in nad SO let, ženske dvojice skupne starosti od 00 in nsd 00 let ter dvojice starosti nad 100 let. Proga je dolga devet kUometrov in poteka po gozdovih m poljih v bližini Starega gradu. Dvojica si lahko med seboj pomaga, toda na cUj morata oba tekmovalca priteci skupaj. Zmagovalna ekipa »Teka dvojic« bo prejela v trajno last pokal krajevne skupnosti Smlednik. S. -Jenko enako vsestranski pa mora biti tajnik Drago Koder, če smo želeli dokazati, ds v Tržiču nogomet ni zadnji na spiaka priljubljenih športov. Vendar pa po nekaj ur vsak dan delati na trži tkem nogometnem igrišču, ko zaradi tega trpi delo v službi in done ne more iti v nedogled. Breme ne sme ostajati na plečih dveh aaož, medtem ko se dragi člani upravnega odbora na svojo funkcijo spomnijo, ko pripravimo kakšno pogostitev sli slavnostni sprejem.« »Četudi imamo trenutno v klubski bts- Kjni skoraj štiri stare milijone« j« nada val Jože Katona, »saj smo vse akcije financirali z resnično minimslaimi stroški ter z nabiranjem prostovoljnih prispevkov, je denarni položaj nogometnega kluba Tržič obupen. Ze nekaj let sapi Alpinistične novice 27. 7.1M1 sta Luka Karničar in Ri-hard Mura preplezala prvenstveno — Murnčkovo smer v Z steni Dolgega hrbte Smer je visoka 220 m in dosega težave III. in IV. stopnje Preplezala ata jo v skoraj zimskih razmerah. Smer poteka levo od Tržiške variante nad potjo in sicer kot nadaljevanje smeri »nad Kapelco« Naslednji dan je ista naveza preplezala še Požeruhovo smer v JZ steni Velike koroške Babe. Isti dan je Rado Markič ponovil Jezersko smer v Dolgem hrbtu in Steber Grintavce Vsi zgoraj omenjeni alpinisti so člani AO Jezersko. V nedeljo. 2.8. 1081 tU Mstej Kranj, in Štefan Gartner (AO Kranj) preplezala Krušičevo smer v S steni Špike Matjaž Dolenc in Drago Segregur (tudi AO Kranj) pa Raz Vršiču med Špikom in Frdamanimi policami. Matjaž Dolem zapored telesnokulturna skupnost za delo namenja 40.000 dinarjev letno, s čimer lahko pokrijemo le tretjino naših potreb-Priator: pranje dresov za igralce vseh tren ekip stane ns leto 82.000 dinarjev Kje pa so stroški za elektriko, vodo, sodnike?!« Naštete dejstva torej dokazujejo kopico nerešenih stvari v nosjosaetnem kHH Tržič, ki je znal v svoje vrste vMJmMn precej mladih delavcev iz drugih rapunlli Skoda bi bUo tržiški nogoaset prepuetiti tokovom časa. Vendar aa^tersU delavci ki so ie aktivni, vsega dels ne boBo raaogh. Če ne bo organizirane iirie pomoči v iskanju kadrov, ureditve materiulaega položaja kluba ter moralne podpora njihovemu delu. bodo svetli dnevi trtiškega nogomete vse bolj in bolj zgodovina. TRADICIJA SOBCA OBVELJALA Na 8. šahovskem turnirju v «"»P«ngv gobec je v pretepam vremenuJ< moških in 5 ženskih ekip •« skup., 223 tekmovalcev in tekmovalk. „---- Kronika šahovskega društva MURjLš Lesce je bogatejša sa dva "•f^V"*™ so tradicijo »najbolj rekreeuvoean« ta bovškega tekmovanja in so se P™*j£*« li med zmagovalce turnirja Turnir j. potekal v okviru praznovanja občteskegs *%2Sl&r- SKUP** 1 -Mt^ Lesce (O. terma n, 18,5, 10. SLOVAN Uubljnns - niče - 11 in 12. Novo inesto - « SKUPINA. 1. Slovenj zanimalo SREDA, 12. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Zaplešimo in za pojmo - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših redov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam.... 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 1800 Zborovska glasba v prostoru in času madrigali — O. di Lassa in C. M on te verdija - 18.15 Naš gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin 20.00 Pesmi P. Konjoviča. M. Milojeviča in S. H ris ti«* a -20.20 Predstavitev kvarteta »Martinu« - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Macbeth« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo — Cbick Corea — Wayne Shorter - 00.05 Nočni program — glasba — Radio Maribor Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 .Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in sa vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) -1600 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.30 Novice - Iz naših krajev - 17.40 Iz partitur revij skega orkestra »Metro-poles« - 17.55 Vprašanja telesne kulture - 1800 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa *" 1 1 i . I , ČETRTEK. 13. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in pri ljubljeno - 12.10 Znane melo dije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Pri poročajo vam ... 14.06 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezkovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 18.15 Lo kalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Nova posnetka klarinetista Alojza Zupana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer Humor z vsega sveta — Romunija III 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202..-13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz — klub — Lennv White Band-Gitte Heniung-Philip Cathe-rine - 17.40 Iz partitur orkestra »Andre Kostelanetz« -17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba -18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 V živo z ... - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov' jazza — Velika parada jazza - Nica/80 6. del: Double trio (Italija) - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČP O LAS časopisne novice storitve izdelava filmov PETEK, 14. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Letni koncert OPZ RTVL v studiu 14 - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezei-virano za ... -11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 13.50 Človek in zdravje -14.05 Rossini na baletnem odru ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste -15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! • 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka -20.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbena mozaik 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu — Shirlev Scott - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 Glasbena medigra -15.45 Vroče - hladno - 17.10 Odrasli tako, kako pa mi? -17.40 Odmevi z gora Marijan Krišelj: Planinstvo in družba IV. - 17.55 Iz musicalov in glasbenih revij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Stop pops 20-21.30 Pletni radio - 22.45 Zrcalo, dneva - 22.55 Glasba za konec programa Rešitev nagradne križanke z dne 31. julija: stranica, analitik, mami, aar, železarna, jaka, atik, akadem, irena, narisek, finale, ara, etienne, il, linon, tri, rja, ik, kisar, moi, zanuck, adapter, atenej, tenetve, tur, pa, ir, ib, orvieto, slepar, ra, stik, patina, sele, ac, kranj. aja. eru, son, gorenjska, metropola. Prejeli smo 162 rešitev. Izžrebani ao bili: 1. nagrado (250 din) prejme Anastazij in Brigita Langerholc, Podlubnik 157, Skofja Loka, 2. nagrado (150 din) prejme Jerman Franc, Stirnova 10, Kranj, 3. nagrado (120 din) prejme Helena Kalan, Jama 19, Mavčiče, ostalih 7 nagrad po 100 din prejmejo: Andrej Glavač, Jama 19, Mavčiče, Alica Bubaš, Bistrica 161, Tržič, Ivica Bavdek, Kranj C. 1. maja 63, Rada Ažman, Cesta JLA 20, Kranj, Marija Kropar st., Zg. Brnik 52, Cerklje, Jože Dovžan, Luznarjeva 24 a, Kranj, Iva Slapar, Kranj, Koroška 14. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do srede, 12. avgusta, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Vzorniki — Prenekateri planinec, ki se iz Bohinja podaja v triglavsko pogorje, se pred odhodom na turo ustavi pri spomeniku štirim srčnim možem, prvopristopnikom na Triglav. Morda sam pri sebi tiho ocenjuje njihov podvig in priznava, da so bili pravi kaveljci. Obenem si zatrjuje, da zmore tudi sam počasi in premišljeno slediti njihovi poti Kdor bo tako ravnal, bo storil prav, saj v gorah ne bi smel nihče precenjevati svojega znanja in lastnih sposobnosti! (S) - Foto: S Saje Žiganja vas - Gospodar je lepo poskrbel za svoja dva konjička Ko bda skrbno čuva svojega žrebička .. . Foto: J. Kokalj KunjlCKa- *° O L, ASU.STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 7 AVGUSTA 1981 TELEVIZIJSKI SPORED tOBOTA, 8. AVG. 5.55 Poročila - 16.00 Ne strasni D'Artagnan, anale-ko-italijanski mladinski film 17.10 Naj kraj: Doslovce 7.25 Nogomet Velež : Cr sna zvezda, prenos Sara . *vo," v odmoru propagandna oddaja - 19.10 Zlata ptica 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do . rna 19 30 TV dnevnik '9.56 Vreme - 20.00 Apač. ameriški film - 21.30 Dubrov-i -ski nokturno, zabavno I '.a s bena oddaja TV Zagreb 22.25 TV kažipot - 22.45 1 'oročila Pustolovščine neustrašnega D'Artagnana in treh mušketirjev v kraljičini službi proti spletkarskemu kardinalu Richekeuju ao tako dinamične, da vedno znova privabljajo filmske avtorje. Tokrat bomo gledali risanko, ki jo je izdelal eden najpomembnejših ustvarjalcev animiranih filmov, John H altu V D'Artaapaaaiv je zvesto sledil zgodbi iz Dumasovega romana. Apac/e vestem, kije nekakšno nadaljevanje Geronima, dostojanstvenega indijanskega poglavarja. Zgodba se začenja potem, ko Geronima ujamejo in obkolijo Apače. Eden od poglavarjev se izmuzne, vendar noče nadaljevati vojne. Poskusa se ustaliti in najti premirje z belci Film ae odlikuje z odlično igro, predvsem Burtu Lancosterja, pa tudi sicer je dovoli resno m problematično zastavljen. Oddajniki ii. TV 17.00 Test - 17.15 Narodna glasba - 17.45 Na svoj način: Bahnja Proba - 18.00 Groz-danino hihitanje, balet 18.50 F. Lizst: Faust, sim- fonija - 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja - 21.00 Poročila - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota (do 22.00) TV Zagreb I. program: 16.10 Otroška predstava 17.10 -Poročila - 17.15 TV koledar - 17.25 Nogomet Velež : Crvena zvezda, prenos - 19.30 TV dnevnik 20.00 Trojna igra, angleški film - 21.45 TV dnevnik 22.00 Za konec tedna. Poletje v Sokobanji gorenjski G LAS I v vsak gorenjski dom NEDELJA,». AVG. 9.10 Poročila 9.15 Seza mova ulica, ameriška otroška serija - 10.15 G. Minil: Šoferja, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 TV kažipot -11.30 Narodna glasba - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.35) - 15.50 Poročila - 15.55 Retrospektiva slovenske TV drame — S. Vuga: Balada o temi - 17.30 Športna poročila - 17.40 Moja sestrična Rahe-la, ameriški film 19.15 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj • 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Vučetič: Bilo je, pa je minilo, nanizanka — M. Vučetič: Naše zgodbe, nanizanka 21.05 Zanima me - 21.35 V znamenju - 21.55 Reportaža z no- fometne tekme Dinamo lajduk - 22.25 Športni pregled ĆPGLA8 časopisne novice storitve izdelava filmov V današnji oddaji Ljudje in aa satja bo stekla beseda o kmečkem turizmu, ki se je uveUavil predvsem po zaslugi peščice zanesenjakov. Z njegovim razvojem pa še vedno ne moremo biti zadovoljni. Denarja za ureditev turističnih sob na kmetijah je premalo, čeprav naložba v postebe pri kmečkem turizmu najmanj desetkrat cenejša kot v hotelu. Slovenska televizijska drama Saše Vuga Balada o tesal je bila prvič predvajana 1967. leta. Delo temelji na usodi nekega slovenskega interniranca. Vojna se je končala. V opuščenem skladiščnem rovu nekdanji gestapovski hudodelec skriva in terorizira dva taboriščnika, ki se na robu obupa trdovratno upirata smrti, ne da bi slutila, kako je zunaj. Zato je toliko bolj groteskno usodno naključje, s katerim se drama konča. V glavni vlogi nastopa Stane Sever, ob njem pa Boris Kralj. Lojze Rozman, France Presternak, Dare Valič in drugi. A meriški film Moja sestrična Rakela je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Daphne de Maurier. Gre za romantično zgodbo iz viktorijanske A nguje 19. stoletja. Delo je izrazito melodramatično, zanimivo predvsem zaradi vešče režije Henryja Kosterja. Igrajo: Olivida de Havilland, Richard R u rt on, John Sutton. Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Test - 16.10 Nedeljsko popoldne - 17.40 Hiša na 92. cesti, ameriški film - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Koncert praškega komornega orkestra na Dub-rovniških poletnih prireditvah 81 - 21.00 Poročila - 21.10 Prva sobota, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb L program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška filmska matineja 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Legenda o Amaluku, am. film -16.10 Nedeljsko popoldne -17.40 Hiša na 92. cesti, amer. film - 19.00 Animirani filmi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Naša krajevna skupnost nadaljevanka TV Ljubljana -20.45 Na svoj način Grupa »I« - 21.06 Hodoljublje: Finska - 21.35 TV dnevnik -21.55 Reportaža z nogometne tekme Dinamo : Hajduk -22.25 Športni pregled ĆPOLA8 časopisne novice storitve izdelava filmov PONEDELJEK, 10. AVG. 16.25 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 17.25 Poročila 17.30 V gosteh pri zboru »Suncokrili«. otroška oddaja 18.00 Mozaik kratkega filma : Človek iz gozda, angleški film - 18.35 Obzornik -18.45 Zdravo mladi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna • 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme 20.00 D. Cook: Jennv ne napreduje, angleška drama - 20.50 Kulturne diagonale - 21.30 V znamenju - 21.45 Minute za popevko: Meri Avsenak Angleška drama Jennv ne napreduje predstavlja mentalno prizadeto deklico, ki živi v neurejenem družinskem okolju. Stara je petnajst let. Pomagati je skušata mladi igralec Brian in vzgojiteljica Mary, vendar je jasno, da mora dekle prej ali slej v bolnišnico. Oddajniki ii. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini -18.00 TV dnevnik - 18.15 Pravljice iz lutkarjevega vozička, otroška oddaja TV Ljubljana - 18.40 Risanka - 18.45 Glasbena medigra - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 21.05 Poročila -21.15 Tuja hiša, serijski film (do 22.50) TV Zagreb L program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Pravljice, iz lutkarjevega vozička - 18.40 Risanka - 18.45 Zdravo mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mile Klopčič: Mati, drama TV Ljubljana - 2!.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Mozaik, oddaja iz kulture - 22.10 TV dnevnik - 22.25 Dokumentarni film TOREK, 11. AVG. 17.40 Poročila - 17.45 Beli delfin, francoska risana serija - 18.00 Gorska folklora: Turčija - 18.30 Mozaik - 18.35 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita, - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna • 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 Skupno, oddaja TV Priština in drugih jugoslovanskih studiev - 20.55 Colet-te: Claudine, francoska nadaljevanka - 22.25 V znamenju - 22.40 Za lahko noč z duom Dekleva Oddajniki ii. tv mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Suncokrili. otroška oddaja - 18.45 Zeleni kabaret — narodna glasba -19.30 T V dnevnik - 20.00 Zabava vas Dick Van Dyke -20.50 Dokumentarna oddaja 21.25 Poročila - 21.30 Otok draguljev, šrilanški dokumentarni film tv Zagreb i. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Suncokrili, otroška oddaja - 18.45 Zeleni kabaret — narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno. notranjepolitična oddaja jugoslovanskih studiev - 21.05 Sedmi naboj, sovjetski film - 22.30 TV dnevnik SREDA, 12. AVG. 18.05 Poročila - 18.10 Rdeča zora, otroška oddaja TV Beograd - 18.40 Obzornik -18.55 Za pesmijo na Korčulo -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Reportaža o Majdanpeku - 20.05 Annecy: Igre brez meja, prenos - 21.30 Miniature: Pivsko posodje od barjana do danes - 21.50 V znamenju Oddajniki ii. tv mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini -18.00 TV dnevnik - 18.15 Sezamo-va ulica - 18.45 Glasbeni portreti: - Sopranistka Vera Kovač-Vitkai - 19.30 TV dnevnik - 20.00 A. T. Linhart: Matiček se ženi, gledališka predstava - 21.35 Poročila - 21.40 G. Mibič: Šoferja, TV nadaljevanka - 22.35 književnost (do 23.05) TV Zagreb I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Sezamova ulica - 18.45 Glasbeni portreti: Sopranistka Vera Kovač-Vitkai - 19.30 TV dnev- nik 20.00 Reportaža o Majdanpeku - 20.05 Annecv: Igre brez meja. prenos - 21.35 Prosta sreda - 22.50 TV dnev nik v vsakem gorenjskem domu gorenjski G LAS Četrtek, 13. avg. 18.05 Poročila - 18.10 Divja leta, mladinska nadaljevanka TV Beograd - 18.30 Obzornik - 18.40 Mladi za mlade: Istranova - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme 20.00 Film tedna: Ljubezen neke plavolaske, češki film - 21.30 V Znamenju - 21.45 Iz koncertnih dvoran: Nedokončana simfonija Edvarda Griega Film Ljubezen neke pla volaake sodi v »češko obdobje* režiserja Miloša Formana. Govori o 16-letni Anduli, ki živi v * internatu in se uči obrti v tovarni čevljev. Nekega dne sreča mladega pianista iz Prage. Zaljubita se, vendar se fant vrne domov. Andula se odpravi k njemu na obisk, a se vrne razočarana. v vsakem gorenjskem domu gorenjski GLAS Oddajniki ii. tv mreže: 17.05 Test - 17.20 Vaterpolo za pokal Tašmajdana — Jugoslavija : Španija, prenos - 18.15 Babičin vnuk, otroška oddaja - 18.45 Zabava vas Dave Allen - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 . . . gremo: Festival v Pulju Vrnitev, jugoslovanski film - 23.00 Poročna (do 23.05) TV Zagreb i. program: 17.06 Poročila - 17.10 TV koledar - 17.20 Vaterpolo Jugoslavija : Španija, prenos 18.15 Babičin vnuk - 18.45 Zabava vas Dave Allen -19.30 TV dnevnik - 20.00 Paralele, zunanjepolitična oddaja -20.50 »Začelo se je z žitom«, kontaktna oddaja -21.45 TV dnevnik - 22.00 Glasbena oddaja PETEK, 14. AVG. 17.25 Poročila - 17.30 Domači ansambli. Dobri znanci 18.00 Obzornik - 18.10 Marx in Engels - Postaje njunega življenja - 19.00 Ne prezrite - 19.15 Risanka • 19.24 T V in radio nocoj • 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 Vitez v modrem, ameriška nadaljevanka - 20.50 Štiridesetletnimi, poljska humoristična serija - 21.30 V znamenju - 21.45 Nočni kino: Najostrejša sezona, ameriški film Ameriški film Najostreje« sesona se loteva problema športa in televizijskih prenosov. Gledalce namreč bolj pritegne boj moči igralcev kot »fairplays. Posebno, če gre za šport, kakršen je hokej. gorenjski G LAS Iv vsak gorenjski dom Oddajniki ii. tv mrene: 17.05 Test - 17.20 Vaterpolo za pokal Tašmajdana Jugoslavija : ZDA, prenos -18.15 Pla vica, otroška oddaj« 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teveteka - P, I. Čajkovski: Pikova dama, opera '5 Poročila 20.55 Zeleni *et — narodna glasba - 21.25 Predstavljamo vam... (do 23.2C1 tv Zagreb i. program: 17.05 Poročila - 17.10 TV koledar - 17.20 Vaterpolo Jugoslavija : ZDA, prenos -18.15 Pla vica - 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 TV dnevnik -! 20.00 Sijaj irskih zvesd. zabavno glasbena oddaja -20.55 Blakeovih sedem, serijski film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Glasba, čas, ljudje — zabavna oddaja NOVO V KINU 1 je španska inačica o pustolovščinah pogumnega svobodnjaka. Tokrat njegov večni sovražnik, nothinghamski šerif, novico o njegovi smrti za maščevalne napade na Robinove somišljenike. Toda junak sherwoodskih gozdov ni mrtev in na koncu spet zmaga pravica. Rafael je glasbenik, ki nastopa po neapeljskih kavarnah. Zaradi očetovih kockarskih dolgov sprejme ponudbo, da sredi noči pred neko hišo odigra sere nado. Tedaj z vrha stavbe odjekne strel Nekdo pade. S tem se začenja vrsta skrivnostnih umorov, v katere je zapleten ubogi Rafael. Film Skrivnost v t, kot daje slutiti vsebina, kriminalka. _ tokrat gre za peti del te pribljubljene serije, ni treba posebej predstavljati, čeprav v katalogu k filmu piše, da gre za dramo, so v prvem planu seksualne izkušnje mladih fantov in deklet. Ku Yu čang ubije nasprotnika, kije strašil lepa dekleta. Zaradi tega mora od doma. Med potovanjem se spopade še z Oid Senom. Pred smrtjo ga možak prosi, naj poskrbi za njegovo ženo in hčerko. Medtem se junaj kongkonškega filma Veliki boksar pojavi še na boksarsko prvenstvo in seveda zmaga. KINO kranj center 7. avgusta nem. barv. erot. komedija LAŽNE HČERKE LAŽNEGA ZDRA V NIKA ob 16., 18. in 20. uri 8. avgusta nem. barv. erot. komedija LAŽNE HČERKE LAŽNEGA ZDRAV NIKA ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital barv. krim. filma SKRIVNOST V NEAPLJU ob 22. uri 9. avgusta hongk. barv. karate film VRNITEV TIGRA ob 10. uri, nem. barv. erot. komedija LAŽNE HČERKE LAŽNEGA ZDRAVNIKA ob 15., 17. in 19. uri, premiera nem. barv. erot. filma RESNIČNE ZGODBE 5. DEL ob 21. uri 10. in 11. avgusta is ta l barv. krim. film SKRIVNOST V NEAPLJU ob 16., 18. in 20. uri 12. avgusta premiera špan. barv. pust. filma ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE ob 16., 18. in 20. uri 13. avgusta nem. barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE 5. DEL ob 16, 18. in 20. uri KRANJ STOR2IČ 7. avgusta amer. barv. west. film BELI BIVOL ob 16,18. in 20. uri 8. avgusta amer. barv. srhljivka HARLEKIN ob 16. uri, amer. barv. film VRNITEV V ŽIVLJENJE ob 18. in 20 uri y. avgusta amer. barv. akcij, film STARI WHISKY ob 14. in 18. uri, amer. barv. west. film BELI BIVOL ob 16. uri, premiera hong. barv. filma VELIKI BOKSAR ob 20. uri 10. in 11. avgusta hong. barv. film VELIKI BOKSAR ob 16, 18. in 20. uri 12. avgusta amer. barv. erot. komedija POM POM DEKLETA ob 16., 18. in 20. uri 13. avgusta hong. barv. karate film VRNITEV TIGRA ob 16, 18. in 20. uri TRZlC 8. avgusta hong. barv. film ZMAJ V OGNJU ob 18. in 20. uri, premiera nem barv. erot. filma RESNIČNE ZGOD BE 5. del ob 18. in 20. uri 9. avgusta ital. oarv. west. film SRE BRNO SEDLO ob 15. uri, nem. barv. erot. film DEKLETA POTUJEJO V MUENCHEN ob 17. in 19. uri, pre miera špan. barv. pust. filma ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE ob 2U uri 10. avgusta nem. barv. erot. film DEKLETA POTUJEJO V MUENCHEN ob 18. in 20. uri 11. avgusta amer. barv. akcij, film STARI WHISKY ob 18. in 20. uri 12. avgusta amer. barv. west. film BELI BIVOL ob 18. in 20. uri 13. avgusta nem. barv. erot. film LAŽNE HČERKE LAŽNEGA ZDRA V-NIKA ob 18. in 20. uri DOM KAMNIK 8. avgusta nem. barv. erot. film DEKLETA POTUJEJO V MUENCHEN ob 18. in 20. uri, premiera hongk. barv. filma VELIKI BOKSAR ob 22. uri 9. avgusta hongk. barv. karate film ZMAJ V OGNJU ob 15. in 17. uri, amer. barv. srhljivka HARLEKIN ob 19. uri, premiera ital. barv. krim. filma SKRIVNOST V NEAPLJU ob 21. uri 10. avgusta amer. barv. film VRNITEV V ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri 11. avgusta amer. barv. ivest. film BELI BIVOL ob 18. in 20. uri 12. avgusta amer. barv. akcij, film STARI WHISKY ob 18. in 20. uri 13. avgusta špan. barv. pust. film ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE ob 18. iun 20. uri česnjica 7. avgusta jap. barv. pust. film KAMIKAZE NA KOLESIH ob 20.30 RADOVLJICA 8. avgusta hongk. barv. film PUSTOLOVŠČINE DEBELJKA ob 18. uri, ital. barv. zabavni film NORI SEKS ob 20. uri 9. avgusta ital. barv. zab. film NORI SEKS ob 18. uri, angl. barv. film DOMOV PRED POLNOČJO ob 20. uri 10. in 12. avgusta hongk. barv. film PUSTOLOVŠČINE DEBELJAKA ob 20. uri 11. avgusta ital. barv. zabavni film NORI SEKS ob 20. uri 13. avgusta amer. barv. film PRIJATELJICE ob 20. uri BLED 7. avgusta amer. barv. film KITAJSKI SINDORM ob 20. uri 8. avgusta hongk. barv. film TETOVIRANA VEZA ob 20. uri, amer. barv. film KITAJSKI SINDROM ob 18. uri 9. avgusta amer. barv. film SHER-LOCK HOLMES IN J. RAZPARAČ ob 18. uri, amer. barv. film KITAJSKI SINDROM ob 20. uri 10. in 11. avgusta angl. barv. film DOMOV PRED POLNOČJO ob 20. uri 12. avgusta ital. barv. film NORI SEKS ob 20. uri BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA 8. avgusta amer. barv. film SMER LOCK HOLMES IN J. RAZPARaC ob 18. uri 9. avgusta hongk. barv. film TETOVIRANA VEZA ob 18. in 20. uri 13. avgusta ital. barv. zab. film NORI SEKS ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 7. avgusta amer. barv. film KO POKLICE TUJEC ob 20. uri 8. avgusta amer. drama ZAČETI ZNOVA Z DRUGO ŽENSKO ob 20. 9. avgusta amer. komedija ŠTIRJE KLATEŽI ob 18. in 20. uri 12. avgusta hongk. barv. fibn MOČNI PEKINŠKI ČLOVEK ob 20. uri SKOFJA LOKA SORA 7. avgusta amer. drama ZA ČETI ZNOVA Z DRUGO ŽENSKO ob 18. m 20. uri .. 8. in 9. avgusta amer. grozlj. KO POKLIČE TUJEC ob 18. in 20. un 11. in 12. avgusta franc. drama r ANTOM SVOBODE ob 18. in 20. 13. avgusta franc. drama BH.L, S PLOČNIKA ob 20. uri JESENICE RADIO 7. avgusta angleški vojni film NEUSTRAŠNI ob 17. in 19. uri 8. in 9. avgusta amer. komedija NOROSTI V CAMPU ob 17. in 19. un 10. in 11. avgusta franc. krtm film VOJNA POLICIJE ob 17. «n /ft.mri 12. avgusta amer. srhljivka MARA TONECob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 7. avgusta domači barv. film DNEVI SA NJ ob 18. in 20. uri 8. in 9. avgusta franc barv film VOJNA POLICIJE ob 18. m 20. im 10. in 11. avgusta amer;0tMnLrUm NOROSTI V CAMPU ob I8.jn2(lun 13. avgusta amer. drama maka juNEC ob 18. in 20. uri DOVJE 8. avgusta italton^Jlo**™" LJUBEZEN, ZBOGOM ob*™"nRKA K 9. avgusta amer. barv. film ORKA* ob 19.30 KRANJSKA GORA 8. avgusta amer. film ORKAN ob 20 iT avgusta franc. barv. film VOJNA POLICIJE ob 20. uri ALPETOUR BEOGRAD jesenski izleti z letalom, vlakom, avtobusom, ogled Beograda s hišo cvetja, izleti v okolico RIM - CAPRI - ASSISI, z avtobusom, odhod 25. 9. RIEDER MESSE, avstrijski kmetijski sejem. 1 dan ali 2 dni z avtobusom, odhod 28.8. in 29. 8. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. POCENI ENODNEVNI IZLET Z LETALOM NA KRK V avgustu prireja Kompas tri enodnevne izlete z letalom na otok Krk. Posebno letalo bo poletelo prvič že v torek, 11. avgusta zjutraj z Brnika in po polurnem poletu pristalo na letališču na Krku od koder bodo izletniki nadaljevali pot (12 km) z avtobusom do Maiinske, mesta z dolgoletno turistično tradicijo in lepimi plažami. Tam bo cel dan na voljo za kopanje, osebne potepe in oglede. S Krka bo poletelo letalo nazaj na Brnik okrog 20.30. Cena izleta za odrasle je 700 din, za otroke do 10. leta pa 500 din. Vanjo je vračunan prevoz z letalom v obe smeri, avtobusna prevoza na Krku (letališče — Malinska in nazaj) in vodstvo izleta. Ne zamudite ugodne priložnosti in pohitite s prijavo v najbližnji turistični poslovalnici. NA GORENJSKEM TUDI SOVJETSKI TURISTI V prihodnjem letu bo približno tri tisoči sovjetekih turistov obiskalo Gorenjsko. Ti obiski sodijo v program tur ALPE ADRIA, ki ga je pripravila slovenska turistična delovna organizacija KOMPAS s turistično agencijo INTORURIST iz Moskve. Sovjetski turisti bodo v Jugoslaviji preživeli 13 dni. Grupe bodo prihajale vsak teden od meseca februarja pa do konca novembra. Sovjetski turisti bodo obiskali Maribor, Ljubljano, Kranjsko goro, Bled, Begunje, Postojno, Rovinj ter Zagreb in Beograd, kamor bodo prihajali z letali. LOTERIJA Srečka din Srečka din it. it. 6130 400 078618 20.000 27270 2.000 266898 50.000 34030 2.000 80390 4.000 85040 2.000 61 60 280990 20,000 91 80 295470 20.000 67331 2.000 447540 20.000 72411 6.000 91691 8.080 72 60 234841 20.000 32252 8.000 433371 20.000 54152 4.000 03 80 44 80 43 60 5394 600 913 160 029864 20.000 8093 400 299654 20.000 19803 6.080 258643 20.060 6 40 100 0586 440 85 02466 6.040 255 200 29216 8.040 715 200 70156 4.040 6645 600 88306 2.040 22905 6.000 LUČKI DAN V LUĆAH OB SAVINJI Turistično društvo Luče bo letos že dvanajstič organiziralo LUČKI DAN. Program bo naslednji: jutri in v nedeljo: od 9. do 17. ure razstava ročnih del domačink in pokrajinskih slik slikarja — ljubitelja Jožeta Punčuha iz Mozirja — v osnovni šoli jutri: ob 10. uri šahovska simultanka Bruna Parme s 30 nasprotniki — v osnovni šoli. ob 17. uri rokometna tekma Luče : Ormož — na športnem igrišču v nedeljo: ob 14. uri povorka na prireditveni prostor (narodne noše, prikaz gozdarskega dela, žanjica z malico). Po programu bo na prireditvenem prostoru rajanje. v. JUGOSLOVANSKA KOLESARSKA TRANSVERZALA PO TITOVIH POTEH Člani Kolesarskega kluba Rog Pranek so začrtali tudi pot JUGOSLOVANSKE KOLESARSKE TRANSVERZALE, ki poteka od skrajnega severa Jugoslavije Rateč do njenega skrajnega juga Gevgelije. skozi šest republik in šest Titovih mest. Prva kolesarska karavana je zavrtela pedale po 2280 km dolgi transverzali 8. septembra 1980. Zanjo je potrebovala 18 dni, ki jih je razdelila na naslednje etape: 1. etapa: Rateče—Ljubljana. 132 km 2. etapa: Ljubljana—Kumrovec. 151 km etapa: Kumrovec—Karlovac. 122 km 4. etapa: Karlovac—Titova Korenica, 107 km 5. etapa: Titova Koreninica—Drvar —Titova pečina, 133 km 6. etapa: Drvar—Jajce, 151 km 7. etapa: Jajce—Travnik—Pucarevo (Novi Travnik), 89 km 8. etapa: Pucarevo—Sarajevo. 100 km 9. etapa: Sarajevo—Mostar. 136 km K), etapa: Mostar—Cavtat. 185 km 11. etapa: Cavtat— Titograd, 151 km 12. etapa: Titograd-Bijelo polje, 130 km 13. etapa: Bijelo polje—Titovo Užice. 153 km 14. etapa: Titovo Užice—Kraljevo. 101 km 15. etapa: Kraljevo—Kosovska Mitro vica, 150 km 16. etapa: Kosovska Mitrovica— Skopje, 130 km 17. etapa: Skopje—Titov Veles— Gevgelija, 170 km Na poti je treba zbrati 12 kontrolnih žigov: 1. Rateče: obmejna poslovalnica KOMPAS 2. Ljubljana: poslovalnica KOMPAS, Pražakova 4 3. Kumrovec: Spominski dom borcev in mladine Jugoslavije (recepcija) 4. Titova Korenica: hotel PUE-SI VIC A (recepcija) 5. Drvar: Titova pečina Muzej 25. maj 1944 6. Sarajevo: poslovalnica KOMPAS, Ulica maršala Tita 8 7. Dubrovnik: poslovalnica KOMPAS, Maršala Tita 12 8. Titograd: poslovalnica KOMPAS, hotel CRNA GORA, Bulevar B. Jovanoviča 9. Titovo Užice: Muzej NOB 10. Skopje: poslovalnica KOMPAS, hotel INTERKONTINENTAL 11. Titov Veles: Muzej NOB pri grobnici padlih borcev 12. Gevgelija: mejni prehod BOGORODICA, postaja obmejne milice Vsi kolesarji, ki bodo v transverzalno knjižico zbrali vse žige, kar je dokaz, da so prekolesarili pot, bodo dobili medaljo Jugoslovanske kolesarske transverzale — Pot bratstva in enotnosti. Tudi te knjižice lahko kupite v pisarni Kolesarskega kluba ROG FRANEK, 61000 Ljubljana, Zadružna 9, vsak četrtek od 19. do 21. ure. V BEOGRAD Z ALPETOUROM Alpetour je izdal brošuro, v kateri predstavlja programe za obisk Beograda in tudi okolice v septembru in oktobru. V njej so poleg krajšega pregleda prireditev v Beogradu našteti tudi izleti po domovini in tujini, ki jih organizirajo. Brošura vam je na voljo v turističnih poslovalnicah. 043286 096836 106826 181416 305396 08 58 68 78 148 54678 046208 061808 20.040 20.040 .500.040 20.040 20.040 100 120 80 60 160 4.060 20.100 20.100 7 40 96157 2.040 171437 100.040 204997 1.000.040 19 39 7759 qoqq 9459 17729 054139 453829 60 60 400 1.000 800 8.000 20.080 20-000 i Tudi majhnemu kužku prijajo sonce prostost in dopust, saj vse leto zvesto . gospodarje čaka. Foto. P. L. KOM PAS JUGOSLAVIJA 30 tet vaš turistični kompas KRK — 1 dan posebno letalo, odhodi 11., 18. in 25. avgusta Strokovna potovanja CELOVEC - Lesni sejem, 1 dan, 21.8. RIED - Kmetijski sejem, 29. 8. - 6.9.. 1 dan in 2 dni CARIGRAD, 4. balkanski simpozij za biokemijo in fiziko. 8 dni. 28. 8. PARIZ — Mednarodni sejem usnja, 3 dni, 4.9. HANNOVER - »EMO« - vse o obdelavi kovin. 5 dni. 14. 9. DEN HAAG - Energetske postaje, 8 dni. 14. 9. BARCELONA - Aerosol, 5 dni, 15.9. PARIZ - PRET-A — PORTE R (vstopnice zagotovljene, 4 dni, IS. 10. BRUXELLES — Europa stvle — Evropsko prvenstvo v friziranju 4 dni, 18. 9. BUDIMPEŠTA - Mednarodna razstava igrač, 3 dni, 18. 9. in 25.9. FRANKFURT - Mednarodna avtomobilska razstava. 4 dni. 18 9 BOLOGNA - Sait, Modamaglia. 3 dni, 19. 9. BA8EL - Natura, 4 dni, 24. 9. KOLN — Anuga — Svetovna razstava živilske industrije, 4 dni, 11.10., cena 10.500 din ACAPULCO - Apimundia - Svetovni kongres čebelarstva, 15 dru" 18.10 MUNCHEN — Svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki, 4 dni, 21.10. Malinska slovi po lepi plaži, zelenju, obilici sadja in gostoljubnih domačinih. SEZNAM PRODAJALCEV RIBOLOVNIH DOVOLILNIC: 1. Hotel Pod Voglom, 64265 Boh. jezero, tel. 064/76-461 R 1 SAVA BOHINJKA, R 3 BOHINJSKO JEZERO 2. Turistično društvo Boh. jezero, 64265 Bohinjsko jezero R 1 SAVA BOHINJKA, R 3 BOHINJSKO JEZERO 3. Ažman Janko, Nomenj, 64264 Boh. Bistrica, tel. 064/76-370 R 1 SAVA BOHINJKA 4. Gostilna PRISTAVEC, Polje 18,64264 Boh. Bistrica, tel. 064/76-356 R 1 SAVA BOHINJKA, R 3 BOHINJSKO JEZERO 5. Hotel TOPLICE, 64260 Bled, tel. 064/77-430 R 1 SAVA BOHINJKA, R 2 RADOVNA 6. Zavod za gojitev divjadi TRIGLAV, Ljubljanska c. 27, 64260 Bled, tel. 064/77-407-8 R 1 SAVA BOHINJKA, R 2 RADOVNA, R 6 SOČA 7. Turistična poslovalnica KOMPAS, 64260 Bled, tel. 064/77-575 R 1 SAVA BOHINJKA, R 2 RADOVNA, R 3 BOHINJSKO JEZERO 8. GENERALTURIST, Bled, 64260 Bled R 1 SAVA BOHINJKA, R 2 RADOVNA 9. Turistično društvo Bohinjska Bistrica, 64264 Boh. Bistrica R 1 SAVA BOHINJKA, R 3 BOHINJSKO JEZERO 10. Kersnik Vlado, 64260 Bled R 1 SAVA BOHINJKA 11. Fajfar Marija, Zoisova 42,64264 Bohinjska Bistrica R 1 SAVA BOHINJKA, R 3 BOHINJSKO JEZERO 12. Hotel ZLATOROG, 64265 Bohinjsko jezero, tel. 064/76-381 R 1 SAVA BOHINJKA, R 3 BOHINJSKO JEZERO 13. Gostišče LEV (Pirčeva vila), R 3 BOHINJSKO JEZERO 14. Gostilna Požar Jože, Planina 89, 66232 Planina, tel. 067/75-601 R 4 UNEC, R 4 UNEC belice 15. Gostilna PETKOVSEK, 66232 Planina pri Rakeku (Demšar) R 4 UNEC, R 4 UNEC belice 16. Tegelj Ivanka, 66232 Planina pri Rakeku, tel. 067/75-612 R 4 UNEC, R 4 UNEC belice 17. Mišmaš Alojz, Krka 26,61301 Krka R 5 KRKA 18. Lah Alojz, Krka, 61301 Krka R 5 KRKA 19. Gostilna LOVEC, Soča 19,65232 SOČA, tel. 065/86-076 R 6 SOČA, R 7 LEPENA z rezervatom Soče, R 8 KRNSKO JEZERO 20. Turistična pisarna Bovec, 65230 Bovec R 6 SOČA, R 7 LEPENA z rezervatom Soče 21. ALP hotel Bovec, 65230 Bovec R 6 SOČA, R 7 LEPENA z rezervatom Soče 22. Janežič Frančiška, Gorenje jezero 12, Grahovo pri Cerknici R 10 CERKNIŠKO JEZERO 23. Zupančič Stojan, Dolsko 16,61262 Dol pri Ljubljani R9SAVAmrtvice 24. Kimovec Karolina, Gostilna ob Savi, Zg. Hotič, 61270 Litiia 881-376 ...» TR PISAVA mrtvi™ ■iK' G LAS 16.stran OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK. 7 AVGUSTA 1981 Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj Delegacije in obdane obveščamo, da se je Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj s 1. avgustom 1981 preselila v nove prostore na Cesti JLA 4, Kranj (pri avtobusni postaji), telefon 28-465. S tem so se spremenili tudi naslovi naslednjih SIS: — Samoupravna komunalna interesna skupnost — Samoupravna stanovanjska skupnost — SIS za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči — SIS za varstvo pred požarom — Kmetijsko zemljiška skupnost Kemična čistilnica in pralnica <3l6tca Skofja Loka razpisuje prosta dela in naloge računovodje za nedoločen čas Pogoji za opravljanje del oziroma nalog so: srednja izobrazba ekonomske smeri. 3 leta prakse pri opravljanju enakih ali podobnih del oziroma nalog, organizacijske in vodstvene sposobnosti, moralno-politična neoporečnost. Prošnje pošljite na naslov Kemična čistilnica in pralnica Bistra, Skofja Loka, Spodnji trg 12, za Komisijo za delovna razmerja, rok prijave je 20 dni. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. Podjetje za PTT promet Kranj n. sol. o., Kranj, Poštna ulica 4 Delavski svet podjetja za ptt promet Kranj razpisuje imenovanje individualnega poslovodnega organa podjetja za ptt promet Kranj Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka šolska izobrazba, najmanj 3 leta ustrezne funkcionalne usposobljenosti, moralno politična neoporečnost. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev najkasneje v 15 dneh od objave razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Podjetje za ptt promet Kranj, Poštna ul. 4 — razpisni komisiji. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh od dneva imenovanja. Razpisna komisija DO Obrtnik Skofja Loka, Blaževa 3 ♦razpisuje a) na podlagi 125. člena statuta DO prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima višjo izobrazbo ekonomske, gradbene, organizacijske li druge ustrezne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj na , dobnih delovnih nalogah in opravilih, ali da ima srednješolk izobrazbo prej navedenih smeri in najmanj pet let delovnih izk nj na podobnih delih in nalogah, — da je gospodarsko razgledan, - da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o ei merilih kadrovske politike v občini Skofja Loka, - da je aktiven družbenopolitičen delavec. b) na podlagi 102. člena statuta DO prosta opravila in naloge vodja računovodstva Delovne naloge lahko zasede tisti delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo finančne smeri, - da ima skupaj pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, če ima srednjo strokovno izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj, če ima višjo strokovno izobrazbo, - da je gospodarsko razgledan, - da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Skofja Loka, - da je aktiven družbeno-političen delavec. Prijave s tVftkri"1 o strokovnih in delovnih izkušnjah sprejema ragSsms komisija vil dneh po objavi v časopisu v zaprtih ovojnicah na naslov: Obrtnik Skofja Loka, Blaže v s nI. 3 - razpisna __J_-.tjtjf^HrtTjt \\ Nfji^f.F.g.41-___________ Komisija za delovna razmerja pri osnovni soli prof. dr. JOSIPA PLEMLJA Bled razpisuje proste delovne naloge in opravila UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOH R V ATSK EGA JEZIKA za določen čas 2. KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas Pogoj: Pod 1. in 2. predmetni učitelj Stanovanja ni. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ z n. sol. o. Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge v TOZD Komunali b. o. OPRAVLJANJE GROBARSKIH DEL - dva delavca OPRAVLJANJE CESTNO-VZDRŽEVALNIH DEL - tri delavce OPRAVLJANJE DEL PRI ODVOZU SMETI - dva delavca Pogoj: osemletka in priuči te v za navedena dela. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom dva meseca. Grobarska dela se opravljajo v t u m usu. v TOZD Obrt b. o. OPRAVLJANJE MIZARSKIH DEL - dva delavca Pogoj: poklicna šola lesne stroke in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom dva meseca. v TOZD Opekarne b. o. OPRAVLJANJE ELEKTRIKARSKIH DEL - en delavec POMOČNIK VILICARISTA V PECI - en delavec Pogoj: za elektrikarja se zahteva poklicna šola elektro stroke in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Za pomočnika viličarista v peči se zahteva osemletka in priučitev za navedena dela. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom dva meseca. Kandidati za vsa zgoraj navedena dela in naloge naj pošljejo vloge ns naslov: KOGP, Komisija za delovna razmerja navedene TOZD, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Kulturna skupnost Jesenice Strokovna služba Na podlagi 3. člena sklepa o podelitvi Čufarjevih plaket skupščina Kulturne skupnosti Jesenice RAZPISUJE ČUFARJEVE PLAKETE ZA LETO 1981 Čufarjeve plakete se podelijo organizacijam in posameznikom za: — aktivnost in uspehe na področju kulturnih dejavnosti, — ustvarjalno in poustvarjalno delo na področju kulture, — dolgoletno uspešno delo na področju kulture, — kvalitetne dosežke v posameznih kulturnih dejavnostih, — dosežke strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela, — uspehe, ki pospešujejo kulturno dejavnost na področju propagande in publicitete. Predloge za podelitev lahko dajo občani, kulturne in druge organizacije ter društva. Pismene predloge z obrazložitvijo je treba predložiti strokovni službi Kulturne skupnosti Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4, do 1. septembra 1081. POKLICNA ŠOLA KRANJ Cankarjeva 2, Kranj Razpisuje delovno mesto UČITELJA ZGODOVINE IN GOSPODARSKE GEOGRAFIJE en delavec P, PRU Delo se združuje za določen čas in traja do dneva vrnitve delavke s porodniškega dopusta. Nastop dela je 1.9. 1981. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov delavcev šole. Dokazila o strokovni usposobljenosti (diploma II. ali I. stopnje) pošljite s pismeno prošnjo na naslov: Poklicna šola Kranj, Cankarjeva 2, do 24. 8. 1981. VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA razpisuje dela in naloge VARUHINJE za določen čas za vrtec Kamna Gorica Pogoji: dokončana šola za varuhinje dopolnjenih 18 let starosti Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. i - z j. * i j i a «. i / J t .ttfb > o/iervodtoal c t A t Gorenjska oblačila Kranj TOZD Konfekcija Jesenice Savska cesta 1/b Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in opravila 1. kontrolorja — inštruktorja pri kooperantih za nedoločen čas Pogoj: dokončana srednja tekstilna šola - konfekcijska smer s 3-letnimi delovnimi izkušnjami na ustreznih delih in opravilih. 2. vratarja — telefonista za nedoločen čas, delo v turnusu Pogoj: dokončana osemletka, moralno primeren. 3. 15 šivilij za določen čas, delo v dneh izmenah Pogoj: dokončana poklicna tekstilna šola. Poskusno delo na delih in opravilih pod zaporedno številko 1. in 3. je tn mesece, pod zaporedno številko 2. pa en mesec. TOZD stanovanj nima. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8. dneh po izteku objave. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj Iva Slavca 1. Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja dela in naloge: 1. živinorejsko veterinarskega tehnika za delo v laboratoriju 2. ekonomskega ali administrativnega tehnika za delo v tajništvu Za objavljena dela oz. naloge je določeno trimesečno poskusno delo. Delo se združuje za določen čas - nadomeščanje delavk v Času' potniškega dopusta (pod tč. 1. od 1. 9. 1981 dalje, pod tč. 2. od 1. 1«- l»» dalje). Pismene ponudbe i dokazili o izpolnjevanju pogojev pa*U** dneh po objavi. Odbor bo upošteval prijave, ki bodo prispele pravočasno in bodo opremljene z dokazili. , , y• • Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izbiri. ^^^^ *|TEK. 7 AVGUSTA 1911 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17.STRAN G L, A industrija gradbenega materiala GRADNJA žaleč SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL Je Industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja iamotna cev in vsčslojna konstrukcija so temeljne značilnosti slstems. - okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čiščenje - notranja iamotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike - Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dllatlranje v vseh smereh, poljubno Izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo. Široko področje uporabe SCHIEDEL-YU- dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h pa do 8.000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5,0 16 In 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirr. mnlki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti. Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063)710-740, 710-741, 710-719, 710-773 telez: 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-1*4 Poklicna šola Kranj Cankarjeva 2, Kranj Razpis za vpis v 1. letnik usmerjenega izobraževanja Gradbinec I. - srednji program Gradbinec II. - skrajšani program SHkopleekar — srednji program SUkopleakar - antikorozist -skrajšan program Polagalec podov — srednji program 35 učencev 31 učencev 10S učencev 35 učencev 35 učencev Pogoji za sprejem: 1. Srednji program. 8 razredov osnovne šole in zdravstvena sposobnost; 2. Skrajšani program: opravljena osemletna osnovnošolska obveznost in zdravstvena sposobnost. Sprejemnih izpitov ni! Izobraževanje srednjih programov traja 3 leta, skrajšanih programov pa 2 leti. Pričetek pouka s sprejemom učencev bo 1.9. 1981 ob 8. uri. K sprejemu učencev vabimo tudi njihove starše. Učenci, ki bodo med izobraževanjem stanovali v Kranju, naj se prijavijo: Dijaški dom »Ivo Lola Ribar« Kranj. SEL, TOZD Elektrarna Medvode Medvode, Gorenjska cesta 46 objavlja prosta dela in naloge obratnega elektrikarja II Pogoji: K V električar, 3 leta delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od a?o7tifbJ^ °MlM*.n* n««»ov: TOZD Elektrarna Medvode, 01215 Medvode, Gorenjska c. 46 PISANO POLETJE ~ V radovljiški občini so zbrali podatke o namenski porabi turistične £Jw v letošnjem letu. Med Turističnimi društvi zbere precej turistične takse O*1 Turistično društvo Lesce, saj je kamp Sobec polno zaseden vso sezono, teptani pa turistično takso redno namenijo za vzdrževanje kampa, kije iz v leto lepše urejen. Letos so v rekordnih štirinajstih dneh zgradili vstop-asfaltirano cesto v kamp in jo razširili. — Foto: D. Sedej Kranj - Prizor, ki pri nas ni posebno redek. Kljub temu pa je tale opustošeni fičko nekaj izjemnega. Več kot dve leti že sameva na parkirišču ob ulici Tončka Dežmana na Planini, torej sredi gostega, modernega naselja, a se, žal, nihče ne zmeni zanj. Razen otrok, za katere je bil nekaj časa privlačen igralni objekt. Zdaj ni več zanimiv niti za otroke, kaj šele za krajevno skupnost. Hudujejo se le bližnji stanovalci, ki ob njem ne upajo parkirati svojih vozil, saj je asfalt dobesedno posut s steklenimi defci. — Foto: H. Jelovčan ŽIVINOREJSKI VETKKINAKKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ DEŽURNI VETERINAR od 7. 8. do 14. 8.81 Za občini Kranj in Tržič BEDINA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 4, telefon 22-405 Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 185, telefon 58-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel. 50-577 ali 44-618 Za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC Franc, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-639 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Živinorejce na območju občine Jesenice obveščamo, da od 1. julija 1981 dalje dela na njihovem terenu Janez Urh, dipl. vet., katerega lahko pokličete vsak dan po telefonu na št. 23-716, ali 25-779 Jfova igrala na zelenici - Na tekmovanju, kijih vsako leto prireja Komunalna skupnost občine Kranj, o najboljših urejenih stanovanj-soseskah v mestnih krajevnih skupnostih, je letos zmagala KS Vo-ttovodni stolp. Kot nagrado so na prazni zelenici postavili lesena t4r*la, namenjena otrokom, in udobno senčnico, ki jo bodo kasneje preraste ovijalke. Prostor na zelenici je urejen nekoliko drugače kot •mo vajeni. Les v kombinaciji z vrvjo prijetno poživlja sicer standard 2° ureditev otroškega igrišča, ki je navadno preveč vpeto v železne konstrukcije in beton. - FotO: D. Ž. EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER 64000 Kranj, Komenskega 4 razpisuje za šolsko leto 1951/82 delovne naloge in opravila učitelja za pouk osnov tehnike in proizvodnje Začetek dela je 1. september 1981. Zahtevana je visoka izobrazba predpisane smeri. Prijavni rok je 15 dni od objave razpisa. Kandidati naj foiljejo dokazila o isobraz-i in eventualni praksi ter prijavo, kolkovano 4 din. V SPOMIN Tretja obletnica LOJZETU JANCU iz Zg. Resnice st. 92 Tretje leto je tega, odkar odšel si od nas, od takrat vedno žalost je pri nas. Vsem, ki obiskujete njegov grob, iskrena hvala! ŽALUJOČI: sestre Angela, Micka, Cilka, Ivanka • ; • , ■ • ■ ......— * I G L, A S18. stran OBVESTILA. OGLASI IN OBJAVE PETEK, 7. AVGUSTA 19T ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega ANTONA ROTA se iskreno zahvaljujemo vsem. stali ob strani, kakor tudi ki so nam v teh težkih trenutkih vsem za darovano cvetje in izrečeno sožalje Posebna zahvala kolektivu Tapetništva iz Radovljice za pomoč in izrečene poslovilne besede. Zahvala tudi sosedom in vsem ki so nam kakorkoli pomagali in ga spremili na zadnj ŽALUJOČI: starši, sin Sandi, sestri, sorodstvo i.)i poti. nečaka in drugo Žaga. Radovljica. 30. julija 1981 OGLASI PRODAM telefon 23-341 V SPOMIN Minilo je leto dni odkar nas je v 24. letu starosti zapustila in odšla za vedno od nas naša draga hčerka in sestra KRISTINA STARE Minevajo tedni in meseci, mi pa še vedno ne moremo doumeti, da si nas za vedno zapustila. Tvoj glas in nasmeh še vedno živita v nas. a le tvoj grob je nema priča, da te ni več med nami, draga Kristina. Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi kdaj zamrla. Iz večnega in mnogo preranega spanca te ne obudi nihče več, ne naša bol, ne klic naših src, ki ne morejo razumeti, da te ni več med nami. Vsem, ki obiskujete njen prerani grob, iskrena hvala! ŽALUJOČI: mama in a ta, sestra Iva in Marinka z družino! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ANTONA MENCINGERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni članom Gasilskega društva Begunje za pomoč pri organizaciji pogreba, govornikoma tov. Kejžarju in tov. Golobu za poslovilne besede ter pevskemu zboru A. T. Linhart iz Radovljice. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Jesenice in g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI! Zgoša, 14. julija 1981 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, sestre in tete ANGELE KLANČAR se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Sindikalni organizaciji in godbi tovarne Verig, KO SZDL, Društvu upokojencev Lesce ter gospodu župniku. ŽALUJOČI: sin Slavko, hči Rezka in brat Miha z družinami ter drugo sorodstvo! ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA ŠTURMA se iskreno zahvaljujemo sosedom za vso pomoč,sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala duhovniku in pevcem za lep pogrebni obred. Posebna zahvala celotnemu zdravniškemu osebju Pnevmološkega oddelka 200 Golnik, zdravniškemu osebju iz Železnikov za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Zahvala praporščakom in govorniku za govor ob odprtem grobu. VSI NJEGOVI! Rudno, Kranj, Ojstri vrh, Potok, 31. julija 1981 ■i Zopet lahko dobite vsak popoldan DOMAČA JAJCA v Srednji vasi st 6 pri Goricah 7100 Zaradi preurejanja vzrejališča RAZPRODAJAM do 15. avgusta 3 in pol meseca ter 7 mesecev stare JARKICE in eno leto stare KOKOSI Pavlin. Pivka 45. Naklo 7134 Prodam ročno KOSILNICO, sedežno ležeča elementa. Žitnik Jože. Suška c 26/a. Skofja Loka 7436 Poceni prodam AVTO RADIO s kane tofonom. Se v garanciji. Dolenc Franci. Hudi graben 7, Tržič 7229 Prodam rabljena dvižna GARAŽNA VRATA Cesta talcev 25/a. Kranj. tel. 25-665 7230 JARCKE, odlične nesnice. dobite v Srednji vasi št. 7. Bidovec. Gorice — Golnik 7255 Prodam rabljene SALONITKE in kv m rabljenih PLOHOV Naslov v oglasnem oddelku 7256 Prodam več čmobelih KRAV Zapoge 33. Vodice 7257 Prodam jalovo KRAVO, ima 8 1 mleka. Kozjek. Zg Besnica 22 7258 Ugodno prodam 2.5 m TULJAV za dimnik in dvoje VRATNIH KRIL koto furnir. Prehačevo 5. Kranj 7259 7259 Pr.)dam TELETA po izbiri Mavčiče 41 7260 Prodam 1800 kosov ETERNIT STRESNIH PLOŠČ in 100 kv. m trosloj-nih KOMBI PLOŠČ Telefon 21-819 7261 Prodam BETONSKO 2ELEZO. od 6 do 12 mm. Posavec 13. Podna rt 7262 Prodam samsko in otroško POSTELJO t. jogijem. Draksler Milena. Mavčiče 89 7263 Prodam dobro ohranjen italijanski ŠPORTNI VOZIČEK PEG električni RADIATOR in ŠIVALNI STROJ bagat Rupnik Helena. Moša Pijade 7. Kranj 7264 Prodam MOTOR za ČOLN tomos 3.5 KM. kratka os. Frelih. Beleharjeva 39. Šenčur 7265 Prodam 15 mesecev staro KOBILO. Bašelj 16. Preddvor 7266 Prodam nov RAČUNSKI STROJ olvmpia CPD 3211 (30 programov), velikost 240 x 80 elektronik (s trakom). *Mum Miha. UI. Tončka Dežmana 8, Planina, V. nadstropje 7267 Prodam BANKINE in provizorična GARAŽNA VRATA. Vprašajte od 14.30 do 15. ure. Resnik Anton. Sorlijeva 5. Kranj 7268 Prodam 125 kg LEPILA za plošče (Golob). Informacije po tel. 24-155 7269 Prodam večjo količino DRV. Ješe. Zaloše 11. tel. 70-416 7270 Prodam ELEKTROMOTORJA: 2 kW in 11 kW. tračno 2AGO, A-MI 8. letnik 1973, vozen, cena 15.000 din .: in KROMPIR igor, gnojen s hlevs..^n gnojem ter kupim PUHALNIK za seno in KUHINJSKE ELEMENTE Telefon 064-70-237 7271 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch s pečico. M OPET tomos T 15 in AVTO RADIO-KASETOFON. Zakotnik. Dor-farje 16, Žabnica 7272 Prodam 5 let starega KONJA ali menjam za starejšega. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj 7273 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg. Posavec 16, Podnart 7274 Prodam dva BIKCA simentalca. stara 10 dni. Pavlin Tone. Malo Naklo 3. Naklo, tel. 47-150 7275 Prodam težkega mesnatega PUJSA. Hribar. Šobčeva 14. Lesce. tel. 74-013 7276 Prodam drobni KROMPIR. Strahinj 7. Naklo 7277 Prodam rabljene PUNTE. BANKINE in 4 ŠPIROVCE ter rabljeno STRESNO OPEKO. Britof 318 Kranj 7278 Prodam OBRAČALNIK heumotv za kosilnico moty. Podljubelj 94. Tržič 7279 Prodam dobro ohranjen električni betonski MEŠALEC. Ponudbe od 13. ure dalje po tel. 57-044 7280 Poceni prodam 5 dobro ohranjenih FOTELJEV. Vprašajte od sobote dalje od 9. do 12. ure po tel. 23434 7281 Prodam eno leto starega toplokrvnega KONJA. Ogled v soboto in nedeljo od 8. do 19. ure, v ponedeljek od 15. do 19. ure na hipodromu v Lescah KK Triglav Bled. Zupan Damjan, Finžgarjeva 4. Lesce 7282 Prodam PUNTE. Potočnik Vili, Zg Luša 16, Selca 7283 Prodam eno leto stare KOKOSI nesnice in KOKOSI za zakol ter zaklane PIŠČANCE. Cegelnica 1, Naklo 7284 Prodam suha in hrastova DRVA. Preddvor 10 7285 Ugodno prodam JADRALNO DESKO (iugo special). Krivic Jože. Rodine 25. Žirovnica 7286 Prodam 100-kilogramsko KOVAŠKO NAKOVALO in KOVAŠKI PRIMOŽ (150 mm). Ražen. Bled. tel. 064-77-134 od . 18. ure dalje 7287 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Razgledna 14, Bled 7288 Prodam 300 kosov OPEKE - betonski blok. Vidic Marjan. Sv. Duh 73. Skofja Loka 7289 Usnjen KOMBINEZON za motorista (175 cm, 70 kg), prodam. Informacije po tel. 064-25-488 7290 OPREMO za v samsko sobo in starinsko STENSKO URO. prodam. Telefon dopoldan 061-315-666-int. 57 7291 Prodam marmorne PLOŠČE, primerne za oblogo balkonov, malo rabljeno komplet opremo za v kopalnico ter novo PEC na olje. Telefon 75-330 - Radov Ijica 7292 Oddam majhne MUCKE. Dobite jih v Podkorenu 34 — Oman Mihaela 7293 Prodam dobro ohranjeno belo ZIBELKO — rustik (možno s prevleko), belo posteljico — rustik ter športni VOZIČEK z avtosedežem. Voklo 105 ali 56. Šenčur 7294 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe in ČOLN T 300 z motorjem. Bračičeva 7, Tržič 7332 Prodam namizni nerjaveči ŠTEDILNIK. Silar. Zg. Bitnje 155, Žabnica 7333 Prodam sune hrastove PLOHE in DESKE. Voglje 28, Šenčur 7334 Novo brest KUHINJO, prodamo za 1 SM ceneje. Partizanska 33, Kranj 7335 Rabljeno otroško POSTELJICO prodam. Partizanska 33, Kranj 7336 Prodam 90 kombi PLOŠČ in bel fasadni PESEK (Kamnik). Tombac, Šenčur. Ve lesovska 3/b 7337 Prodam skoraj nov kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK rjav žamet. Telefon 24-571 7338 Prodam KRAVO simentalko, po drugem teletu. Poljska pri Podnart u 9 - 7339 Prodam KRAVO z drugim teletom, dobro mlekarico. Draksler Franc, Mavčiče 15 7340 Prodam večjo količino borovih BUTAR Naslov v oglasnem oddelku. 7341 Prodam nekaj ženskih in otroških KOLES in 6 komplet KOLES od katrce. Te netiše 22, Golnik 7342 Prodam lipov LES. Naslov v oglasnem oddelku. 7m3 Prodam klavirsko HARMONIKO hoh ner. 120-basno. NEMŠKEGA OVCARM in 56.90 kv. m »POBJONA« za 3AO dn Naslov v oglasnem oddelku. 7344 Prodam 4 prm bukovih DRV in neka KRAJNIKOV za ograjo. Pungart i Skofja Loka 7349 Prodam mlado KRAVO, tretjič tenk ima 15 litrov mleka na dan. Miže. Goba 1 1. Selca nad Škof jo Loko 734* Prodam jalovo KRAVO ali menjam a KRAVO tik pred telitvijo ali po teutv. Žeieznik. Breznica 15. Skofja Loka 734: Prodam 7 tednov staro TELIČKO Starman. Pungart 8. Skofja Loka 734} Prodam ZLATO za zobe Telefoi 064-60-757 zvečer 734I Prodam ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elektn ka) in RADIO Portorož z gramofonotr Ramič, Partizanska 44. Skofja Loka 73$ Prodam 4 betonske MREŽE 8/5 i 2 kub. m smrekovih PLOHOV. Telefor 49-037 7351 Prodam malo rabljena železna, cevai dvodelna VRTNA VRATA. 300 x 120 < Mihovec. Sutna 20, Žabnica 73$ Prodam 14 dni starega BIKCA sune* talca. Bukovica 53, Vodice 73S Prodam kombinirano PEC za v kopal nico (elektrika, drva) in klinker OPEKI za oblogo balkonov in vhodnih vrat. Zt rovnik. Valburga 14. Smlednik 7351 Prodam 6 tednov starega BIKCA Voglje 60, Šenčur 735-Prodam nekaj CEMENTA. Prebace« 25. Kranj 735» Prodam 2 do 4 kub. m hrastovih PLOHOV. Mavčiče 7 735: Prodam PUNTE in BANKINE. večji količino. Lenart 1, Cerklje 735 Prodam LETVE. 3x50. 100 komad* Dvorje 28, Cerkje 73S Prodam 4 tedne staro plemensko TELIČKO. Lahovče 57. Cerklje 73« Prodam KRAVO, dobro mlekarico 9t> ška vas 12, Cerklje "73S Prodam smrekove in macesnove JDES-KE, debeline 20.25 in 50 mm Štefeai gora 28. Cerklje Prodam 5 mesecev brejo KRAVO. Str fanja gora 14, Cerklje 738 Prodam PRAŠIČE - bekone. tetb 50 kg. Zg. Brnik 28, Cerklje 73« Prodam jedilni KROMPIR, cena 6dš Praše 1, Mavčiče 73$ Prodam ŠIVALNI STROJ mirna m at kaj metrov trdih DRV. Cešnjevek %■ Cerklje 730 Prodam 4 kW termoakumulacii^ PEC. Černelič, Zg. Brnik 76, Cerklje 73J Prodam suha hrastova DRVA in srn* kove DESKE. 25 in 50 mm. Zalo* 4l Cerklje 73? Takoj prodam 210-litrsko ZAMRZI} VALNO SKRINJO gorenje. Se v Karano ji. Telefon 26-453 739 Prodam KRAVO, ki bo v 4 tednih tek tila in IZRUVAC vrilmaus za krompi Lenart 4. Selca nad Škofjo Loko Prodam 10 mesecev staro TELICO P* štal 19, Skofja Loka 73- Prodam 3 mesece starega TELETA -BIKCA simentalca, primernega za re« Rovte 12, Podnart ^! Prodam rjav ITISON, 4x2,1 m Te lefon 23-564 7^ Prodam bukove DESKE debeo* 50 mm. Telefon 74-808 popoldan Prodam nemško JADRALNO DESKA Bogataj Franc, Zg. Bitnje 261. 2abnk> (za StraJiincem) AKUMULATOR, 12 V, 135 A, garancijo, prodam za 3.200 din. Zari €4 Prodam italijanski športni VO; PEG in otroško prešito ODEJO. 26-854 Prodam rjave JARČKE Sp. 1, Kropa Prodam TERVOL termika, trdi, line 5 cm. Voklo 53, Šenčur Prodam dva BIKCA stara 7 in 12 cev. Vopovlje 7, Cerklje Prodam KOMBI PLOŠČE, 3,5 i„ za oblaganje fasade. Britof 231/a. Prodam otroško POSTELJICO STABILIZATOR in TELEVIZOR raben za dele. Telefon 70-491 Prodam KRAVO Globoko 2, ljica Prodam hrastove PLOHE, M( APN-4, 3.000 km in GRADBENO KO (2,5x3,5) z elektro omarico. 40, Lesce Prodam dobro ohranjeno STRI OPEKO kikinda. Fabjan. Zg. Besni Ugodno prodam več starih klasičnih stekljenih OKEN z lesenimi roleta* (130x140; 80x140), 2000 kosov rabijo STREŠNE OPEKE folc in 57 radiator sirih členov. 300x300. Informacije p tel 26-603 74* kupim Kupim dobro ohranjen športni otro* VOZIČEK, POSTELJICO in STAJO Vidic, Lesce. Vojkova 1 Kupim 1000 kosov rabljene STREŠIC OPEKE špičak, širok 32 cm. Skofic, Bret je 68 74* Kupim ČRPALKO s hidroforjem. IV savec 24, tel. 70-153 popoldan 74* vozila Prodam MOPED APN 4in rezerv* dele za JAWO 125. Jamnik Franci, p 8. Skofja Loka cr. Prodam ZASTAVO 750 SC. december 1979. Kavčič, UrazgoSe Železniki ,___-__2t Ugodno prodam dobro ohranjaš Rf NAULT 16 Iztok Vrhovšek, Proletanj 3/a, Tržič Pušo leta* e u ----'---) Izdaj. CP Glas. Kranj. S««jek TK t£ renj.ki **1^.jfi/tifi" prav,ca. Uu^^S in uprave lista, v Kranju vilka 51500-«03-31W9 govorni unr^ 23-341. glavni -^^kcij. 21-*» mk m uprava 21-«35. narocBiBJ. komerciala - Pr°£*,vod9tvo 23-341. mali oglasi in naročnin« Individualna po»«tna racu 25S._ din. za lnozen^t^o P v valuto vključno » P^n,nvka Oproščeno prometnega «.. #~ w~t stotnem mnenju 42 1-1 ' PETEK. 7 AVGUSTA 1981 ZLATARSKA DELAVNICA LEVICNIK 2IVK0 Kranj, Maistrov trg J> NEPREKINJENO posluje tudi v avgustu Ugodno prodam VW. starejši letnik. Ado Kavčič. Proletaraka 3/a, Tržič 7246 STROJ in MENJALNIK za Z-750, poceni prodam. Pot v Bitnje 8. Kranj 7295 Prodam PONY EXPRESS Ljubno 64 7296 Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik november 1973. Slap 15, Tržič popoldan -7297 Prodam FIAT 126-P. Telefon 24-384 7298 Prodam ZASTAVO 750 z novo karo-Henjo. Tomovski, Planina 2, Kranj 7299 Prodam ZASTAVO 101. 1975. gara tira no. dobro ohranjeno, 49.000 km. Skofja Loka. Podlubnik 18. tel. 61-387 7300 Ugodno prodam ZASTAVO 750. ka-ramboliran prednji del. Telefon 28-258 od U ure dalje 7301 Prodam WARTBURGA, 1967 in VW 1200,1962. C. na Brdo 39. Kokrica 7302 Prodam avto SAAB 96, letnik 1971. Hrast je 80, Kranj. Ogled popoldan 7303 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. Sp. Duplje 20 7304 Ugodno prodam PEUGET 204. v dobrem stanju, registriran do avgusta 82, Lule 6. Šenčur 7305 Prodam ZASTAVO 750, letnik november 1978. Ogled vsak dan popoldan. Rado Jenko. Kocjanova ul. 20, Kranj 7306 Prodam nov prednji desni BLATNIK * Z-101 in GUMO 155x13 ter 560X13 i zimski« profil). Kokrica, Grosova ul. 21 ^ 7307 Prodam KAMP PRIKOLICO treska, kompletno opremljeno s hladilnikom in tadahjnom. Premrl Vera, Cankarjeva 20/IV., Tržič 7308 Prodam BMVV 1600 TI, letnik 1968. Gantar Roman. Valburga 59/A, Smlednik 7309 Ugodno prodam avto MOSKVIČ, ktmk 1979. Gregorič. Ul. Tončka Dež-»nana 8, Kranj 7310 Prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik 1*71. Jeruc, Sp. Duplje 83 7311 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. Moste 76/a, Žirovnica 7312 Prodam dobro ohranjen AUDI 60, I*p»0riran do 1981. Jaki Nikola, Savska c UĆrinj 7313 Prodam dobro ohranjen AMI super. Prevoženih 78.000 km, termoakumulacij-*ko PEC 5 kW ter OKVIR za garažna Vnta. Avaenek Janez Vrbnje 19/a, Radovljica 7314 Prodam AMI 8, letnik 1972, registriran februarja 1982, cena 1,6 SM. Ul. L *vgusta 3, Zlato polje, Kranj 7316 ZASTAVO 101. letnik 1973, dobro ohra-*>iw»o, prodam sa 6 SM. Informacije po H 064-74-339 popoldan 7317 ZASTAVO 780, letnik 1974, dobro ohra-lJ«no, prodam Telefon 79-433 7318 Prodam nevozno ZASTAVO 101 medijan, z novo karoserijo. Dimitrijevič Branko, Gradnikova c 7/c, Radovljica 7319 Prodam BMVV 2000 TE, z obnovljenim Rotorjem, registriran do junija 1982. Koren Marija, Cankarjeva 6, Radovljica 7320 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972 in STRESNO OPEKO bobrovec ter kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) H pečico. Galetova 12, Kranj - Kokrica 7321 Prodam KOMBI 435-K (7 + D. ^otor 850, star eno leto in registriran do Julija 1982, zaščiten z dinitrolom. Infor-Diadje po tel. 064-76-181 od 19. do 21. ure 7322 Prodam R-4, letnik 1975, po delih, ♦nfonnaciie od 8. do 18. ure po telefonu «1410 7323 , Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik '977, registrirano do 14. 12. 81. garaži-t»ao, 32.000 km, zelo dobro ohranjeno, informacije po tel. 064-74-257 ali Savska S. Usce 7324 , Kupim dobro ohranjeno MOTORNO KOLOtomo« APN-4. Telefon 50-669 ^opoldan - razen sobote in nedelje 7325 „ frodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto (primerna tudi za na **>orje). Langus, Črnivec 6, Brezje 7326 Ugodno prodam ZASTAVO 101 super, 'etnik 1979. Ogled vsak dan od 14. ure 'Ulje. Telefon 77-621 7327 Prodam dobro ohranjen FIAT 850 *Peckl. Kersnik Franc. Lese 1, Tržič 7328 . Kupim MOTORNO KOLO NSU max Oblak Jože. Srednja vas 57. Bohinj 7329 ».Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 126-P, letnik 1977. Stojan Janko, bohinjska Bela 59 7330 , Kupim MOTOR 180 D. 190D. 200 D. We. Bostjanova 6/a. tel. 74-006 7331 Prodam NSU HO. Stular, Sorlijeva 25 k Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979 Norman. Podlubnik 154. Skofja Loka Prodam MOPED colibri T 12. na 3 Slstave, v zelo dobrem stanju. Dol^L ZASTAVO 750, v zelo dobrem stanju, ^f«lam. Retnje 15. Tržič 7390 k Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. pm, Hafharjevo naselje 93, Skofja W, tel. 064-61-646 ntJvSm .Ugodno prodam 3 leta star KOM Hi <-435 K. Demšar. Log 2/a, Skofja Loka Veletrgovina šPECErižia OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE Gostilna KOVAŠKI HRAM, Kropa 10. prodaja MIZE. STOLE, STEKLENINO PORCELAN. AKVARIJ za nbe. HLA DILNIK /. zmrzovalnikom. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. do vštetega 13 av gusta 198! 19. STRAN G L A 7392 .Prodam ALFA SUD. Črnivec Marjan Kidričeva 18, Kranj M _ /f" .Prodam SPAČKA, letnik 1975. Telefon V352 7394 Samo za 1 SM prodam FIAT 100, v potnem stanju, motor generalno obnov W Drobun, Cerklje 100 7395 Poceni prodam ZASTAVO 750, dobro >anjeno cena 17.000 din. Koder, Kokra *l,Zg. Jezersko 7396 TOZD MALOPRODAJA TURISTI —IZLETNIKI, ko pridete NA BLED. obiščite naše gostišče RIKLI NA BLEDU, Riklijeva 9, tel. 77-458. Poštreženi boste s speciali-tetami na žaru in drugimi jedili po naročilu ter pijačami. Sprejemamo tudi naročila in rezervacije za zaključne družbe in poroke. Za večje skupine dajemo poseben popust. Prodam MOPED tomos avtomatic. Udovič Dušan, C. na Klanec 57, Kranj 7397 Prodam MOPED tomos (dvobrzinc) in dva dvodelna OKNA s policama. Gale Vinko. Betonova 3. Kranj — Kokrica 7398 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Kuralt. Partizanska 21. Kranj tel. 23-667 7399 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB. Križnar, Kidričeva 18, Kranj 7400 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 oranžne barve, letnik 1977. Kokalj Ivo, Cankarjeva 1, Tržič 7401 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 Ogled možen vsak dan. Mavčiče 45 7402 Prodam registrirano ZASTAVO 750. Petek, Šmartno 29, Cerklje 7403 Prodam MOTOR jamaha MC 125, v voznem stanju. Zg. Bmik 77, Cerklje - 7404 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Poženik 39, Cerklje 7405 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1978. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Kamna gorica 29 , 7406 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1975. Božič Anton, Blejska Dobrava 99 7407 Prodam MOPED M 3. Šenčur, Stefeto- va 18 7408 R-4, letnik 1970, vozen, neregistriran, motor brezhiben, prodam za 1,5 SM. Informacije po tel. 47-213 7439 DIANO, letnik december 1976, poceni prodam. Žagar, C. talcev 21 7440 i POSESTI Zamenjam GARSONJERO v Kranju za enosobno stanovanje. Telefon 23-972 od 19. ure dalje 7247 Takoj kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja Šifra: Gotovina do 30 SM 7418 STANOVANJA I Učem SOBO na Bledu ali v okolici. Plačam v naprej. Naslov v oglasnem oddelku. 7410 Enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v okolici Kranja - Škofje Loke. išče zakonski par za dobo enega leta. Možnost predplačila. Ponudbe pod: Dober plačnik 7411 Za majhno pomoč v gospodinjstvu, vzamem na stanovanje mlajšo upokojenko. Šifra: Samska 7412 Oddam eno ali dve centralno ogrevani SOBI v okolici Cerkelj na Gorenjskem, samski upokojenki ali upokojencu za več let ali do smrti, proti večjemu posojilu ali predplačilu. Šifra: Na deželi 7413 Prodam STANOVANJE v Kranju (72 kv. m) centralna, telefon. Ponudbe pod: 80 7414 V najem oddam enosobno STANOVANJE, opremljeno (42 kv. m) s centralnim ogrevanjem in toplovodom, v Kranju, najraje poslovni osebi ali stevardesi. Ponudbe pošljite pod šifro: Pogodba za eno leto 7415 Enosobno STANOVANJE ali GARSO NJERO v Kranju ah okolici, išče mati z otrokom. Ponudbe pod: 2 leti 7416 Zamenjam enosobno STANOVANJE (centralna) za večje. Telefon 25-436 7417 ZAPOSLITVE MIZARSTVO STARE, Zg. Bitnje 186, Kranj - zaposli K V MIZARJA in delavca za priučite v. 7419 Na stroju za NAVIJANJE TULJAV, nudim zaposlitev mlajši upokojenki. Telefon 24-424 7420 Dekle išče kakršnokoli delo na domu. Mežek Vesna, Prodajalna BOROVO. Kranj. tel. 25-888 7421 OBVESTILA LASTNIKI in PRIJATELJI ŽIVALI! Prosimo, če poskrbite, da bodo imele živali v tej vročini potrebno senco in dovolj pitne vode DPMŽ Kranj 7422 Hitro in kvalitetno opravljamo ELEK-TROINSTALACIJE Šifra: Enkratno 7423 Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi letnega dopusta zaprta od 8 8. do 31.8.81. Ogris Andrej, MIZARSTVO Kranj, Trojarjeva 9 7424 Popravljam vseh vrst TRANZISTOR SKIH SPREJEMNIKOV, GRAMOFO NE, KASETOFONE. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57 pri plinarni Kranj 7425 Trgovina Pepelka na Vodopivčevi 7 je pričela z razprodajo otroških zimskih pla-ščev po tovarniško znižanih cenah, od 650 do 1800 din. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! 7426 PRIREDITVE V soboto. H. VIII., ob 19.30 in nedeljo. 9. VIII., ob 16. uri ste vabljeni na PLES ob Zbiljskem jezeru. Igra skupina TRGOVCI! 7427 Ansambel JEVSEK igra v soboto v restavraciji POSTA v Domžalah, v nedeljo pa na GASILSKI VESELICI na Suhi pn Predoaljah 7428 GASILSKO DRUŠTVO STEFANJA GORA priredi v soboto. 9. avgusta, ob 15. uri VESELICO. Igra ansambel bratov POLJANSEK. Srečolov in kegljanje! VABIJO GASILCI! 7429 IZGUBLJENO Izgubil sem MOŠKO ZAPESTNO URO. znamke helvetia, od Suhe do škofje Loke. Oznaka »10 let LTH«. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na SuŠki c. .35, Skofja Loka 7430 Prosim poštenega najditelja, ki je našel DENARNICO z dokumenti na ime Semerl, naj jo vrne na naslov, ki je v osebni izkaznici. 7431 NAJDENO Na Klancu smo našli ŽENSKO DENARNICO. Telefon 26-330 7432 OSTALO Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko, za I. letnik Trgovske šole. Telefon 064-60-363 od 10.8. 81 dalje 7433 V petek zvečer so nama izpred kina Bled odpeljal PONY EXPRESSA. rdeče ga in modrega. Značilno za oba sta ročno izdelana dolga sedeža, črna, z vidno leseno podlogo. Kdor bi kaj vedel kje sta, naj sporoči Antonu Kocjan čiču, Krnica, Zg. Gorje. DOBI NAGRADO! 7434 Takoj ugodno oddam HIŠICO za preživljanje počitnic. Šifra: Lepa je dežela --- DEŽURNE TRGOVINE V soboto 8. avgusta, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kocha Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešni-kova 84, Kranj. Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Pri mostu, Kranj, Vodopivčeva 16, SP Oskrba, Kranj, Četa Koroškega odreda 9, Emona Market, Kranj (Stražišče) Delavska 20, SP PLANINA - CENTER, Ul. Gorenjskega odreda, PC Britof, PC Bitnje. PC Šenčur. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V soboto, 8. avgusta, bodo odprte v ostalih občinah naslednje "prodajalne JESENICE Emona Market, Prešernova l/a in Rožca, samopostrežna trg. na Javo miku. O. Novaka 8. SKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje TRŽIČ Živila — Lipa, Koroška 3, Mercator, Ravne 9, Mercator, Kovor TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 20 din, špinača od 38 do 40 din, cvetača 40 din, korenček od 20 do 25 din, česen 60 din, čebula od 20 do 25 din, fižol od 40 do 70 din, pesa od 20 do 25 din, kumare 20 din, paradižnik 25 din, paprika 40 din, slive 40 din, jabolka 20 din, hruške 40 din, grozdje 60 din, lubenice od 20 do 25 din, limone 63 din, ajdova moka 60 din, koruzna moka 28 din, kaša 65 din, surovo maslo 180 din, smetana 60 din. skuta 58 din, sladko zelje od 20 do 25 din, klobase 50 din," orehi 300 din, jajčka od 3 do 6 din, krompir 14 din, med 120din. JESENICE Solata 20 din, cvetača 44,80 din, korenček 25 din, česen 50 din, čebula 15 din, fižol 30 din, pesa 25 din, kumare 9 din, paradižnik 21 din, paprika 35 din, slive 30 din, jabolka od 15 do 20 din, hruške 30 din, grozdje od 50 do 60 din, limone 70,90 din, ajdova moka 41 din, koruzna moka 21,50 din, surovo maslo 1&5.60 din, smetana 82,30 din, skuta 66,40 din, sladko zelje 10 din. kislo zelje 34 din, jajčka od 5.40 do 6.20 din. krompir 9 din. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta JOŽA BABICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, Sindikalni organizaciji SAVA Kranj, Zvezi šoferjev in Krajevni skupnosti Primskovo za darovane vence in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tudi govornikoma, pevcem in godbi. HČERKI DARJA IN JANA! ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JANEZA ŠIMNOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tem trenutku stali ob strani, nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje in vence in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo dr. Bavdku, zdravnikom bolnice Golnik, Osnovni organizaciji Zveze komunistov, Zvezi borcev. Krajevni skupnosti, Gasilskemu društvu, športnikom Trboj kolektivom SPIZ-a Kranj, Viatorja Ljubljana, Kokre - Globusa Kranj in govornikoma za poslovilne besede. VSI NJEGOVI! Trboje, 1. avgusta 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega STANETA MARKELJA strojnega tehnika se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izraze sožalja, darovane cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti, poslovilne besede in izkazano čast pokojnemu, ki mu je težka bolezen prerano prekinila življenje. ŽALUJOČI NJEGOVI! Kranj, 7. avgusta 1981 ZAHVALA Ob smrti dragega strica in svaka SIMONA TROJARJA se iskreno zahvaljujemo sporodnikom, prijateljem in znancem za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. Hain-riharju za vse njegove obiske v domu in g. dekanu Bohorju za lep pogrebni obred. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Sajevcu in dr. Hriberniku in vsemu strežnemu osebju Doma dr. Fr. Berglja na Jesenicah. VSI LJEGOVI! Kranj, Jesenice, Blejska Dobrava, Sorica, Cbicago, 1. avgusta 1981 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi sina, brata in strica IGNACA SAJOVICA se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh dneh pomagali, darovali cvetje, izrekali sožalje ,n ga v tako velikem številu spremili na njegov, zadnji pot,. Iskrena hvala tudi g. župniku za posebni obred ,n oktetu Vigred za zapete žalostinke p0grebm ŽALUJOČI: mama, bratje in sestre z družinami! Orehovlje, 4. avgusta 1981 GLASOVA ANKETA Sobotni ples pred hotelom Škofjeloški hotel Transturist je poskrbel za živahnejši poletni utrip - Te dni je hotel poln nizozemskih gostov, ki radi odhajajo na izlete v škofjeloške hribe - Dogovor z društvom Modrina o ureditvi nočnega kluba Skofja Loka - V teh vročih poletnih dneh je tudi obed na hotelski terasi prijetnejši kot v zaprti restavraciji. Gostje škofjeloškega hotela Transturist zato raje sedejo za mizo pod hotelskim napuscem. kjer se v teh dneh tudi domačini radi osvežijo s kozarcem hladne pijače. Ze lani so v prehod med hotelom in poslovno hišo postavili nekaj vrtnih miz in stolov, letos so napolnili tudi prostor pod napuscem pred restavracijo. Nizka ograda jih loči od parkirišča pred hotelom. Prihodnje leto jo bo zamenjalo cvetje, saj so se letos na hitro odločili, da v vročih mesecih postrežejo gostom tudi na prostem. Nameravajo kupiti tudi nove stole in mize, saj so jih zdaj kar prenesli iz hotelskih prostorov in se na vrt res najbolje ne podajo. Toda začetek živahnejšega poletnega utripa pred.hotelom je to vendarle. Živahno je posebej ob sobotah zvečer ko za ples igra ansambel Prepih in zagori žar na vrtu. Tudi redni sobotni ples so torej preselili iz restavracije na vrt. Plesi so v škofjeloškem hotelu dobro obiskani, prihajajo domačini, pa tudi iz drugih krajev V hotelu so nam povedali, da ho »najrednejši« obiskovalci plesa mladi zakonski pari. Kaže. da ao prva zakonska leta najbolj dovzetna za zabavo in družabno sprostitev oh koncu tedna. Škofjeloški hotel je te dni poln gostov, okrog 60 iz Nizozemske. Ze leta radi prihajajo v Skofjo Loko. privlači jih hribovita okolica. Izredno radi peš raziskujejo škofjeloške hribe, odhajajo na Lubnik. Križno goro. Soriško planino, v C m grob in Dražgoše. V hotelu dobe tedensko vozovnico za avtobus, v roke vzamejo zemljevid in se odpravijo na pot. Na voljo so jim tudi vodiči škofjeloškega turističnega društva, ki skupine popeljejo na izlete. Nizozemski gostje v Skofjo Loko preko Generalturista, ki zanje organizira obisk Lipice, Postojne, Bleda in bolnice Frania. Skratka, nizo- zemskim gostom v Škofji Loki nikakor ni dolgčas. Alpetour tozd Hoteli Skofja Loka bo letos dogradil na Starem vrhu novo planinsko kočo, ki bo nared do nove smučarske sezone. Trenutno denarja za kaj drugega ni, prihodnje leto pa nameravajo v hotelu Transturist urediti nočni klub. pod teraso ob pokritem bazenu. S kranjskim društvom Modrina se dogovarjajo o sofinanciranju To ne bo tipičen disko. so nam povedali v hotelu, nekaj dni bo namenjenih disko glasbi, nekaj pa umirjenejši. Ker kranjsko Modrino poznamo kot dobrega organizatorja, lahko upamo, da bo škofjeloško mesto dobilo prijeten nočni lokal, ki ga prav gotovo pogreša, saj se zdaj vsi lokali po vrsti zapirajo po deseti uri, zato si posebej hotelski gostje po večerji ne morejo privoščiti Se malce razvedrila. Tinca in Andrej Virnik, oskrbnika doma pod Storžičem Lepo je pod Storžič em Trtic — Dvanajst kilometrov je iz Tržiča do doma pod Storžičem. Dvanajst kilometrov ozke, do Loma in malce naprej sicer dobro vzdrževane, ceste navkreber. Skoraj prijet-neje je peš kot z avtom, ki ječi, tuli. omahuje po razriti, prašni poti. Zato pa narava poplača ves trud. Gozdovi vabijo gobarje, travniki in bistra voda tiste, ki imajo radi mir, sprostitev, ki radi »rontajo« nad žarečim ognjem. Tudi planince pot pogosto zanese tod mimo. Ustavijo se v domu pod Storžičem (1100 metrov), ki je že več kot mesec dni odprt vsak dan. Od takrat, ko sta prišla nova oskrbnika, Tinca in Andrej Virnik, oba upokojena in imata torej čas pa tudi veselje po-streči živahnim gostom. »Do 30. septembra bova v domu,« je povedal Andrej. »Oba sva prvič na takem delu in nama je kar všeč. Med tednom-je bolj mirno, ob sobotah in nedeljah pa pride kar precej planincev z vseh koncev Slovenije in od drugod, ki osvajajo točke slovenske planinske transverzale. Tudi Trži-Čanov je nekaj.« Od doma pod Storžičem, ki ga upravlja planinsko društvo Tržič, namreč vodi več poti na gorske vrhove: na Kališče, Kriško goro. Tolsti vrh, na Storžič. Nekako tri, tri ure in pol hoje je nanj. Letos je dom končno doživel nekoliko temeljitejšb obnovo. Leseno pročelje je sveže pobarvano, prav tako tudi okna, vodovod je na novo speljan, v kratkem pa bo sklenjena še prenova strehe. Nekaj dela bo seveda še ostalo. Predvsem sanitarije kličejo po posodobitvi. Kuhinja je lepo urejena, domača. Tinca z nasmehom postreže z okusnimi enolončnicami, s čajem, kavo in pijačami, gostje pa lahko dobijo tudi bolj »izbrana« jedila, če se prej napovedo. Lačen in žejen nihče ne odide. H. Jelov*«" Prepustite del svojih skrbi uram Gorenje Razstavno prodajni center v Ljubljani Titova 118 (Bežigrad) tel. 061-348-927 Varnost in družbena samozaščita Kranj, 6. avgusta - Uprava za notranje zadeve je opoldne pripravila novinarsko konferenco za predstavnike glasil z Gorenj ske. Seznanii so jih z zvezno raz stavo Varnost in družbena samo zaščita. V počastitev 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in 40-letnice varnostnoob vešče valne službe OF Slovenije jo bodo odprli 21. septembra v prostorih Gorenjskega sejma. Razstava je namenjena vsem delovnim ljudem in še posebno mladini, prikazuje pa razvoj in dejavnost organov za notranje zadeve in sorodnih služb ter uveljavljanje družbene samozaščite na vseh področjih. Prvič je bila razstava odprta pred šestimi leti v Beogradu ob ,30-letnici organov za notranje zadeve. V naslednjih letih je obiskala 94 krajev v vseh republikah in pokrajinah, letos pa je prišla v Slovenijo. Povsod je bila zelo odmevna in so jo ocenjevali kot široko družbenopolitično in samozaščitno akcijo. Obiskalo pa jo je prek dva milijona občanov. V šestih letih je bila razstava večkrat obnovljena. Njena zasnova je bila prilagojena novim družbenim razmeram. Podružbljanje varnosti pri nas je razstavo organov za notranje zadeve preoblikovalo v razstavo varnosti in družbeni samozaščiti. Razstava letos gostuje v Sloveniji. Njeni pokrovitelji so republiški oziroma pokrajinski komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Od marca do junija je obiskala že vse pokrajine v Sloveniji razen gorenjske in trboveljske. Na Gorenjskem si jo bomo lahko ogledali od 21. do 29. septembra. A £ j V Prepoved krmljenja s pšenico Zvezni izvršni svet je na podlagi zakona o omejitvah trga in prostega prometa blaga in storitev, ki imajo pomen za vso državo, izdal odlok, s katerim prepoveduje uporabo pšenice za proizvodnjo krme in "krmljenje živine. Odlok velja za organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo krme in z živinorejo, in za zasebne kmetovalce. Veljati je pričel 25. julija in predvideva za kršitelje kazen od petih do tridesetih tisočakov. Govori tudi o izjemah; če je pšenica slabe kakovosti, se lahko uporablja za krmljenje. Rezervni deli Nič novega ali posebnega nismo spoznali pri našem obhodu po treh kranjskih prodajalnah. Nič novega, če vemo, da je založenost z rezervnimi deli rak rana našega gospodarstva (da o servisni službi ne govorimo, ki še vedno krepko zaostaja za razvojem industrije), da je tako pač že vrsto let in najbrže še nekaj Časa bo. Kar navadili smo se, da tekamo iz trgovine v trgovino in poslušamo »oh veste . . . nimamo«, da hodimo po nekatere rezervne dele v Avstrijo in Italijo, da moramo namesto pokvarjenega dela kupiti nov stroj ali aparaturo. Veliko izgubljenih ur in denarja nas vse to stane (tudi slabe volje in živcev). Se večja je škoda, če mora zaradi tega teden ali mesec mirovati tudi naše delo. Povsem drugače je, če gre za luksuzne predmete ali naprave, s katerimi ne pridobivamo dohodka ali niso življenjskega pomena. Recimo, da se pokvari avtomobil, gospodinjski strojček, televizija ... Takrat že še počakamo. stroj Ljutomer (trosilci hlevskega gnoja, prikolice) in Creina Kranj (cisterne, škropilnice, trosilci umetnega gnojila). Neredna je dobava rezervnih delov za traktorja Deutz in Fiat Store in pomanjkljiva za nekatere vrste Zetorja, domačega Fergusona in Ursusa. Za angleški Masson Fer guson so deli najbližje v italijanskem Vidmu. Zanimivo je, da je največje povpraševanje po rezervnih delih pred prvimi spomladanskimi in poletnimi deli. Redkokateri kmet si omisli skromno lastno zalogo že pozimi.« Alojz Kozina, prodajalec na oddelku motorizacije Merkur — Globus: »Zaradi nenehnih trkov in okvar na osebnih vozilih kupci sprašujejo po rezervnih delih skozi vse leto. Ze dve leti so stare težave s pločevinastimi deli za zastavo 101 in 750. Za stoenko letos še nismo dobili prednjih blatnikov in pokrova za motor, za »fičota« le nekaj parov. Novejšega datuma so zagate z vetro-branskimi stekli za obe vozili pa s sklopko za zastavo 750. Večina delov za stroj je na zalogi, včasih pa je tudi zanje treba počakati teden ali dva. Kupci razumejo pomanjkljivo založenost. Le redki nam naprtijo očitke, ki bi preje sodili na proizvajalčeva ušesa ...« Janez Golob, namestnik poslovodje v Slogini prodajalni kmetijske mehanizacije in rezervnih delov na Planini: »Vse rezervne dele naročamo v ljubljanski Agrotehniki in v zagrebškem Avtocentru Merkur. Za Sipove nakladalne prikolice, zgrabi jal -nike, trosilce gnoja, silokombajne in rotacijske kosilnice je delov dovolj; podobno je tudi z deli za stroje, ki jih izdelujeta Tehno- Lojze Sobočan, vodja poslovne enote Zastava avto Ljubljana v Kranju: »Rezervne deli za zastavina vozila nam pošiljajo neposredno iz Kragujevca. Zadnji pogovori s tamkajšnjimi odgovornimi nam le dajejo upanje za še boljšo založenost. Do priče tka septembra naj bi po njihovih zagotovilih prejeli večino pločevinastih delov za stoenko in »fičota«. Zgodi se, da mora kupec zaradi pokvarjenega majhnega delca kupiti cel števec ali merilni inštrument. Sepa tudi dobava avtomobilske optike in stikal. Za lado in 126p je trenutno na zalogi okoli 85 odstotkov vseh rezervnih delov. Za »jugo« naročano. pločevinaste dele sproti; pri delih za stroj pa je treba še ugotoviti, kaj ustreza od fiata 850, kaj od stoen-ke in drugih vozil.« C. Zaplotnik t, is •h k Jubilejni »Dan oglarjev« J na Starem vrhu Stari vrh - Danes ga poznamo predvsem kot zimsko turistično središče, zadnje čase pa vse več pozornosti posvečajo tudi razvoju kmečkega turizma. V preteklosti pa so bili ti kraji znani predvsem po lepih gozdovih in oglarjenju. Večino ogli* L proizvedenega v teh gozdovih oglarji prodajali železarskim oofl v tom v Železnikih. Ko je ugasni! w* plavž v Železnikih, je tudi ogla rs t w "ij zašlo v krizo. Razvilo in izpopolnMv se je zopet z razcvetom trgovine ' b? ogljem. nr S prireditvijo, ki je letos že deset* leto, žele prikazati čimveč o oglar %r jenju in dati vzpodbudo, da se v tč koristna gozdarska dejavnost V* nadaljuje in poživi. Iv Prireditelji, Turistično dru$tv> %. Stari vrh, so skušali prostor n* ^ Grebljici urediti prav tako, kakor/ v resnici. Kopo, iz katre se je k J^. pošteno kadilo, so zakurili že d**^ kuhajo i* ^ tope. to, kjer oglarji spe, •v~rvv vedrijo. Oglar Nace je skuhal koru' V ne žgance, ki so jih °^ov»!"2 S posebno radi poskušali. Pa tudi p* Jh, in plesalo se je. Nonet mladih g ^ družnikov ip 7.aoel nekaj doma.v ansamt* vročini, je bP tuJ^mTmV Vn T* P™*"™ oglar na kopišču pokončno okoli nV^mreLna^^Tt P™ zloii običajni v dva sklada, na zgornjega pa zloži Se kratka in drobna drva po dolžini. družnikov je zapei mw-m —-pesmi, plesala pa je folklorna skup hv na i-, .lovnr Da so se naplesali tu*!^ 3 v Pokrovitelj prireditve je bilo tu* I letos SOZD Gozdno-lesnogospoaV , stvo Gorenjske, obiskovalci pa , na njej lahko kupili tudi oglje. y V. Primožič na iz Javor. Da so obiskovalci, je poskrt »Oglarji« in kljub plesišče polno