POZIV K SOLIDARNOSTI
" Delavska enotnost
15. 5. 1976 - ST. 19. - L. XXXV - CENA 3 DIN
glavni urednik:	odgovorni urednik:
Vxjko Černelč	bojan Samarin
Izvršni odbor RK SZDL Slovenije je 10. maja na razširjeni seji, ki so seje udeležili predstavniki CK ZKS, republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. RS ZSS, IS SR Slovenije, RK ZSM Slovenije in Rdečega križa Slovenije, razpravljal o posledicah in ukrepih za prvo ublažitev posledic potresa, ki je 6. maja letos in v naslednjih dneh prizadejal širše območje Tolminskega in Posočja. Izvršni odbor je sprejel naslednja stališča:
Izvršni odbor ugotavlja, da je položaj na območjih, kijih je prizadejala naravna katastrofa resen, saj gre za zelo veliko materialno škodo in ogroženost prebivalstva, zelo otežkočeni pa so tudi življenjski in delovni pogoji. Prizadeti so kraji, ki sodijo med manj razvite v SR Sloveniji in so bili zato v zadnjih letih tudi deležni skupne družbene pomoči, ki naj bi jim ob lastnem deležu zagotavljala hitrejši in učinkovitejši družbenoekonomski razvoj. Zato izvršni odbor poudarja, da je potrebno ob tej naravni katastrofi nadaljevati s to pomočjo, jo ustrezno okrepiti in z učinkovito solidarnostno akcijo poskrbeti, da se bo življenje v teh krajih kar najhitreje normaliziralo.
Izvršni odbor ugotavlja, da so družbeni in politični dejavniki v prizadetih območjih, tako na občinski ravni kot tudi v krajevnih skupnostih, hitro in učinkovito ukrepali ter tudi ob tej naravni katastrofi potrdili učinkovitost našega samoupravnega organiziranja. Ljudje v prizadetih krajih si pomagajo kolikor je v danili pogojih to sploh možno, upravičeno pa pričakujejo, da jim bodo v tej nesreči pomagali vsi delovni ljudje v naši republiki, saj so tudi sami solidarnostno prispevali k blažitvi posledic elementarnih nesreč.
V prizadetih krajih ni več nikogar, ki ne bi bil deležen vsaj najnujnejše pomoči, saj so se prebivalci v krajevnih skupnostih takoj organizirali in ■skupaj z Rdečim križem Slovenije, JLA, Zvezo socialistične mladine Slo-
venije, Zvezo tabornikov, organi milice in ostalimi dejavniki učinkovito, hitro in sproti reševali najnujnejše probleme.
Izvršni odbor podpira prve ukrepe izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in republiškega štaba za civilno zaščito, ki že omogočajo odpravljanje posledic potresa, nujne začasne preselitve prizadetih prebivalcev in zagotavljanje varnosti njihovega imetja. Izvršni odbor poziva vse delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge, da naj se odzovejo pozivom republiškega štaba za civilno zaščito in Rdečega križa Slovenije ter naj z zbiranjem denarnih prispevkov, šotorov, prikolic in z vsem ostalim, kar lahko v tem trenutku omogoči vsaj osnovne pogoje za življenje in delo na potresnem območju, sodelujejo v solidarnostni akciji. Poziva vse delovne organizacije, da že v mesecu maju, oziroma juniju, prispevajo v solidarnostni sklad po zakonu predvidena sredstva iz enodnevnega osebnega dohodka. Posebej poziva k solidarnostni pomoči delavne kolektive tistih OZD, katerih člani so delovni ljudje s prizadetega območja.
Izvršni odbor poziva tudi vse podpisnike družbenega dogovora o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč, da čimprej sprejmejo sporazum, s katerim bi sredstva in ostanka v letu 1975 zbranih sredstev po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč namenili kot pomoč prizadetemu območju. Izvršni odbor RK SZDL Slovenije prav tako predlaga, da se ob sprejemu zakona na odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem upoštevajo tudi nastale razmere na Tolminskem in v Posočju.
Ob tej priložnosti izraža izvršni odbor RK SZDL Slovenije polno solidarnost z delovnirhi ljudmi severovzhodne Italije, ki jih je prizadel nedavni potres, hkrati s solidarnostjo z Beneškimi Slovenci, ki jim velja kot slovenski manjšini v Italiji naša posebna skrb.
Misel,
W ■
živa 100 let
Cankar je ves in z vso svojo ^atnostjo živel za tisti svoj as> f katerem je zavestno in z j*171 svojim ustvarjalnim hrepe-^'Veni zaslutil dobo, ki pri-a,a> je ob otvoritvi osrednje fro slave 100-letnice rojstva fotelja dejal Edvard Kardelj. elal je, da je bila njegova be-,^a Polna ljubezni do človeka,
J hrepeni po bolj človečnem,
0 delavca - proletarca, v kate-etn je videl bodočnost, bila je P°lna ljubezni do naroda - pro-Varca, kakor ga je imenoval, 7dno je verjel v svobodno bo-°čnost slovenskega naroda, preroško je napovedoval zgodo-1 lns ° nujnost nastanka Jugo-b lyS ^ot zvezne države svo-^ onih in enakopravnih naro-
I ij^ardeliie govoril o ostrini, s I Katero je Cankar razkrinkaval I ^eionarnost in brezperspek-I ‘Vnost vladajoče družbe sloven-I , e£Q naroda in njenega kleri-faegtt in ii[,erainega malo-J j^čanskega priveska. Poudaril le. da dd Cankarja še nihče ni | ostro in tako globoko raz-jinkal zgodovinske preživelosti P /edkalizma in njegove nevar-W °s?i za bodočnost slovenskega
I	J‘°.da> za slovenski liberalizem 7* le sam dejal, da je pravi svo-, di še bolj nevaren kot armada ^Planov agitatorjev. In nihče
7ed njim ni tako ostro osmešil fazglasil duhovne neboglje-°sti slovenskega meščanstva, ^ legove odtujenosti od resnič-
II	. ka slovenskega ljudst\’a. Prav P faf°> je dejal Kardelj, ker je vse
I ° zgodaj spoznal, je Cankar na-. P°t do delavskega razreda,
0 delavskega političnega giba-A do socializma.
?° Cankarjevo spoznanje pa bdo samo idejno in politično eP>ičanje, bilo je tudi spo-^arije umetnika, je dejal Kar-■ l- Dobro se je zavedal, je de-p l ’ da slovenska književnost in W	sploh ne more biti več,
:e& ^or sam pravi, bela krizante-bolj ^ ^lomeščanske romantike, if . Pjk da bo izvirala iz tistih ^ duhovnih tokov, ki jih htiuša naraščajoča vloga novih južbenih sil, se pravi mladega Savskega razreda.
svojo umetniško besedo je Cankar dejansko idejni zna-'ec narodnoosvobodilne je dejal Kardelj, sloven-| t^a in vseh jugoslovanskih na-»oi-.ter naše socialistične re-i ^ bcije. Cankarjeve besede -j fr*?d si bo pisal sodbo sam, ne ntu je ne bo in ne talar -| i,r. e uresničene, to pa je naj-u,e priznanje, ki ga umetniku i ko da njegov narod in čas.
A t J )\
Kulturnopolitična manifestacija, kakršna je bila osrednja prireditev ob Cankarjevem jubileju v ljubljanski hali Tivoli, se bo kot neposredno doživetje globoko vtisnila v spomin več kot 6000 ljudem, ki so se zbrali na proslavi. Med delegacijami, ki so do zadnjega kotička napolnile slavnostni avditorij, so bile tudi številne osebnosti našega političnega in kulturnega življenja. Slavnost je začel Edvard Kardelj, predsednik republiškega odbora za proslavljanje Cankaijevega
jubileja, ki je spregovoril o Cankarjevi izkustveni in preroški misli, njegovem političnem delovanju in umetniškem ustvarjanju, kije polno stoletje vplivalo na našo narodnostno, politično in kulturno družbeno zavest. O osebnosti Ivana Cankarja je govoril podpredsednik SAZU dr. Bratko Kreft. Sledila je odrska uprizoritev „Hlapca Jerneja“. O njej pišemo na 11. strani.
(Foto: A. Agnič)
Spet se je katastrofalno stresla zemlja. Številna naselja in vasi v okolici Vidma je potresni sunek zravnal z zemljo. Več kot 900 mrtvih so že našli v ruševinah, 400 pa jih še pogrešajo.
Potres ni prizanesel tudi Posočju. Ogromna materialna škoda, večja od tiste na Kozjanskem je prizadela prebivalce tolminske in novogoriške občine. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo. Kot že mnogokrat doslej, se je tudi v tej nesreči pokazala velika solidarnost naših delovnih ljudi. Pomagali so takoj in organizirano, kar je vsaj deloma omililo posledice. Brez strehe nad glavo je ostalo več kot 1000 družin.
Pomoč še vedno prihaja in je še vedno potrebna. Solidarnost so izrazili delovni kolektivi in družbenopolitične organizacije iz vse Jugoslavije. Med drugimi je svojo solidarnost izpričal tudi svet Zveze sindikatov BiH, saj v brzojavki republiškemu sindikalnemu svetu poudarja, da lahko pri odstranjevanju te nesreče računamo na solidarnost delovnih ljudi Bosne in Hercegovine.
Več na 8. in 9. strani današnje številke.
v________________________________________________________________________________;________________J
Zapleti okoli »pet mesecev« Parentiuma v Poreču
„Ne bomo zamudili!" trde delavci (in še kdo) ljubljanske Tehnike, ki grade v Poreču nov hotel A kategorije. Povsem nekaj drugega pa je, zakaj je bilo vodstvo delovne organizacije prisiljeno (ali je taka trditev samo izgovor? ) podpisati dogovor pod tako neugodnimi pogoji in kakšne človeške, osebne in družbenopolitične sestavine se vse skrivajo za razmišljanjem (in sklepanjem) o normalnem in nenormalnem delu gradbincev.
STRAN 3
I
v
PREPIH
ZAVOLJO NAGRAD
V celjskem Ingradu so uveljavljali določila nove ustave prav tako kot drugje. Morda celo bolje, kakor je to veljalo ,Jkot normalno44 za celjsko področje. Sporne so stvari postale šele takrat, ko so sprejeli sklep, da bodo „za uveljavljanje nove ustave44 posebej nagradili tri vodilne uslužbence. Delavci so za sklep zvedeli šele „post festum44, čeprav bi bila verjetno „v duhu nove ustave44 primernejša obrnjena pot sklepanja .. .
STRAN 8
DE
7 dni v sindikatih
15. maja 1976
stran
AJ SMO STORILI..
■
Za vsebino gre
Kako izjemnega pomena za našo gospodarsko rast je postal izvoz naših izdelkov in tudi našega znanja na tuje trge, ni treba posebej poudarjati. Znano je tudi, da bo treba v nastopu gospodarstva na tujih trgih marsikaj spremeniti: povezati zunanjetrgovinska predstavništva v bolj učinkovite celote, preusmeriti trgovino s pretežno uvoznih na izvozne naloge, naša celovita zunanjetrgovinska prizadevanja pa preusmeriti na trge, kjer bomo laže in bolje prodajali. V bodoče naj bi prednost v zunanjetrgovinski menjavi dajali predvsem deželam v razvoju in socialističnim državam, pri čemer naj bi izvažali zlasti opremo, tehnologijo, opravljali inženiring posle, izvajali investicijska dela, gradili kompleksne objekte ...
V slovenskem gospodarstvu bodo naštete naloge nemara še teže izvedljive; slovensko gospodarstvo je v pretežni meri usmerjeno na trgovanje z industrijsko razvitimi deželami, tam ima tudi večino poslovnih predstavništev, med katerimi pa je kaj malo predstavništev industrije.
Sindikati so, glede na sklepe o delovanju, sprejete na osmem kongresu Zveze sindikatov Slovenije, tvorno posegli tudi na to področje. Ob koncu minulega leta so se sindikati skupaj z gospodarsko zbornico odločili za akcijo, katere cilj je bila boljša organiziranost nastopa našega gospodarstva na tujih trgih in predvsem dvig ravni naše zunanjetrgovinske menjave. Hkrati so v največjih slovenskih zunanjetrgovinskih organizacijah sindikalne organizacije in samoupravne organe „obvestili“ in se z njimi pogovorili o razmerah v zunanji trgovini — ter o nalogah in načinih izvajanja zunanjetrgovinske politike. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi sklepe in stališča o delovanju sindikatov na tem področju. Ustanovili so tudi komisije za skladno delovanje sindikatov - na ravni konzorcijev in interesnih skupnosti.
Sindikati pa so skupaj z zbornico začeli tesno sodelovati v akciji za povezovanje gospodarstva.
Če ocenjujemo dosedanje rezultate delovanja sindikatov na področju zunanjetrgovinske dejavnosti slovenskega gospodarstva in njegovega povezovanja, da bi uspešneje nastopalo na tujih trgih, moramo nasploh ugotoviti naslednji značilnosti: medtem, ko prvi „koraki“ sindikatov na tem področju delovanja niso najbolj uspešni, je združeno delo znatno bolje „reagiralo“ na akcijo za samoupravno organiziranost zunanjetrgovinske menjave. Tako sta tik pred ustanovitvijo konzorcija za nastope našega gospodarstva na trgih dežel v razvoju in samoupravna interesna skupnost za nastope na trgih socialističnih držav. Povezovanje OZD oziroma njihovih poslovnih enot v zahodnih državah pa je zavoljo pričakovanja nove zakonodaje preloženo.
Vendar z dosedanjim uspehom akcije še ne moremo biti povsem zadovoljni, trdijo v slovenskih sindikatih. Ni namreč še uspelo združenega dela na tem področju povezati na temelju dohodkovnih odnosov, ker je bilo v tej dejavnosti združeno delo doslej preveč razdrobljeno, daleč od ustavne organiziranosti in preveč usmerjeno v uvoz; predvsem pa je največja ovira za uspešnejši nastop dejstvo, da združeno delo še nima poenotenih razvojnih programov in ne usklajenih interesov ne na domačem ne na tujem trgu. Skratka, gre za to, pravijo v sindikatih, da bo treba v formalno obliko ustavne organiziranosti združenega dela vgraditi tudi ustrezne odnose v združenem delu doma in organizacijsko enoten sistem nastopanja na tujih trgih.
BORIS RUGELJ

SEMINARJI ZA ORGANIZATORJE IN NOSILCE INVENTIVNE DEJAVNOSTI V OZD
September
Že v tem mesecu bi se morali zvrstiti seminarji za nosilce in organizatorje inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela. Za te seminarje pa še niso bile opravljene vse priprave. Mimo tega v maj" že teče javna razprava o osnutku zakona o združenem delu, ki bo
— novi rok
močno angažirala vse sindikalne aktiviste. Da bi bilo delo temeljito pripravljeno in opravljeno, so seminarji za nosilce in organizatorje inventivne dejavnosti v OZD po sklepu izvršnega odbora predsedstva RS ZSS prestavljeni na september
POLITIČNI TEČAJI DO NADALJNJEGA
V Dolenjskih Toplicah
RS ZSS in RK ZSMS navzlic vsej skrbi še ni uspelo zagotoviti prostorov, kjer bi se stalno vrstili dvomesečni politični tečaji. Potem ko so bili ti tečaji dlje časa v lasnici pri Kočevju, trenutno potekajo v Dolenjskih Toplicah. Tam naj bi bili tudi
do nadaljnjega oziroma dokler sindikalni in mladinski organi-v zaciji ne bi uspelo najti možnosti za trajno zagotovitev prostorov za politične tečaje. Tako je na zadnji seji sklenil 10 predsedstva RS ZSS.
R.N.
RO SINDIKATA DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE ZA POMOČ RUDARJEM IZ KANIŽARICE
Bodimo solidarni
RO sindikata delavcev energetike in premogovništva Slove-r ije je pred časom že pozval vse osnovne organizacije, naj spod-tudijo akcijo, da bi kolektivi energetike in premogovništva p ispevali enodnevni zaslužek kot svojo solidarno pomoč rudarjem iz Kanižarice. Kot
je znano, je pobuda naletela na zelo ugoden odmev. Na zadnji seji pa je tudi RO sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije pozval rudarje iz Mežice in Idrije, naj se pridružijo solidarnostni akciji za pomoč tovarišem iz Kanižarice.
R.N.
SINDIKAT DELAVCEV ZNANOSTI IN VISOKEGA ŠOLSTVA SLOVENIJE
DOGRAJEVATI ZIMAIMJE
Na dnevnem redu: preobrazba srednjega šolstva v v usmerjeno izobraževanje
Delegati RO Sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva Slovenije so poudarili, da se morajo aktivno vključiti v preobrazbo srednjega šolstva tudi visokošolski delavci, kajti visoko šolstvo naj bi bilo sestavni del usmerjenega izobraževanja. Zaradi te neposredne povezanosti bi bilo potrebno, da tudi visokošolski učitelji sodelujejo pri sestavi učnih programov za srednje šole. Tako bodo tudi bolje vedeli, kakšno znanje dobijo dijaki v srednjih šolah, po drugi strani pa bodo lahko ne-
kako določili, kakšno znanje je‘ potrebno za nadaljnji študij na fakultetah. Kar pa je najvažnejše, učna snov se ne bi ponavljala, temveč dopolnjevala.
Pri pripravi statutov za visoke šole bo treba glede vpisnih pogojev odstopiti od dosedanjih preveč formalnih pogojev in predvsem upoštevati znanje kandidata in ne več toliko insti tucijo, iz katere je prišel. Seveda pa bi bilo še prej potrebno napraviti analizo o tem, kaj mlad človek mora znati ob vstopu na fakulteto.
Delegati republiškega odbora sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva, med katerimi so tudi visokošolski učitelji, se zavedajo, da bo za nov način izobraževanja potrebno usposobiti tudi pedagoške kadre.
Osnovna preobrazba višjega in visokega šolstva je v tem, da ni več izjema, temveč da je široko odprto. V svojem okviru pa mora šolstvo odpreti nova področja izobraževanja, da bo lahko odgovorilo na naloge, ki jih ima v družbeni reprodukciji.
STANKA RITONJA
REPUBLIŠKI ODBORI SINDIKATOV SPREJEMAJO DELOVNE NAČRTE ZA SODELOVANJE V JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Temeljito in odgovorno
V tem tednu so se delegati enajstih od skupno 18 republiških odborov sindikatov te-
meljiteje seznanili osnutka zakona o
z vsebino združenem
delu in hkrati sprejeli delovne načrte za aktivno sodelovanje v javni razpravi o „mali ustavi*1. Vsi delovni načrti poudarjajo dolžnost sindikatov, da morajo
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
RAVNE NA KOROŠKEM
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije so podelili osnovnim organizacijam sindikata kovačnice Železarne Ravne, metalurških obratov rudnika Mežica in TOZD Gradis Ravne, prejelo pa ga je še naslednjih 15 posameznikov: Ludvik Sisernik, Kristjan Pečovnik, Slavica Raušer in Albin Hilcman (Rudnik Mežica), Franc Košak, Lizika Gorinšek, Jakob Konič, Oto Hafner, Miha Ošlak, Ivan Tratnik in Anton Vastl (Železarna Ravne), Franc Ivartnik (Koroški zdravstveni dom Ravne), Ana Valenti (Tovarna pohištva Prevalje), Rezka Fajmut (Stavbenik Prevalje), in Franc Fužir (Tovarna lesovine Prevalje).
J. G.
V	temeljnih organizacijah združenega dela na območju občine Ravne na Koroškem bodo začeli z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu najpozneje 20. maja. Pred tem bodo o osnutku zakona o združenem delu že razpravljali na sestankih vodij delegacij.
V	Mežiški dolini bo trajala javna razprava o osnutku zakona o združenem delu predvidoma do konca meseca junija. Vodil in usmerjal jo bo poseben 24-članski politični aktiv.
V	občini Ravne na Koroškem bodo združili javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu z oceno samoupravne organiziranosti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. V vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bodo morali izdelati podrobno oceno samoupravne organiziranosti, osnutek zakona o združenem delu pa bo izhodišče za sestavo akcijskih programov, da bi samoupravno organiziranost združenega dela tudi v Mežiški dolini kar najbolj približali težnjam nove ustave in zakona o združenem delu.
M. A.
DRAVOGRAD
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Dravograd je na razširjeni seji sprejelo načrt javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in določilo naloge sindikatov. Med drugim so se že sešli politični aktivi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in vodje delegacij. Pri tem računajo, da bi v samoupravnih interesnih skupnostih končali javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu do 20. maja. Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu pa bo v temeljnih organizacijah združenega dela potekala na članskih sestankih, ki jih bodo opravili do konca junija.
E. K.
UUBUANA-BEŽIGRAD
Srebrni znak ZSS so podelili 26 posameznikom in 3 osnovnim organizacijam sindikata. Med posamezniki so to odličje prejeli: Slavko Baloh, Florjan Bogdan, Stjepan Korbelj, Zvone Mencej in Ferdo
Miklič (Geološki zavod), Dominik Brajer, Anton Lah, Jože Šubic in Franc Vidrajz (IMP), Vinko Brdnik (TOZD PTT servis), dr. Emil Gantar (Zavod za rehabilitacijo invalidov), Janez Jager, Janez Kante, Alojz Pokovec in Ivan Zupančič (Instalacija), Ivan Krumpak (Center strokovnih šol), Martin Kustec (Beti), Milena Kušlan (Mercator-TOZD Emba), Lojze Lihtenvalner in Jože Trontelj (Ljubljanske mlekarne), Ciril Rozman (SJŽ, oddelek kontrole dohodkov za mednarodni promet), Cvetka Šefic (Commerce), Silva Štupnik (Astra), Franc Umpreht (PTT izobraževalni center), Ivo Žibrat (Komunalno podjetje, TOZD Zale) in Rudi Weiss (Tovarna kovinske galanterije). Srebrni znak pa so podelili še OOS Dinos, PTT servis in Slovenija avto-TOZD servis.
T. Z.
NOVO MESTO:
Pred dnevi so tudi v novomeški občini ustanovili osnovno organizacijo sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih. Do ustanovnega občnega zbora, na katerem so sprejeli pravila o organiziranosti in delovanju ter letni delovni načrt osnovne organizacije, je prišlo na občinski svet Zveze sindikatov v Novem mestu že več kot 50 pristopnih izjav delavcev pri zasebnikih.
V delovnem načrtu so med najpomembnejše naloge uvrstili prizadevanje za včlanitev čim več delavcev v sindikalno organizacijo. Za člane izvršnega odbora osnovne organizacije bodo pripravili izobraževalni seminar. Organizacija bo delovala tako, da bo v njej lahko vsak član v kar najbolj neposredni obliki izražal in uveljavljal svoje interese. Tako so ustanovili devet sindikalnih skupin, in sicer za področje Škocjana in Šentjerneja ter za področje Straže, Dolenjskih Toplic, Dvora in Žužemberka, medtem ko so področje Novega mesta razdelili na sedem sindikalnih skupin po dejavnostih. Te skupine bodo delovale za kovinsko, avtomobilsko, frizersko, lesno, tekstilno in gradbeno dejavnost ter za druge dejavnosti.
Po delovnem načrtu bo sindikat skrbel tudi za urejanje delovnih razmerij med delavci in zasebnimi delodajalci. Ugotovil bo, ali so vsi delavci z območja te sindikalne organizacije sklenili z zasebnimi delodajalci individualne pogodbe o zaposlitvi. Prav tako bo sindikat ugotavljal dejanski položaj delavcev pri posameznih zasebnih delodajalcih, pri čemer bodo posebno pozornost posvetili problemom, na katere bodo opozarjali delavci sami. Sindikat se bo zavzel tudi za hitrejše reševanje, stanovanjskih problemov teh delavcev. Pripravil bo prednostno listo in svoje predloge posredoval solidarnostnemu stanovanjskemu skladu. Mimo tega bo sindikat skrbel še za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju in za rekreacijsko dejavnost, pri čemer bo predvsem skrbel, da bodo delavci dobili regres za letni dopust po določilih kolektivne pogodbe.
R. Š.
v TOZD storiti vse, da bi se delavci lahko ne le dodobra seznanili z osnutkom zakona, ampak da bi v organizirani razpravi na demokratičen način lahko izrekali tudi svoje predloge, mnenja in pripombe k predlaganim rešitvam. Osnovo za razpravo naj povsod pomeni temeljita ocena samoupravnih razmer s predlogi za izboljšanje, ki jih ponuja osnutek „male ustave**. Da bi tako tudi dejansko bilo, so republiški odbori na podlagi že sprejetega akcijskega programa delovanja slovenskih sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu v delovnih načrtih svojega delovanja tudi konkretneje predvideli, kako bodo organizacijam, kijih povezujejo, nudili strokovno in drugo pomoč. Med drugim predvideva vsak RO po več razprav v organizacijah združenega dela posameznih dejavnosti, na katerih bi kar najbolj podrobno spregovorili o vsebinsko zaokroženih poglavjih osnutka o združenem delu.
M. G.
IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE: 10 je prinravil razgovor o nalogah sindikata delavcev prometa in zvez v zvezi z organizacijo razprave o osnutku zakona o združenem delu. Skupaj s centrom RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi pa je izvršni odbor organiziral tudi posvetovanje o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v letališki dejavnosti in v dejavnosti zračnega prometa.
SINDIKAT DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE: Delegati RO so na zadnji seji med drugim prisluhnili informaciji o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje.
SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: RO je na zadnji seji izrekel nezaupnico članom iniciativnega odbora za združevanje usnjarske industrije Slovenije. Izvršni odbor pa je obravnaval pogoje gospodarjenja in posledice delovanja novih predpisov o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev.
SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE: Republiški odbor je na plenarnem zasedanju med drugim obravnaval tudi osnutek dogovora o temeljih plana SRS za obdobje 1976-1980 ter vlogo in pomen ljudske obrambe in družbene samozaščite ter s tem povezane naloge sindikata.
SINDIKAT OBRTNIH DE LAVCEV SLOVENIJE: Na seji RO so povzeli ugotovitve iz javne razprave o preobrazbi sred njega šolstva v usmerjeno izobraževanje, ugotovitve iz razprave o problemih pri uveljavljanju zdravstvenega varstva delavcev ter pregledali aktivnost delegatov republiškega in občinskih odborov sindikata.
SINDIKAT DELAVCEV GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Delegati republiškega odbora so se seznanili z informacijo o prvem osnutku zakona o založništvu.
SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: RO je med drugim razpravljal o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje.
SINDIKAT DELAVCEV ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA: na plenarni seji so se delegati RO seznanili z reformo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje.
■
RO Sindikata delavcev kemične industrije Slovenije naj bi na seji v torek med drugim obravnaval oceno delegatskih razmerij v republiškem odboru in sprejel dogovor o akcijah ob javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Pravimo: naj bi obravnaval, kajti tega zaradi nesklepčnosti ni mogel.
Prisotni delegati so ostro obsoam neodgovornost svojih tovarišev, med katerimi nekateri že nekajkrat neopravičeno niso prišli na seje. Zato so se dogovorili, da bo RO vsem občinskim komitejem ZKS predlagal, naj ocenijo odnos delegatov-komunistov do opravljanja njihove delegatske dolžnosti. Mi pa naj dodamo samo še to, da bi bilo ne le nujno, ampak predvsem prav, če bi RO z (ne) dejavnostjo svojih delegatov seznanili zlasti še organizacije, kjer so bili le-ti izvoljeni. Delegatska baza bo, upajmo, vedela, kaj ji je storiti.
M. G.
GRADBENA OPERATIVA V ZAGATI
Le delavci v precepu?
Slovenska gradbena operativa ima za letos v poprečju zasedene svoje zmogljivosti od 50 do 60 odstotno. Tista podjetja, ki nimajo dovolj dela, si zato na vse načine konkurirajo. Do ostrega ,,zbijanja“ cen prihaja celo v konkurenci TOZD v sestavu iste OZD ali SOZD. Tako stanje nadvse spretno izkoriščajo in-vestitoiji. Račune bodo seveda plačali delavci, saj v podjetjih, kjer nimajo dovolj dela, že napovedujejo, da ne bodo uresničevali določil sindikalne liste, da še ne bodo uveljavljali družbenega dogovora o minimalnih standardih za delovne in kulturne razmere pri zaposlovanju in podobno.
IO RO sindikata gradbenih delav-
cev Slovenije je na zadnji seji ocenil, da stagnacija v gradbeni operativi glede na predvidena dela na področju stanovanjske gradnje, cestnega gospodarstva in drugih gradenj ne bo več dolgo trajala. Zato je obsodil primere omenjenega in podobnega ravnanja ter je vse kolektive pozval k doslednemu spoštovanju sprejetih dogovorov in sporazumov. Se posebej jih je opozoril, naj med seboj kar najbolj usklajujejo delo in tako rešujejo probleme, ki niso nerešljivi. Gre predvsem za primere zapiranja za lastni plot, zavoljo česar nekatera podjetja, ki imajo dovolj dela, iščejo nove delavce, „sosedje“, ki jioj manjka dela, pa ne vedo, kako b> zaposlili svoje ljudi.	M. G.
Prenatrpano gradbišče« sredi borovega gozdiča
Zapleti okoli »petih mesecev« poreškega Parentiuma
jelena laguna pri Poreču. Za naše b°jm6 zelo obsežno hotelsko naselje Do 26 Sret^ P°letja dobilo še enega jjj^ntbnega člana: hotel A katego-
^Od daleč se iz borovega gozdička , Polotoku le sem in tja poblisne sček belega zidu, tako da je prav-(jj>rav edini dokaz, „da se nekaj 8aja“, le skupina gradbenih žerja-v> ki se je - visoko nad krošnjami noeVes - turistično prav nič privlač-
bi U
zarisala v horizont. Sicer pa, kdo
vi . ^as govoril o turističnih pri-, Cnostih, ko prvi gostje - vseka-jaT '^briejšega tipa11 - šele priha-J° na morje in je do tiste prave s°ke kopalne sezone še daleč.
2e 0b [ej trditvi pa bi morali Postati sila previdni, kajti pojem >> aleč“ je lahko zelo relativen, hh Poseben način izgovorjeno lahko Ponteni tudi „blizu“ ali celo „zelo uzu“	g0V0rjm0 0 gradnji
la°Vega hotela Parentium v Zeleni gunj v p0teču, potem vsekakor em° Vsaj za tjva> jjma sivij0 lasje
Preštevanju dnevov do ,,usod-0e8a 1. julija", ko naj bi hotel že oprl vrata za prve goste v svoji JJ^en. Seveda iz inozemstva, kajti Penzion bo po vsej verjetnosti veljal PO dinarjev.
Že slišimo kritične pripombe: da, ... ’ ze nekajkrat smo shšali razbur-PVe zgodbe o tem, kako so gostje Popotovali s svojimi kovčki, na-n>esto strehe nad glavo so pa našli ^dbišče v polnem razmahu. In i se bo nekaj podobnega prime-010 v Poreču. . .
zamude ne bo
1 hi8*'™1 ..družbenim" jezljivcem "jko zagotovimo, da bodo zaman POčakovali turistično detektivko iz Meča, kajti.. Čeprav bo res šlo za an na tesno — in to dobesedno za ^ - so gradbinci ljubljanske Teh-1 6 trdno odločeni, da ne bodo Mnudili. Zaenkrat še vedno v zado-okvirih izpolnjujejo interne e in ni razloga, da jim ne bi ^)eli, kako bodo tudi ob koncu cilj8*03 jUniia pravočasno prileteli v
Tudi pri investitorju - Plava la-sMta iz Poreča - so prepričani, da naposled z roki vse v redu. Nji-°v' strokovnjaki ves čas pozorno Premljajo potek gradnje in, kakor dam je povedal pomočnik glavnega ektoija Plave lagune Ivan Krulc, tud' Z ®rac*bmci zelo zadovoljni in di z rezultati njihovega dosedanje-^ dela. Res je; ča je rok zelo napet, ei>darje videti, daje izvedljiv."
bralce bomo posegli nazaj... bptvj je bi20 vjčgt^ kakor da v Jderavamo pisati o križih in teža-našega turističnega gospodar-a. vendar moramo - morda na szočaranje večine bralcev — pove-a •> da nas zanima predvsem člo-eslta plat gradbinskega življenja.
Vsaj v našem „primeru Parentium" iz Poreča. Postali smo namreč pozorni na to, kako da so se gradbeni delavci — če gre v obravnavanem primeru za gradbene delavce ljubljanske Tehnike, sploh ni pomembno - znašli v položaju, ko morajo z vsemi silami loviti nekakšne bolj ali manj realne gradbene roke, zato da bi si zagotovili osnovni kos kruha in morda - z nadurami - še nekaj več.
Kakšne so plati takega življenja? Človeške, osebne, skupinske, druž-beno-politične... O tem bi radi spregovorili nekaj več in morda mimogrede navrgli še nekatera vprašanja, na katera seveda ta trenutek niti ne moremo niti ne nameravamo odgovarjati, temveč bodo morda kdaj kasneje hvaležno gradivo za razmišljanje.
VSILJENA GRADNJA
Najprej bi kazalo opozoriti na nekaj dejstev..
Ljubljanska Tehnika očitno ni v razveseljivem gospodarskem položaju. Naše sklepanje je bolj posredne narave, ker vse kaže, da se je „pod morati" oprijela dela na poreškem hotelu Parentium prav zato, ker ni vedela, kako naj bi sicer v prvi polovici letošnjega leta zaposlila tristo ali štiristo svojih delavcev. Največ zaradi omenjenih razlogov je bilo vodstvo delovne organizacije — če so seveda izjave in pojasnila iskrena -prisiljeno sprejeti gradbene roke, ki jih večina poznavalcev razmer uvršča med ,.komajda realne in sprejemljive". Kaže, da bo gradnja hotela A kategorije s 625 posteljami, in to praktično v petih mesecih, skorajda jugoslovanski rekord (pra-
vimo skorajda, ker uradne evidence takih rekordov seveda ni).
Kaj se je pa začelo dogajati po sprejemu roka in podpisu pogodbe z investitorjem, to - je že druga zgodba, ki jo nameravamo malce podrobneje osvetliti in postaviti v ospredje.
Oglasili smo se na gradbišču v Zeleni laguni v Poreču ...
Videz je spodbuden. Precej je že narejenega, skupine delavcev se ..gibljejo" prizadevno, ni videti, da bi kdo imel na voljo odvečen čas (še najmanj za pogovor z nekom, ki je priletel „od nekje" in sploh ni jasno, kaj pravzaprav počenja na gradbišču). In vendar, ob vsem tem redu in usklajenem delovnem tempu se zastavlja vprašanje, kako da so prav na tem gradbišču imeli pred tednom ali dvema razburjenje, prekinitev dela, stavko ... saj sploh ne vemo, kakšen izraz naj bi uporabili, da bi resnično natančno opredelili doga-janjee.
KAJ JE BILO?
Mimogrede naj omenimo, da so delavci, ko smo se hoteli z njimi pogovarjati o prekinitvi dela, odločno odmajevali z glavami: „Stavka? Saj nismo prekinili z delom! Bil je samo zbor kolektiva!"
Res je, da so informacije o tem, kaj se je v resnici zgodilo, zelo nepopolne in največkrat celo v precejšnjem razkoraku. Dejstvo je, da niso nehali delati (ali,.začeli zborovati") vsi. Koliko je bilo takih? Polovica? Tretjina? Samo nekaj razgrajačev? ...
- ''ŽI2S3S21
Delovni tempo je neusmiljen — ne pozna ne praznika ne delavnika prazniki je bil dobršen del delavcev na gradbišču ...
Tudi med prvomajskimi
Verzije so — kot rečeno — različne. Dejstvo je, da je določenemu delu delovnega kolektiva na gradbišču v Poreču prekipelo.
Zakaj?
Telegrafsko jasno in kratko vprašanje, na katero smo pa dobili vse prej kot telegrafsko kratke in jasne odgovore. Pojasnjevanja je bilo sicer veliko, vendar je bila resnica — kolikor sploh lahko govorimo o njej kot o oprijemljivem dejstvu - hote ali nehote dokaj v ozadju.
Jla videz so se delavci začeli raz-buijati, ker so imeli pripombe na račun prehrane (kvalitete, izbora itd.), zaradi nekaterih zapletov zavoljo prenočevanja ipd . . In potem je še cela pahljača drobnih in manj drobnih opravil, ki utegnejo temu ali onemu ,4ti na živce". Denimo: delavec je do 15. v mesecu bolan in ker je treba vse skupaj sporočiti socialnemu zavarovanju do sedemnajstega (je že tako?), pride do enomesečne zamude v izplačilu boleznine. In delavec ..eksplodira", ker ,,ne razume", da so stvari pač take in ne morejo biti drugačne. V Ljubljani ima sicer za odgovore na vprašanja na voljo številne delavce v skupnih službah in seveda razburjanje zaradi pomanjkljivih (ali odsotnosti) informacij ne more priti do
llllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIII
Nujen klic za pomoč s stanovanjskimi prikolicami
Na današnji seji je izvršni odbor predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije razpravljal o razmerah na potresnem območju Posočja na osnovi informacije predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janeza Barboriča, ki je včeraj obiskal od potresa prizadete kraje.
Izvršni odbor je ugotovil, da pomoč prizadetemu prebivalstvu prihaja organizirano in hitro in da je preskrba z živili ter prehrano zagotovljena. Še vedno pa nujno potrebujejo na tem področju stanovanjske prikolice, saj moraj o zaradi potresnih sunkov razmajane, še neporušene hiše prebivalci zapuščati, ker niso več varne za prebivanje. Sindikati so po svojih medobčinskih, občinskih in osnovnih organizacijah v naši republiki že zagotovili in
poslali na potresno območje 207 prikolic, po današnjih sporočilih novogoriškega štaba za civilno zaščito pa jih potrebujejo na območju Tolminskega še najmanj 114 in na novogoriškem območju še 24 prikolic.
Izvršni odbor predsedstva ^republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije zato ponovno prosi vse organizacije sindikata, delovne skupnosti in druge, naj storijo vse, kar je še možno storiti, da bi nemudoma poslali na potresno območje čim več stanovanjskih prikolic. Ta klic na pomoč je toliko bolj nujen, ker je v noči med 13. in 14. majem neurje v Posočju močno poškodovalo šotore, v katere se je zaradi potresa in porušenih hiš zatekel večji del prizadetega prebivalstva.
mn
veljave. Na gradbišču pa, kjer si „sam s svojim delom kot kaplja na dlani" in potem ni nikjer nikogar več, razen širnega neba nad tabo, se seveda lahko tako pomanjkanje informacij sčasoma spremeni v občutek, da „nekaj s tabo počenjajo, na kar sam ne moreš vplivati, čeprav bi po vsej logiki imel do tega pravico. In razburjenje je takoj pri roki. ..
DELOVNI TEMPO
Kakor se nam je zdelo, je osnovni razlog za negodovanje delavcev treba iskati v pretiranem delovnem tempu. Druga stvar je, če delavci razumejo ali ne, da je delovna organizacija pač v nezavidljivem gospodarskem položaju in da'morajo tisti - se pravi delavci - prispevati do svojih skrajnih meja „vse“, če hočejo, da se bodo lahko pogovaijali o svojih plačah. Dobro, rok je pač rok in nima nobenega smisla pogovarjati se o tem, če je realen ah ne. Dejstvo je - takšna je namreč realnost na poreškem gradbišču (in verjetno še na prenekaterem pri nas), da morajo delavci usmeriti vse svoje sile, razmišljanje in pripravljenost v to, kako bodo vsak dan spravili skupaj kar največ delovnih ur (normalen delavnik je ta čas 12 in nemalokrat tudi več ur), vse drugo jih pa naj ne bi več zanimalo. No, saj možnosti za zanimanje jim nihče (vsaj uradno) ne odreka, vendar je resnično vprašanje, za kaj je človek še sposoben, če zjutraj vstane ob petih, nakar je umit in pripravljen za ..civilizirano življenje" nekje med osmo in deveto uro zvečer in je vmes v glavnem samo garanje in sem in tja kakšna cigareta in steklenica piva ...
Saj pri takšnem razmišljanju morda zveni kot neokusna anekdota, vendar... Sredi pogovora smo mimogrede ujeli, kako ,,smo včeraj tudi malce plesali. Menda so v Zeleni laguni na počitnicah številne gostje iz Češkoslovaške in so bili plesalci zelo cenjeni.
,,A tako," pravimo, ..govorite o prenapetem delovnem tempu in še podobnih stvareh, zabavo ste nam pa hoteli kar utajiti. Torej le ni res, da se mimo dela pri vas ničesar ne dogaja ...“
Priletel je zelo resen in kategoričen odgovor: „Še v pogovor se nisem upal spustiti, ker bi prav gotovo ,,mrknil", če bi šlo zares. Žalostno, kaj? “
Torej, zabava s priokusom grenkobe zaradi zgaranosti, ki jo prinaša prenapet delavnik ..
REAKCIJE
Dejstvo je, da se zaradi priganjanja delavcev čez mero potem tudi dogaja, da nekatere povsem normalne (in sprejemljive reakcije - seveda v normalnih delovnih razmerah) stvari postanejo nenormalne. Vprašanje je, če si jih lahko pojasnjujemo
-	in jih lakiramo - tako, da jih skušamo naprtiti na pleča ,.nekaj razgrajačem, za katere smo že vnaprej vedeli, da delajo samo težave" ali pa smo pripravljeni razumeti stvari z večjim ah manjšim občutkom za ljudi in ,.klimo" v neki delovni skupnosti.
Ob tem je prav gotovo tudi res, da delavce navsezadnje bolj malo zanima, če je njihovo vodstvo — zaradi takih ah drugačnih razlogov
—	podpisalo pogodbo, nad katero zdaj praktično vsi strokovnjaki zma jujejo z glavami. Tako razmišljanje je - gledano z očmi delavca -kvečjemu na ravni brezkoristnega filozofiranja, ko je pa očitno, da mora prav on s svojim delom in prekomernim prizadevanjem ,,pokrivati" vse tisto, kar v pogodbi z investitorjem ni v mejah normalnih zmogljivosti.
In kljub vsemu bi lahko rekli, da na gradbišču Parentiuma „vlada ustvarjalna delovna klima". Zaenkrat je večina prepričana, da bodo zmogli opraviti delo do 1. juhja (naj vzame vrag realnost roka!). Na tihem se le zavedajo, da je Tehnika zbrala v Poreču vse (vsaj za večino delavcev to velja), kar največ velja. Torej če ta ekipa ne bo zmogla, potem je ne bo kazalo zmerjati, da bo delovna organizacija plačevala za vsak dan zamude (če bo do nje prišlo) po 28 starih milijonov penalov in zraven še kaj . ..
Prav gotovo pa bodo morah v Tehniki „pod nujno" razmishti tudi o drugačnih - rekli bi bolj normalnih - obhkah stimulacije delavcev, kot so zgolj, „če boš delal več, boš dobil tohko in tohko nadur več", in vzbujanje občutka, da so „dobra ekipa, če jim nekdo s trdo roko ves čas stoji za hrbtom".
Vprašanje je, do kdaj bodo delavci pripravljeni sprejemati tako , jogiko", ki je sicer zelo preprosta, vendar nikakor ne bi smela zdrkniti na raven že zdavnaj preživele preproščine ...
IGO TRATNIK
OPRAVLJENO DELO -
b. V ribniški dohni skoraj ni človeka, ki ne Poznal Franceta Zajca. Pa ne samo zaradi zav r 1 doma a Kota, marveč predvsem . Mj° njegovega dolgoletnega aktivnega pQ ^nepolitičnega in sindikalnega dela. ,a .tlesetih letih zvestobe delovni organi-tj. -11 RlKO v Ribnici, kjer kot učitelj prak-p !}e8a pouka vodi izobraževalni center za cevKtlCn0 usPosaMjanje delavcev in učen-z . v 8°spodarstvu, se rad spominja prvih etk°v dela tega centra. j,0~ To je edini tovrstni center na našem nou, pobudo za njegovo ustanovitev pa
-[j podjetji RIKO in kočevski 1TAS. predVe delovni organizaciji sta se namreč skrb i*et' dogovorili, da bosta načrtno
j , - za strokovno izpopolnjevanje svojih dat ICev in Opencev v gospodarstvu. Že po-izšni i ° tem’ da se je z letošnjo generacijo narj ° v centru več kot 200 mladih kovi-naSi! krzčas dovolj prepričljivo govori o raz S*rk’ za strokovne kadre. Še bolj pa je escljivo dejstvo, da danes prav po za-
slugi centra v kovinski indutriji ribniške občine nimamo med zaposlenimi niti enega nekvalificiranega delavca.
Seveda pa je delo v centru le del Zajčevih vsakodnevnih obveznosti. Nekaj manj kot deset let je namreč že predsednik občinskega sindikalnega sveta, poleg tega pa opravlja še več drugih odgovornih družbenopolitičnih funkcij. Ko smo ga prosili, naj jih skuša našteti, nam je le šegavo odvrnil, da bi potreboval za to precej časa in da ne sodi v krog tistih, ki se le postavljajo s številom funkcij v družbenopolitičnih organizacijah, pač pa med tiste, ki se izogibajo praznega besedičenja in vselej skušajo akcijsko delovati tam, kjer so njihova pomoč in izkušnje potrebne.
- Tudi za Ribnico - tako kot za druge slovenske občine - velja ugotovitev, da včasih sindikat ni delal drugega, kot da je delil nakaznice, organiziral udarniško delo v podjetjih in kraju, skrbel za ozimnico, ..blagoslavljal" nagrade ... Od tedaj se je marši-
NAJVEČJA NAGRADA
kaj spremenilo. Ce sodim po svojih izkušnjah, lahko mirno rečem, da danes brez tvorne, vsebinsko jasno opredeljene vloge in aktivnosti sindikatov ni mogoče pričakovati uspehov tudi na drugih področjih družbenega in javnega delovanja. Kaj naj pri tem rečem za našo občino? Morda le to, da danes delavci veliko bolj kot prejšnja leta upoštevajo delo sindikalne organizacije, zavedajo sc, da lahko v njej uresničujejo vse svoje težnje in hotenja. To pa je ogromen korak naprej v primerjavi z razmerami v minulem obdobju.
Rezultati skupnih akcij ribniških sindikatov in občinskih družbenopolitičnih organizacij se že odražajo v vsakodnevni samoupravni praksi.
- Zlasti je razveseljivo spoznanje, da se skušamo v sindikatih docela otresti forum-skega delovanja, rešitve iščemo izključno po poti samoupratnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. K temu so v največji meri pripomogli ustava, partijski do-
kumenti in sklepi 8. kongresa slovenskih sindikatov. Ce bomo tako nadaljevali, sem prepričan, da bomo ribniški sindikati prispevali pomemben delež k čedalje večjemu uveljavljanju in utrjevanju vloge in mesta sindikata. Prvi rezultati, doseženi na tej poti, so več kot spodbudni, to pa pomeni, da si je sindikat že doslej utrdil mesto v doslednem boju za uveljavitev samoupravnih odnosov v vseh delih združenega dela.
Taka je v grobih obrisih „podoba“ Franceta Zajca, dolgoletnega sindikalnega delavca v ribniški občini. Ko odloži vsakodnevne skrbi in obveznosti, prepeva v pevskem zboru Lončar KUD Franc Zbašnik v Dolenji vasi. Prejšnja leta je bil v dolini pod Malo goro znan tudi kot zavzet amaterski igralec, zdaj pa za udejstvovanje na odru nima več časa. „Škoda, toda, kaj, ko je drugega toliko . ..“ pribije za konec in se v mislih za hip povrne v čase, ko je še nastopal na do-lenjevaškem odru . . .
I. V1RNIK
iz albuma
sindikalnih delavcev
JANEZ BARBORIC, PREDSEDNIK SLOVENSKIH SINDIKATOV MED UDELEŽENCI 8. IN 9. POLITIČNEGA TEČAJA
MOČ IN ODGOVORNOST
Osnutek zakona o združenem delu daje sindikatom mnogo več veljave na vseh področjih življenja in dela. V javni razpravi je potrebno pred' vsem spreminjati dosedanjo samoupravno organiziranost z duhom in črko osnutka zakona o združenem delu, ki konkretizira ustavna določile
Minuli teden je predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič govoril slušateljem osmega in devetega političnega tečaja v Dolenjskih Toplicah.
Tudi ta seminar je posvečen predvsem usposabljanju sindikalnih aktivistov za uresničevanje nalog, ki so pred organizacijo. „Tudi na tem seminarju velja, da se moramo vsi usposobiti za opravljanje vse bolj odgovornih in tudi zahtevnejših nalog, ki so pred sindikati. V ustavi so zelo jasno napisane naloge sindikatov v naši družbi, osnutek zakona o združenem delu pa jih konkretizira in tudi natančno določa pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata v združenem delu in v družbi sploh,“ je opozoril predsednik slovenskih sindikatov že takoj na začetku razgovora.
Janez Barborič je govoril o nalogah sindikata z aspekta vprašanj, s katerimi se osnovne organizacije, občinske in zveza sindikatov nasploh ukvarjajo v tem trenutku. Nedvomno je pred članstvom v sedanjem trenutku najbolj aktualna javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Ne zato, ker je to trenutno aktualno, temveč zato, ker je zakon pravo orožje
delavcev in občanov za uresničevanje njihovih elementarnih pravic in dolžnosti, ki jim jih daje ustava.
ZAKON JE JASEN
Osnutek zakona o združenem delu govori o nalogah sindikalne organizacije v več določilih. Janez Barborič je še posebej opozoril na 30. člen zakona, ki daje sindikatom pobudo za ukrepe in tudi za neposredno ukrepanje, da bi delavci uveljavili svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice ter da odločajo o vseh drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Sindikalna organizacija ima pravico dati pobudo in predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma in začeti postopek za ponovno obravnavanje sklenjenih samoupravnih sporazumov, če meni, da se z njimi kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi določeni z ustavo.
Nedvomno velja še posebej omeniti, da je po določilih zakona sindikalna organizacija tudi udeležena v postopku sklepanja samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev v zdru-
ženem delu ali določajo merila in osnove za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Če v organizaciji združenega dela odločajo o vprašanjih, ki zadevajo samoupravne pravice delavcev, materialni položaj in interese delavcev ter organizacije združenega dela in če je treba v procesu odločanja uskladiti interese in stališča enega dela delavcev z interesi večine delavcev, morejo organi v organizaciji združenega dela omogočiti sindikalni organizaciji, da ta vprašanja obravnava, in hkrati mora obravnavati vse rešitve, kijih predlagajo na zahtevo sindikalne organizacije ... Skratka do njih mora zavzeti stališče.
EZD ZUNAJ ZAKONA
To je pravzaprav temeljni člen v osnutku zakona, ki govori o nalogah sindikalne organizacije. Janez Barborič je udeležencem političnega tečaja še posebej navedel nekaj primerov, ki so značilni kot neizpolnjevanje ustavnih zahtev pri konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela. „V praksi se srečujemo z različnimi rešitvami pri organiziranju temeljnih organizacij,“ je dejal. „Lah-
KOLEDAR
NALOG
Priprave na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu so v polnem teku in v osnovnih organizacijah sindikata že pripravljajo vse potrebno za sestanke sindikalnih skupin in za članske sestanke. V republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije bodo že prihodnjo sredo na predsedstvu naredili prvo oceno dosedanjih priprav, medtem ko so se v republiških odborih že dogovorili za svoj prispevek v javni razpravi.
Vzporedno z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu je pozornost sindikatov usmerjena tudi v snovanje srednjeročnih razvojnih načrtov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, v ocenjevanje letošnjega gospodarjenja v delovnih organizacijah ter sprejemanje ustreznih ukrepov, da se poveča produktivnost dela, izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in poživi izvoz.
PONEDELJEK, 17. MAJA
—	Tretja redna seja sekretariata RS ZSS za organizacijo javne razprave o^snutku zakona o združenem delu, na kateri bodo ocenili dosedanje priprave na javno razpravo.
—	Na pogovoru z uredniki sredstev množičnega obveščanja in novinarji, ki spremljajo delovanje sindikatov, se bodo dogovorili o tem, kako naj sredstva množičnega obveščanja spremljajo to družbenopolitično akcijo in kako naj jo pomagajo vsebinsko spodbujati in usmerjati.
—	Na seji RO sindikata delavcev kemične industrije Slovenije bodo razpravljali o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Ocenili bodo tudi delegatska razmerja v republiškem odboru in se dogovorili o javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu.
TOREK, 18. MAJA
- Na seji RO sindikata delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih organizacij Slovenije bodo spregovorili o osnutku družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za delo državnih organov v SR Sloveniji in se dogovorili o javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu.
SREDA, 19. MAJA
—	Na seji predsedstva RS ZSS bodo razpravljali o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, o poteku družbenega planiranja in o letošnjih gospodarskih gibanjih. Poleg tega bodo obravnavali še osnutek dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980, osnutek družbenega dogovora o ukrepih za racionalizacijo stanovanjske graditve v SR Sloveniji, o uresničevanju ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti v družbenih dejavnostih.
-	Na sindikalni konferenci cestnega gospodarstva bodo ocenili uresničevanje samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke te dejavnosti, govorili o družbenem dogovoru o skladnem razvoju prometa in zvez v letih 1976-1980 in sprejeli akcijski načrt za sodelovanje v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu.
ČETRTEK, 20. MAJA
— Na seji predsednikov koordinacijskih komisij za usklajevanje in usmerjanje družbene akcije za gradnjo stanovanj za delavce bodo razpravljali o uresničevanju sklepov 4. skupne seje izvršnega komiteja CK ZKS in predsedstva RS ZSS za nadaljnje usmerjanje in izvajanje stanovanjske politike v SR Sloveniji.
ko bi rekli celo, da so tudi tisoč članske temeljne organizacije, da znotraj njih obstaja več enot, ki so tudi ekonomsko, tehnološko in samoupravno zaokrožene celote. Le-te ponekod imenujejo enote združenega dela, ki so v resnici zunaj zakona. V osnutku in ustavi ni govora o takih EZD. Tudi druga skrajnost, ki jo srečujemo, ko so v nekaterih delovnih organizacijah organizirali le temeljne organizacije v okviru dejavnosti skupnih služb, denimo gradbeništvo, prevoz . .., kaže, da smo pogojem za konstituiranje TOZD posvečali premalo pozornosti. Lahko bi rekli, da ustave in osnutka zakona o združenem delu sploh niso prebrali v takih kolektivih."
\
Republiški odbor sindikata delavcev trgovine Slovenije poziva vse osnovne in občinske organizacije sindikata, da se čimprej vključijo v solidarnostno akcijo za pomoč prebivalstvu na območju, ki ga je prizadel potres. Pomoč naj delovni kolektivi prispevajo po lastnih možnostih bodisi v materialu ali v denarju.
O svojih prispevkih obveščajte RO sindikata delavcev trgovine Slovenije.
RO SINDIKATA
TRGOVINE SLOVENIJE
13.	5. 1976 LETA
\________________________y
DOHODKOVNI ODNOSI
Predsednik slovenskih sindikatov je prav zaradi tega še posebej opozoril na določilo v osnutku zakona o združenem delu, kjer govori o pravici in dolžnosti za organiziranje temeljne organizacije v tistih primerih, kjer obstajajo za to pogoji. Sindikalna organizacija ima prav v tem primeru še posebne naloge in gotovo ni po naključju zapisano v osnutku zakona določilo, da lahko sproži postopek za konstituiranje tudi organ družbenopolitične skupnosti ter družbeni pravobranilec samoupravljanja. „To določilo je bilo nujno potrebno zapisati v novi zakon," je dejal Janez Barborič,,,kajti vse preveč je bilo doslej izigravanj, neodgovornosti in tudi posploševanja pri ocenjevanju pogojev za konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela."
Tako je poudaril Janez Barborič in ob tem dodal, da se v praksi še vse premalo zavedamo pomena urejenih dohodkovnih odnosov, ki so y resnici temelj in najbolj realna osnova za združevanje v delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo in v poslovne skupnosti. In predvsem od razvoja delegatskih razmerij je odvis-
no, kako bodo delavci v združenem delu in občani obvladovali vsa vprašanja, s katerimi se srečujemo v procesu družbene reprodukcije, in sicer v družbi sploh. Z dosedanjim delegatskim sistemom ne smemo biti zadovoljni, kajti vse preveč je še starega, usedlin „poslanskega“ ravnanja, premalo verificiranja stališč in predlogov v bazi... To je še posebej očitno pri delovanju samoupravnih interesnih skupnosti, kajti prepogosto so v ospredju le pritiski za sredstva, ne pa argumentirana razprava o združevanju interesov v okviru teh skupnosti. Prav sindikat ima pri oživljanju delegatskih odnosov pomembno vlogo. Ne le zato, ker tako piše v osnutku zakona ali v ustavi, temveč predvsem zato, ker je to tista organizacija delavskega razreda, ki ima realno zagotovljene vse možnosti, da z organizirano akcijo presega sedanje in gradi nove odnose.
prej je stoijen. Gotovo velj3 opozoriti tudi na to, da nantj6 s samoupravnim sporazume''3’ njem uspelo „potisniti“ deliteV sredstev za osebne dohodke v družbeno sprejemljive okvir®-In bržčas je tudi res, da bolj k® se bo naša družba razvijala, b°v se bodo manjšali razponi ^ osebnih dohodkih, torej se bodo manjšale socialne razlik6 itd. Točneje povedano, gre ce ? za vprašanje, na katerem social*' zem živi ali pade,“je dejal pre**’ sednik Barborič. Prav zato v sindikatih toliko poudaijam0 pomen nagrajevanja po delu i*1 tudi samoupravno sporazumevanje, kajti to sta dve orožji za spodbujanje pri delu in hkrati tudi za „uokviijanje“ družbeno sprejemljivih osebnih dohodkov.
Janez Barborič je opozoril, da dohodkovni odnosi niso vzpostavljeni tudi pri planiranju nadaljnjega razvoja našega gospodarstva. Ne nazadnje potrjuje to tudi podatek, daje v srednjeročnem načrtu prijavljenih 750 projektov za investiranje, vendar je le 62 pripravljenih tako, kot je potrebno, le trije imajo zagotovljeno tudi finančno kritje. Vse prevelike so še vedno želje po banč-: iili sredstvih, preveč je zanašanja na različna druga posojila . .., premalo pa takšnega urejanja odnosov, v katerih bi se delovne organizacije odločale za kompleksno urejevanje proizvodnje od surovin do prodaje.
NAGRAJEVANJE PO DELU
Lahko bi rekli, da stoji pred sirdikatom v naši družbi med prvenstvenimi nalogami boj za višjo produktivnost. Žc sam podatek, da še vedno 60 odstotkov zaposlenih prejema osebne dohodke na osnovi izobrazbe, del o-nega staža itd., ne pa na osnovi količine vloženega dela, je zgovoren. Sindikat v vsaki temeljni organizaciji in družbi nasploh mora v bodoče posvetiti veliko več pozornosti nagrajevanju po delu.
„Še pred nekaj leti smo se v Sloveniji srečevali z zelo velikimi socialnimi razlikami, z zelo čudnimi razmerji med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki... Ta neskladja smo uspeli popraviti s pomočjo samoupravnega sporazumevanja. Lahko trdim, da takšnih ekscesov, kot smo jih srečevali prej, danes ni več in da se je družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje prav pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke pokazalo kot učinkovit instrument za razreševanje pogosto tudi zelo kritičnih problemov." K temu je Janez Barborič še dodal, da sicer z dosedanjimi rezultati v procesu samoupravnega sporazumevanja ne moremo biti zadovoljni, toda korak na-
SINDIKAT
IN KRAJEVNA SKUPNOST
Janez Barborič je udeležence političnega tečaja opozoril, da je pieC sindikalnimi organizacijami nalog3’ ki ni povezana le s spoznavanje111 določil osnutka zakona, temveč Je veliko bolj pomembno to, da spre' minjamo že v razpravi o osnutku zakona svojo samoupravno organiziranost. Za sindikalno organizacijo le to vprašanje temeljna naloga, kaj*1 predvsem v ..preseganju" sedanjih razmer, odnosov... se kaže njeo3 vloga, njen pomen in ne nazaduj® tudi njena učinkovitost. Rekli si«0’ da je po zakonu o združenem de*u sindikalna organizacija tista, ki d11? pravico in celo dolžnost za konstituiranje temeljnih organizacij, za podpisovanje samoupravnih sporazumov in urejevanje drugih vprašanji ki so življenjskega pomena za delavce v združenem delu.
Seminaristi so predsednika do-venskih sindikatov Janeza Barboriča povprašali tudi o vlogi sindikata v krajevni skupnosti. ..Doslej organiziranosti sindikata v tej temeljni druz; beni celici nismo posvečali dovol) pozornosti, je pojasnil Janez Barborič. Razmišljanja o tem, kak® spraviti sindikat v krajevno skupnost, so že stara, seveda pa kaže poudariti, da se v krajevnih skupnostih srečujemo s heterogenimi in zel® prepletenimi interesi Dogovoril1 smo se za naslednje načelo: čejev krajevni skupnosti vsaj trideset delavcev, lahko delegirajo svojeg3 predstavnika v krajevno konferenc® SZDL ter prek nje urejajo vsa vpra šanja, s katerimi se srečujejo v krajevni skupnosti. Seveda pa moram® ob tem tudi poudariti, da je dejavnost, učinkovitost in predvsem P11' zadevnost občanov v krajevni skupnosti odvisna od tega, ali se le-ta 1®; teva urejanja življenjskih vprašanj občanov in delavcev ali ne. V tistuj krajevnih skupnostih, kjer so taki odnosi, je dejavnost intenzivna.1
Seveda v tem zapisu nismo mog povedati vsega, o čemer jc govor, Janez Barborič z udeleženci P0*1*1, nega tečaja. Želeli pa smo tudi pr® vsem opozoriti na tista vprašanja, v tem trenutku pred sindikalnim organizacijami pomembna predvse pr opredeljevanju vloge sindikata združenem delu in družbi.	r
MARJAN HORVA*
tr. o S1
po sledeh dogovarjanja
15. maja 1976 stran
, ^ javni razpravi je osnutek za-kona o združenem delu. Ta doku-Went ni le sad večmesečnega dela °niisij, ki so ga pripravljale, tem-Več tudi rezultat izkušenj, ki smo ^ jih pridobili v dosedanji samo-I Pravni praksi. Brez pretiravanja .ho trdimo, da prinaša ,,mala Ujtava“, kot pravimo zakonu o druženem delu, jugoslovanskemu delavskemu razredu in delovnim JVjem orožje, s katerim bodo J?hko povsem obvladovali odnose v družbeni reprodukciji in v družbi Nasploh ter urejali medsebojna razmerja v skladu z načeli nove usta-e- Se več, novi zakon je orožje v eeju za nadaljnji razvoj socialistič-samoupravne in demokratične družbe, je sredstvo za takšno uredi-ev procesa samoupravnega odlo-anja, da bosta delavec v združe-uern delu in občan resnično odločala o pogojih in rezultatih svojega
V našem razgovoru z nekaterimi delavci so sogovorniki predvsem Poudarili, da so tak zakon nujno Potrebovali. Tudi zato, ker novi ?®kon konkretizira določila ustave ^ kar hkrati daje odgovore na dueme, ki smo jih v procesu samo-uPravnega odločanja srečevali do-
^OZNATI ZAKON
^ELca ČARMAN, preddelavka vod-n fkd »pripravljalnica14 tovarne DEKO-RaTIVNA, pripoveduje:
»0 zakonu o združenem delu sem zve-eia največ s televizijskega ekrana, manj P® iz časopisov; delo, funkcije in gospo-N*U]stvo mi vzamejo toliko časa, da ko-JNaj utegnem kaj prebrati. Zato so moje Predstave o tem zakonu še zelo površne. Ucinski sindikalni svet bo v maju orga-ziral javno razpravo in takrat bomo dt v naši delovni organizaciji podrobno Podelali osnutek zakona in se o njem po-jcenili- Lahko pa že rečem, daje tak za-Potreben. Ni nekaj narekovanega, saj ^uaja iz stopnje, ki smo jo dosegli v druz-drnžh1 in ekonomskem razvoju naše j e’ J® torej objektivna mgnost. Res |J a So še ljudje, ki pravdo, naj eni de-»1 ’ drtgi pa vodijo, upravljajo. Tudi ne-ten delavci še menijo, da je njihova . 0 znost delati, nekdo pa naj jim to do-J° plača. A takih je vse manj — in mi-un, da bo novi zakon odpravil še tisto Pasivnost, kar je je, po drugi strani pa em°8°čil tiste, ki bi še radi odločali in pravljali v imenu delavcev, udi za svoje sodelavce lahko rečem, da za-^ua v celoti še ne poznajo, so pa toliko se-lik ni,en* Z njeg°vo vsebino, da se zavedajo, ko-° bo pomenil za njihove interese. Da se za °n zanimajo, lahko vidim. Sem sindikalna se7erlen'ca v svoji sindikalni skupini in pred-st n'ca odbora za informiranje: po vsakem se-kd' k me ^clavci sprašujgo, kaj je novega in aJ bodo predavanja in pogovori, da bi se z te s0"0"1 P°PP^e seznanili. Povedala sem že, da eminarje pripravljamo za mesec maj.
Rediti odnose
J,°.?E GAŠPERIN - orodjar v EMO Je dejal:
»Zakon o združenem delu prinaša h°go konkretnih rešitev kdaj, kako in je mogoče organizirati temeljno ^ganizacijo združenega dela. Doslej smo „ . sre®evali z različnimi razlagami po-za konstituiranje, kar je ne nadnje jsispevalo tudi k temu, da imamo ^ drugimi tudi v EMO zelo veliko tekat • ^guulzadij0 združenega dela, v nj.5' praktično sploh ni mogoče orga-ne ra^ neposredne samouprave. Seveda te samo za pogoje za us ta na vij a nje-hmeljne organizacije, prav gotovo je naj-^ J pomembno, da osnutek zakona o j vUz®nem delu zelo jasno opredeljuje 0r °uhovne odnose med temeljnimi u n'nacijami združenega dela in do-dn t?Vne 0^n0se temeljnih organizacij se j , Pnih in strokovnih služb. Če smo °slej lahko strinjali tudi z neurejenimi ?emoženjskimi in drugimi odnosi med Ve. jnimi organizacijami in morda pre-dovoljevali strokovnim in skupnim lav t>am’ odločajo v imenu nas, de-ra Cev’. poslej zakon onemogoča takšno , nanje. Ustava in zakon zagotavljata de-j,Cern v temeljni organizaciji združenega r a’ da se sami odločajo o prihodnjem sta i°jU svoie organizacije, podjetja ali se-raz • 6 0rganizacije. Celo spodbujata kovol drugačnih odnosov med stro-i,J1'!?11}! službami in neposredno pro-°dnjo. če je to načelo, če je to zahte-

DELAVCI O SVOJI »MALI USTAVI« - DELAVCI O SVOJI USTAVI« - DELAVCI O SVOJI »MALI USTAVI«
HHmillMHII ■ imu—MHm-MnHHHIIHrtl IIHIIIII^^■^I■|   HIM M H ■  
PRILOŽNOST, KI JO JE TREBA IZKORISTITI
va zakona o združenem delu, potem moram povedati, da je zdaj predvsem stvar delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, kaj bodo proizvajali in kako bodo gospodarili z ustvaijenim dohodkom.
Mala ustava, kot pravimo zakonu o združenem delu, zelo natančno opredeljuje pravice in dolžnosti delavcev v združenem delu. Sicer pa ne gre samo za temeljne organizacije in za organiziranost na ravni temeljne organizacije. Kar zadeva nas, še vedno ne vem, zakaj plačujemo določene prispevke za skupne službe ZP Iskra in kakšni so rezultati teh skupnih služb. Mislim, da je potrebno v razpravi o zakonu o združenem delu delavcem naliti čistega vina. Ne samo zato, ker to hočejo, temveč zato, ker je to - čisto vino resnično spodbuda za to, da začnejo razmišljati o pogojih svojega dela.
ZAHTEVAMO ČISTE RAČUNE
PETER KOVAČEK — strugar v temeljni organizaciji mehanska obdelava TAM, ugotavlja:
„Zakon o združenem delu zagotavlja, da bomo delavci vedeli, zakaj razporejamo sredstva za posamezne samoupravne interesne skupnosti in zakaj se v nekaterih primerih odpovedujemo osebnim dohodkom. Res je, da v Tovarni avtomobilov Maribor še nismo konkretno prilagajali naših razmer določilom novega zakona o združenem delu, vendar lahko rečem, da bo treba marsikaj spremeniti pri nas in v širši družbi. Sem delavec iz neposredne proizvodnje in zanima me, kdo kroji ekomomsko politiko, kdo določa posamezne ukrepe in predvsem kdo odloča o cenah posameznih izdelkov. Gre za enakopravnost, gre tudi za to, da imajo vsi subjekti gospodarjenja enake možnosti za poslovanje. Pričakujem, da bomo z novim zakonom naredili red, kajti zakon predvideva in zahteva ne le usklajeno gradnjo novih proizvodnih zmogljiTOSti, temveč tudi optimalizirane gradnje glede na potrebe sedanjega in bodočega trga.
Nedvomno je skrajni čas, da se delavci na začetku leta — ob pripravljanju planov in samoupravnih sporazumov o temeljih planov — temeljito seznanimo z vsemi potrebami, ki jih ima tako imenovana družbena nadstavba. Gre za šolstvo, gre za zdravstveno in socialno zavarovanje, gre za prispevke kulturni skupnosti in drugo. Doslej nismo natančno vedeli, koliko moramo plačevati za takšne in podobne potrebe.
Osnutek zakona o združenem delu je tudi na področju samoupravnega sporazuma zelo jasen. Pa ne gre le za samoupravno sporazumevanje o negospodarskih vprašanjih, gre predvsem za to, da zelo jasno določa, kdaj, zakaj in kako morajo delavci z neposrednim izrekanjem odločati o naložbi. Velja poudariti, da postaja samoupravno sporazumevanje vse bolj osnovni družbeni instrument za urejanje medsebojnih odnosov, predvsem pa za odločanje o razširjeni reprodukciji.
Prav gotovo je kvaliteta novega zakona o združenem delu tudi v tem, da zelo natančno opredeljuje obveznosti in naloge posameznih organov v samoupravnem sporazumevanju. Sindikalna organizacija čedalje bolj postaja nosilec sporazumov in ob tem po osnutku zakona dobiva tudi pravico, da postaja „tožilec“ v primerih, ko se delavcem ne zde pravilno formulirane obveznosti in pravice delavcev v združenem delu, ali ko so kršene tudi osnovne zakonske obveznosti.
Osnutek zakona o združenem delu zato pomeni veliko pridobitev za delavski razred in za delovne ljudi. Njegove rešitve spodbujajo povezovanje, delitev dela in ne nazadnje tudi usklajevanje proizvodnih programov. Morda bi kazalo še podrobneje, še konkretneje opredeliti odnose med proizvodnjo in trgovino. Prav nihče nima pravice po novem zakonu dobivati ekstra profit, posebno rento . . .
PROTI OZKOSTI________________________
MARJAN ŠPES - strojni vzdrževalec v tovarni celuloze in papitja Djuro Salaj-Krško nam je pripovedoval:
„Novi zakon o združenem delu bo zminiral vse umetne tvorbe v našem gospodarstvu- Tisto, kar ne sloni na čistili dohodkovnih odnosih, kjer ti niso uveljavljeni in tudi niso pogoj za sodelovanje, bo nujno moralo spremeniti svoje obličje. Seveda ne gre le za obličje, temveč za zelo pomembne vsebinske odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela, delovnimi organizacijami in sestavljenimi organizacijami združenega dela. Papirničarji smo že pred nekaj leti uvideli, da so dohodkovni odnosi najpomembnejši dejavnik v procesu povezovanja. Dogovorili smo se za skupno naložbo v modernizacijo tovarne celuloze, ki znaša več kot milijardo dinarjev. Toda ker smo že takoj na začetku razčistili s tako imenovanimi sovlagatelj skimi odnosi, pravicami in obveznostmi sovlagateljev in tudi uredili udeležbo pri dohodku, je bila investicija tudi spodbuda za nadaljnje povezovanje slovenske papirne industrije.
Najpomembnejše je seveda, da so čisti računi in da so delavci v temeljnih organizacijah resnično seznanjeni s cilji povezovanja slovenske papirne industrije in še bolj tudi s koristmi skupne naložbe v tovarno celuloze. Osnutek zakona je za vsakega delavca in za vsako temeljno organizacijo združenega dela orožje, s katerim lahko preprečuje vse tisto, kar bi v političnem jeziku sodilo med birokratizem in tehnokratizem. Seveda če teh določil v vsakodnevni praksi ne uporabljamo, potem so to le besede, lahko je še tako dober zakon, pa ni iz njega nič, zato moramo predvsem v temeljnih organizacijah združenega dela sedaj ponovno prevetriti našo organiziranost, naše odnose ter se sproti dogovarjati o vsem, kar je v interesu vseh delovnih ljudi v tovarni. Ne smemo pa biti zaplotniški, temveč moramo videti tudi širše družbene cilje. Mislim, da s poudarjanjem družbene vsebine dohodka temeljne organizacije v veliki meri preprečujemo podjetništvo in tudi vse tisto, kar se je v preteklosti slabega nabiralo pod tem nazivom. Nedvomno je res, da tudi zaradi ozkih podjetniških interesov v preteklosti nismo bili sposobni združiti slovenske papirne industrije. Toda delavec ni kriv za to počasnost. Krivce lahko iščemo v tistih krogih, ki še vedno le tržno mislijo ter ob tem ne upoštevajo družbenih potreb. Prav s tem pa novi zakon o združenem delu prekinja in po mojem mišljenju je že v tem njegov velik pomen."
PRIPRAVLJENI SMO
ANDREJ TOMŠIČ iz tovarne Riko v Ribnici je dejal:
„0bčinski sindikalni svet v Ribnici je že pred dnevi imenoval politični aktiv za vodenje in usmerjanje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Predavatelji smo si razdelili tematska področja in doslej opravili že več akcij. Pred časom smo imeli seminar v Loškem po-
toku, prvi, ki smo ga organizirali za vodstva, samoupravne organe in predstavnike družbenopolitičnih organizacij in sindikata ter predstavnike krajevne skupnosti. Izredno bogata in vsestranska razprava, v kateri so sodelovali skoraj vsi, ki so prišli na seminar, je razgrnila cel splet vprašanj. Največ jih je bilo s področja dohodkovnih odnosov in medsebojnih razmerij v združenem delu. Posebne pozornosti je bil deležen 170. člen osnutka zakona, ki govori o sankcijah zavoljo kršitve delovnih dolžnosti in druge delovne discipline. Ljudem smo morali prav tako razložiti, zakaj sestavljajo disciplinsko komisijo v temeljni organizaciji tudi osebe izven nje, ki jih delavci volijo na predlog zbora združenega dela občinske skupščine. V maju bomo podobne seminarje organizirali še v Sodražici in v Ribnici, sredi maja pa se bo javna razprava začela tudi v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini.
Tudi v naši delovni organizaciji smo že pripravili vozni red za javno razpravo. Akcijski program je pred dnevi najprej obravnaval delavski svet podjetja, o njem pa je razpravljal tudi politični aktiv. Predvideno je, da bi do konca maja dale na osnutek zakona svoje pripombe, predloge in morebitne dopolnitve sindikalne skupine, nakar bo o osnutku zakona v naši delovni organizaciji spregovorila konferenca sindikata. Tako zastavljen program pa seveda terja od nas vseh, da pripravimo za javno razpravo temeljito oceno dosedanjega razvoja samoupravnih odnosov v RIKO.“
OPORA POVEZOVANJU
FRANC HUMAR, kovinostrugar v novogoriškem podjetju Vozila, v TOZD priključna vozila, je zavoljo družbenopolitičnih funkcij, ki jih ima v podjetju in v družbenopolitičnih skupnostih, spremljal že nastajanje osnutka zakona o združenem delu. Z njim je torej dobro seznanjen, čeprav, kot sam trdi, osnutka samega še ni utegnil podrobno prebrati. Vendar pa je kljub temu odločno zatrdil:
„Sodim, da nam bo zakon v veliko pomoč pri združevanju dela in sredstev. Že vsebina zakona sama namreč zavezuje k povezovanju, zato menim, da bomo laže prodrli z zamislimi o tesnejšem sodelovanju pri naši domači konkurenci oziroma pri partnerjih.
Podjetje Vozila je namreč za naše razmere že kar preveliko, saj že sedaj pokriva z nekaterimi izdelki tretjino do dve tretjini domačih potreb po njih, nekatere pa izdelujejo pri nas samo v tem podjetju, skupaj z drugimi proizvajalci prikolic pa krepko presega potrebe domačega trga, še bolj pa jih bo v naslednjih letih. Zavoljo tega je težnja po poslovnem dogovarjanju o delitvi proizvodnih programov in skupnem nastopanju na trgu povsem razumljiva.
„Toda takšen dogovor smo doslej uspeli skleniti le z Itasom iz Kočevja," pravi Franc Humar. ..Dogovorili smo se, da bodo v Kočevju delali prikolice z manjšo nosilnostjo, mi pa težje prikolice. Podobno se želimo dogovoriti tudi s proizvajalci prikolic iz drugih republik. Žal le-ti ne kažejo nikakršnega razumevanja niti za takšen poslovni pogovor, kaj šele, da bi se dogovorili, denimo,, o skupnem vlaganju ali drugačnem, še globljem povezovanju dela in sredstev. Zakon naše razvojne težnje povsem pod-pira, zato upam, da bomo z njegovo pomočjo laže podirali plotove ozke podjetniške poslovne politike in zaverovanjav lastno majhnost." R. B.
ANDREJ TOMSlC
MARJAN ŠPES
JOŽE GAŠPERIN
PRIPRAVE NA PROSLAVO ŠTIRIDESETLETNICE STAVK TEKSTILNIH IN GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE
Pomnik boja za delavske pravice
Osrednja proslava v Kranju, ki bo septembra, naj bi pomenila
množično kulturno delavstva
Dne 10. maja seje prvič sestal odbor za pripravo proslave 40-letnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev, ki deluje pri republiškem svetu ZSS.
Predsednik odbora Janez Barborič je v svoji uvodni besedi spregovoril tudi o revolucionarnih dogajanjih v letu 1936, ki so sledila velikemu valu stavk v letu 1935, zletu Svobod v Celju in stavki jeseniških železaijev. Stavkovno gibanje v letu 1935 je najprej zajelo stavbinske delavce. Stavkalo je kakih 5000 gradbenih delavcev, ki so bili do tedaj v zelo slabem položaju, ker jih ni ščitila kolektivna pogodba in so jim delodajalci po svoje krojili mezde in druge pravice. Stavka, ki je potekala pod vodstvom partije, .je popolnoma uspela, uveljavljena je bila tudi kolektivna pogodba. Na pobudo partije seje začela tudi stavka tekstilnih delavcev, s katero so se delavci in delavke borili za novo kolektivno pogodbo. Tekstilni delavci so začeli stavkati v Kranju (Jugočeška),
in politično mani
kasneje pa se je stavka razširila domala na vso Slovenijo in je v njej sodelovalo 8500 tekstilnih delavcev. Kljub temu, da delavci s stavko niso uspeli uveljaviti vseh svojih zahtev, je za nas pomembneje, da seje vtem času začela krepiti enotnost med delavci, ki so bili organizirani v različno obarvanih sindikatih. V tekstilni stavki so imele ženske zelo pomembno in aktivno vlogo. Kmetje, obrtniki in izobraženci so se v precejšnji meri solidarizirali s stavkajočimi delavci. To kaže, da so se že v tem času ustvarjali zametki osvobodilne fronte, za kar si je prizadevala komunistična partija.
Takšna so bila, najbolj na kratko povedano, dogajanja v letu. 1936, ki se jih bomo spomnili s proslavo 18. septembra- v Kranju v Savskem logu.
Na seji odbora so se dogovorili, da bo 'proslava imela značaj množične kulturne in politične manifestacije slovenskega delavstva. Scenarij proslave predvideva kulturni pro-
sTovenskega
gram, ki ga bo izvedlo 800 pevcev ob spremljavi dveh godb na pihala. Izvedli bodo nekatere klasične revolucionarne pesmi, pa tudi nova dela z delavsko revolucionarno vsebino.
Na proslavi naj bi se zbralo kakih 25.000 delavcev iz Kranja, Gorenjske in drugih predelov Slovenije. Ob osrednji proslavi bodo še druge prireditve, tako dan gradbincev, razstava o stavkah v letu 1936 in druge prireditve, za katere se bodo organizatorji še dogovorili.
Odbor za proslavo 40-letnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije je imenoval svoja delovna telesa: programski odbor, odbor za razstavo in organizacijski odbor. Tudi v Kranju bo deloval poseben organizacijski odbor, njegova naloga pa bo pripraviti prizorišče proslave, urediti in okrasiti Kranj. Vsa ta delovna telesa bodo s skupnim naporom opravila-vse naloge v zvezi z organizacijo proslave, ki bo v začetku jeseni v Kranju.	p. K-
Občinska konferenca ZSMS Kočevje je ob Dnevu zmage pred spomenikom NOB v Kočevju pripravila zbor brigadirjev — veteranov, ki jim je spregovoril Zdravko Troha, direktor centra za družbeno in politično izobraževanje pri RS ZSS in RK ZSMS. V kulturnem pro-
gramu je nastopil ženski nonet Rog iz Željn pri Kočevju. Družbenopolitične organizacije iz Stare cerkve pa so Dan zmage počastile s partizanskim pohodom na Rog. S tega pohoda po poteh revolucije je tudi naš posnetek.
FRANCE BRUS
ZDRAVSTVO V HUDI STISKI
REŠITVE V NAGLICI
V predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana republiške zdravstvene skupnosti je še marsikaj nejasnega
Naj za popolno predstavo o tem, kako naj bi se v bodoče vedlo slovensko zdravstvo, ponovimo izjavo, ki jo je ob obravnavi predloga samoupravnega sporazuma o osnovah planov zdravstvenih skupnosti v naši republiki za obdobje od 1976. do 1980. leta - dal Drago Benčina, predsednik izvršnega odbora zdravstvene skupnosti Slovenije:
„Zavedati se moramo," je dejal, „da predloženi dokument ni izdelan, da ni povsem izdelana tudi metodologija in da še nimamo zveznega zakona o planiranju. Prezreti ne gre dejstva, da nimamo tudi republiškega zakona o planiranju in da glede mnogih vprašanj v našem samoupravnem sporazumu prevladujejo različna stališča. Zato moramo računati na določene spremembe, ki jih bo treba vne-
sti v samoupravni sporazum pred podpisovanjem, prav gotovo pa tudi potem."
Na ta deistva so z vso kritičnostjo na zadnji seji izvršnega odbora republiške zdravstvene skupnosti opozorili tudi njeni delegati. Zlasti so opozorili, da je še marsikaj, kar vsebuje sporazum, nerazčiščenega in da bo, če bo seveda podpisan, spet pomenil rešitev v naglici. Prav tako je očitno, da gre za planiranje od „zgoraj navzdol", saj občinski in regionalni samoupravni sporazumi o osnovah planov zdravstvenih skupnosti do leta 1980 sploh še niso pripravljeni. Z malce pretirano, toliko bolj pa preuranjeno naglico, pa smo se brez te podlage v Sloveniji lotili priprave temeljnega srednjeročnega plana republiške zdravstvene skupnosti!
Planiranje bi se moralo začeti tudi za področje zdravstva —
tako kot v drugih dejavnostih v temeljnih organizacijah združenega dela. V tem primeru danes ne bi bilo več dvomov, ker bi imeli že izoblikovan predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvenih skupnosti: tako pa lahko samo ugotavljamo, da je bil njegov osnutek v javni razpravi označen kot nerazumljiv, in nato: če v Sloveniji še vedno nimamo izdelanih programov zdravstvene mreže, kako naj se brez te osnove po hitrem postopku in brez vsakršne odgovornosti lotimo oblikovanja samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnih planov republiške, regionalnih in občinskih zdravstvenih skupnosti? Tudi na to bi morali misliti vsi tisti, ki sodelujejo’ pri oblikovanju srednjeročnih programov razvoja našega zdravstva!
I. V.
lili
lili
pl
lil

Zdaj naj torej ne bi bilo kot doslej, ko kulturi ponekod
Osnovna partijska organizacija naj bi se bolj ukvarjala s kulturo; imeti bi morala aktivnejši, ustvarjalnejši odnos do nje, saj je to tudi legitimacija ZK, da se lahko bojuje zanjo, za razvoj kulture širše. Če partija nima takšnega odnosa, potem se tudi ne more bojevati za to, da postane kultura last delovnih ljudi.
Na to je opozoril sekretar Franc Šetinc na zadnji seji izvrš-
nega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije, ki je bila na gradbišču jedrske elektrarne Krško in na kateri so potrdili program letošnjega tedna Komunista s temo „Človek, delo in kultura". Prireja ga uredništvo slovenske izdaje .Komunista" skupaj z vodstvi in organizacijami ZK Slovenije. V šestdesetih občinah in na dveh univerzah, ljubljanski in mariborski, bo trajal od 17. maja, ko začenjajo z njim na Jesenicah in v Postojni, pa do 25.. decembra.
Cilj te akcije,kije zamišljena kot eden temeljev za počastitev rojstva velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja in 35-let-nice začetka naše revolucije, je predvsem pospešiti proces po-družbljanja kulture na temelju
njenega samoupravnega koncepta. To naj bi dosegli s širokim angažiranjem kulturnih ustvarjalcev ter z ustrezno mobilizacijo komunistov in delovnih ljudi. Bila pa naj bi prav tako sredstvo za poživitev idejnega boja na področju kulture.
Akcija bo dosledno vpeta v sklepe predsedstva in izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije, pri čemer pa seveda izhaja iz programa ZKJ, resolucij
X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZK Slovenije kakor tudi ustavne opredelitve na področju kulture. Bistvena pri tem je vsebina — preverjanje, kako uresničujemo te sklepe in stališča. V zvezi s tem je izvršni komite poudaril, daje potrebno aktivirati delovanje komunistov predvsem v tistih partijskih okoljih, ki v tem zamujajo.
Že kratka razprava na zadnji seji izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije je pokazala, da v kulturi, povedano na kratko in tudi poenostavljeno, nismo storili malo, vendar pa le ni ,/lato vse, kar se sveti". Zna-čilno je, da imamo na tem področju še vedno tako imenovane sive in bele lise pa tudi takšne, ki so izpolnjene z aktivnostjo.
niso posvečali nobene poZ°r' nosti in ko marsikje, kjer je partija sicer številčno moči13’ niso mogli napolniti dvorane z bogatimi prireditvami. Osnovi16 organizacije ZK morajo spre«11' njati svoj odnos do kulture v ustvarjalno množično pobud0, Frav je namreč, da so te org00*' zacije pobudnice posamezni akcij v okviru letošnjega tedn3 Komunista na SlovenskeH1' uresničujejo pa naj jih tudi sindikatih, socialistični zveZ1’ ^ zvezi socialistične mladine iu ^ drugih družbenopolitičnih org3' nizacijah ter društvih.
Ob tem je izvršni komi*6 opozoril, da pri uresničevanj11 akcije, ki naj bo delovno ustvai- ; jalna, da bo puščala trajnej36 sledove, ne bi zašli v formali' zem. Bistvene ne smejo nanU6^ biti kultumoumetniške manil6' | stacije in različne prireditve z3 vsako ceno, pa tudi ne njih°v3 številčnost, temveč predvsea1 vsebina. Misel Josipa Vidmaij3 je, da smo s samoupravno iute' j resno skupnostjo kulture p°zl' dali kulturni hram, zdaj gre z3 to, da ga napolnimo z vsebin0’ J kajti dejstvo je, kakor je opoz°' ril Franc Šetinc, da so skup' nosti marsikje kulturni hram, & ' je še brez ustrezne oziroma bogate vsebine.	i
MARJAN KUNEJ
Komunist **
DE
OD SOBOTE X DO SOBOTE
V znamenju solidarnosti
Potres, ki je katastrofalno oral po mestecih in vaseh Furlanije, segel pa s svojimi rušilnimi sunki tudi v naše Posočje, je za nekaj dni priklenil pozornost javnosti. Povsem razumljivo, saj je zahodni del Slovenije doživljal eno najdaljših potresnih obdobij, ki spremljajo takšne naravne nesreče. Škoda je nedvomno velika in je tudi že večidel ocenjena, na srečo na naši strani ni bilo človeških žrtev. Precej šokirani, ker je katastrofa rušila prav tam, kjer življenje že tako ni bilo preveč radodarno in bogato, so se |udje v Posočju, še posebej ustrezni občinski organi in organizacije, uspešno organizirah. Takoj so jim priskočili na pomoč v Sloveniji in drugih republikah z najnujnejšim, kar je bilo potrebno za prvo silo. Zdaj se pomoč stopnjuje in potrebno jo bo organizirati dosledno, da bi nadomestili, kar je; bilo izgubljeno, uničeno. Ukrepe so že sprejeli v republiškem izvršnem svetu in pohtičnih vodstvih pa tudi v federaciji, medtem ko se že množi število delovnih organizacij, ki zbirajo pomoč za prizadeto potresno območje. Prav gotovo nas tudi za prihodnje spoznanje in občutek solidarnosti in humanosti zavezujeta, da storimo vse, kar je mogoče in potrebno in da se pri zagotavljanju pomoči ravnamo po preizkušenem reklu: kdor hitro da, dvakrat da.
Morda sta prav zaradi grozljivih novic o potresu manj sproščeno in vzneseno izveneli dve dolgo in skrbno načrtovani osrednji slovenski proslavi: stoletnica Cankaijevaga rojstva in tradicionalni pohod ob žici okupirane Ljub-Ijane. Kljub vsemu sta obe prireditvi, še posebej osrednja proslava v hali Tivoli in pozneje na Vrhniki, dosegli svoj namen tako glede kvalitete svojih programov kot tudi izredne množičnosti. Poleg številnih prireditev v drugih krajih Slovenije je svojo povezovalno vlogo v teh množičnih proslavah odigrala Titova štafeta, ki je v minulih dneh prepotovala Slovenijo in privabila na rob svoje poti na deset-tisoče pripadnikov mladinskih in drugih orga-nizacij, šolarjev, krajanov, delavcev iz delovnih organizacij in pripadnikov jugoslovanske armade.
Delovni del političnega življenja je bil v
minulih dneh v znamenju akcij za izvedbo so; lidarnostne pomoči Posočju kot tudi sredi tekočih, neodložljivih nalog. V organih zvezne skupščine so nadaljevali usklajevanja zasnov srednjeročnega programa razvoja. Prispevek k razčiščevanju srednjeročnih načrtov v Sloveniji je dala tudi razprava na seji predsedstva CK ZKS. Zasnove planiranja, kot so kritično ugotovili, so bile sicer že v mnogo čem nove, vendar pa še obremenjene s staro prakso-Usklajevanje interesov in želja je zvečine še dajalo prednost posamičnim željam in ambicijam. Mnogo premalo izhaja naše bodoče planiranje iz dogovorov o skupnih vlaganjih v prioritetne naložbe, iz povezovanja in združevanja dela in sredstev, ker so prav tu največje rezerve, ki jih imamo v prihodnjem srednjeročnem družbenoekonomskem razvoju-Bistveno namreč je, da delovni ljudje v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih bolj sodelujejo v načrtovanju in zavestnem odločanju za prioritetne naloge, ker bo uresničevanje planov odvisno predvsem od tega, kako jih bodo zavestno, ob spoštovanju samoupravnih pravic in obveznosti sprejeli delavci in jih tudi dejansko izpolnjevali s svojim delom in napori.
Med obilico dogodkov v minulih dneh naj zabeležimo tudi 13. maj — praznik delavcev naše varnostne službe. Tokrat je bil že tudi vse bolj praznik širše družbe, saj je razvoj naše družbene samozaščite segel v širino in dosegel tisto stopnjo varnostne kulture, ko se vse bolj zavedamo, da z novimi samoupravnimi oblikami na tem področju in s podružbljanjem funkcij varnosti postajamo delovni ljudje vse bolj odgovorni za lastno varnost. V boju za nemoten razvoj naše samoupravne družbe poti vsem škodljivim in sovražnim pojavom in dejanjem dobivajo delavci v varnostni službi najmočnejšo oporo v samoupravno organizirani samozaščiti, ki ni le del varnostne funkcije, pač pa pomeni podružbljanje vseh njenih funkcij, ki se tudi tesno povezujejo z našo ljudsko obrambo. Prav zaradi tega doniva delovni praznik delavcev varnostne službe svoj širši družbeni odmev.
-GOK
JACelESO SE PRIPRAVE O DEJAVNOSTIH SKUPNEGA POMENA v JUGOSLAVIJI
Prestrukturiranje gospodarstva
— dolgoročna naloga
Prvenstvenega pomena za vzdrževanje ekonomske stabilnosti so energija, surovine, hrana — Težave pri spremembah strukture proizvodnje so nizka akumulativnost ter počasnost aktivi-ranja investicij
Pii osnovah skupne politike dolgoročnega razvoja Jugoslavije vno postavili v središče proizvodne usmeritve predvsem energijo surovine in hrano. Ta področja imajo namreč prvenstven pomen za vzdrževanje ekonomske stabilnosti, za obvladovanje deficita v plačilni bilanci in pri usklajevanju gospodarske strukture.
Predvidena stopnja rasti družbenega proizvoda je določena ne samo s stališča sklad-nejšega delovanja družbene reprodukcije, temveč tudi materialnih in bilančnih možnosti države v naslednjem srednjeroč-nem obdobju. To pa bo ures-■tičljivo le ob velikih naporih ^er predvsem ob dinamični rasti družbenega proizvoda. Naj-“rireje naj bi naraščala delovna Sredstva, nekoliko manj predati dela, medtem ko imajo sredstva za neproizvodno po-rabo stopnjo rasti pod dina-2dko družbenega proizvoda. Takšna usmeritev predpostavlja zagotovljena finančna sredstva Za predvideno investicijsko iz-gradnjo kakor tudi tehnično in organizacijsko sposobnost za sinhronizacijo investicijske aktivnosti. Otežkočen izvoz investicijskih dobrin oziroma J^anjša investicijska poraba doma ali pa stopnja rasti druž-benega proizvoda pod 5,5 % bi te predpostavke ovrgla. V tem
. Na Dolenjskem sodi tekstilna industrija med pomembnejše dejavnosti, saj zaposluje kar 17 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu na tem območju in ustvarja skoraj 15 odstotkov celotnega dohodka. Tako zaposlenost na Dolenjskem daleč presega slovensko in jugoslovansko raven zaposlenosti v tekstilni indu-striji. To je posledica dosedanjega ekstenzivnega razvoja te panoge, saj 50 njeni proizvodno-ekonomski de-lavniki, kot so oprema, tehnologija, kadri, sredstva in akumulacijska spo-snbnost, razdrobljeni in okrnjeno razviti.
V povojnem času so se razvila števna tekstilna podjetja, ki pa še ni-majo enotnega koncepta niti ustreznih nosilcev razvoja. Celo več! Ob tako samosvoji rasti zmogljivosti in
primeru bi namreč nesoraz-meije med proizvodnjo delovnih sredstev in potrošnimi dobrinami še bolj porastlo, kot to že sicer lahko pričakujemo vsaj v obdobju do leta 1978.
Omejitvene možnosti v procesu prestrukturiranja so predvsem akumulativna sposobnost gospodarstva ter počasnost pri aktiviranju investicij, saj za to porabimo v primeijavi z zahodnim svetom tudi dva do trikrat več časa. Veliko težav je lahko pričakovati tudi pri združevanju dela in sredstev, saj je vprašanje ali bo možno izključno na samoupravni osnovi združiti predvidena sredstva za naloge skupnega pomena. Posredne ter neposredne obremenitve panog zunaj dejavnosti skupnega pomena bodo vsekakor postavile v naslednjem obdobju pod vprašaj sedanjo raven vlaganj v te dejavnosti, od katerih pa je v veliki meri odvisna dinamika družbenega proizvoda.
ob uvozu osnovnega materiala so zapletena v medsebojni konkurenčni boj in skozi to močno prilagojena standardu in zahtevam tržišča. V zadnjem času pa se tekstilna industrija srečuje še z novimi težavami. Zaradi manjšega povpraševanja po njenih izdelkih naraščajo zaloge, ob naraščajočih materialnih in drugih stroških pa se zmanjšuje dohodek. In posledica tega je skoraj 30-mili-jonska izguba v eni največjih TOZD konfekcije na Dolenjskem, kar predstavlja več kot tri četrtine vseh lanskih izgub v celotnem dolenjskem gospodarstvu.
O tem so razpravljali tudi na zadnji seji skupščine skupnosti dolenjskih občin, ko so obravnavali poslovanje organizacij združenega dela skupnega pomena in njihove razvoj-
Vsekakor vnaša predvidena investicijska dejavnost v obdobje od 1976. do 1980. leta hitrejše naraščanje dejavnosti skupnega pomena, ko naj bi ustvarili pogoje za hitrejši porast panog zunaj prioritet. V prvem obdobju torej lahko pričakujemo znatno zmanjšanje donosnosti naložb. Ta bo toliko slabša, kolikor bolj bomo zavlačevali z izgradnjo objektov zlasti na področju energetike in prometa, ki močno opredeljujeta obseg investicij v naslednjem obdobju.
Če izključimo možnost, da so v obdelanih podatkih anket v minimumu kazalcev razvoja v TOZD v lanskem in letošnjem letu vsebovane še statistične pomanjkljivosti zajemanja in obdelave podatkov, so TOZD različno upoštevale dejavnosti skupnega pomena. Razlika je v ravni, ki že v globalu znatno odstopa od ocenjenih možnosti Slovenije v naslednjem srednjeročnem obdobju. V gospodarski infrastrukturi investicij v osnovna sredstva napovedujejo temeljne organizacije združenega dela manjšo udeležbo od predvidenih ocen Zavoda SRS
ne načrte do leta 1980. Razprava je pokazala, da se tekstilci zavedajo težav, zato v prihodnjih letih ne bodo širili zmogljivosti in zaposlovali novih delavcev. Vlagali bodo le v modernizacijo proizvodnje, njihova poslovna usmeritev pa vodi v večjo specializacijo, v izboljšanje tehnologije in v surovinsko osnovo, v povečevanje produktivnosti in v izvoz. Zavzeli so se tudi za večje poslovno sodelovanje in povezovanje v regiji in zunaj nje. Pri usklajevanju srednjeročnega načrta razvoja tekstilne industrije na Dolenjskem naj bi poiskali tudi možnosti za povezovanje ■na vseh področjih, kjer lahko dosežejo boljše učinke, še zlasti pa to velja za zunanjetrgovinsko poslovanje.
R. S.
za družbeno planiranje, in to v letošnji anketi znatno manj kot v lanski, prav tako pa tudi manjšo udeležbo za agroživilsko področje. Udeležba surovinskih dejavnosti je v anketi iz leta 1975 skladna s pričakovanji, v letošnji anketi pa jo nekoliko presega, medtem ko so temeljne organizacije združenega dela v strojegradnji v obeh anketah presegle pričakovano udeležbo.
Hitri premiki v prid dejavnosti skupnega pomena ne bodo uresničljivi v kratkem obdobju. Možni so le na zoženi fronti investicijske dejavnosti prednostnega pomena. Vprašanje ostaja odprto, ker tudi na zvezni ravni še niso enotni pogledi o obsegu dejavnosti skupnega pomena. Sodeč po programih, napovedujejo temeljne organizacije združenega dela optimizem v dinamično stopnjo rasti — seveda ob velikih vlaganjih zlasti v barvasti metalurgiji, v nekovinah, v kovinski industriji, industriji gradbenega materiala, proizvodni papirja, tekstilni industriji ter v živilski industriji. Verjetno računajo temeljne organizacije na znatno manjše (začasne) obremenitve pri delitvi dohodka oziroma združevanja sredstev, kot pa predvidevajo osnutki samoupravnih sporazumov za združevanje sredstev na področju dejavnosti skupnega pomena, zlasti še za energetiko in promet. Vsekakor ni možno nadaljevati s strukturo proizvodnje in z investicijami, kot slede iz sedanjih programov temeljnih organizacij združenega dela, ker imamo omejeno povpraševanje na jugoslovanskem tržišču za investicijske proizvode kakor tudi za proizvode široke porabe pa tudi izvoz se še ni v večini dejavnosti uveljavil kot dolgoročnejši tvorec gospodarske rasti. Prilagoditveni procesi, ki izhajajo iz prejšnjega obdobja zaradi zanemarjenih vlaganj v gospodarsko infrastrukturo 'in iz teženj po posodabljanju zlasti industrijskih panog, se bodo torej raztegnili tudi v naslednje srednjeročno obdobje.
P. GMEINER
SLAB POLOŽAJ TEKSTILNE INDUSTRIJE NA DOLENJSKEM
Večina izgub na rovaš tekstila
Zastoj
denarnih tokov
Ob uveljavitvi zakona o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev je nastalo več težav — tako objektivnih zlasti pa subjektivnih. Nekateri menijo, da bi zakonski predpis, ki zdaj tudi v notranjem prometu uvaja poleg drugih plačilnih instrumentov menico, morali uveljavljati postopno. Drugi, ki so v večini, pa sodijo, da je več predpisov, uvedenih lani (ko je bil odpis terjatev, starejših kot
S9
45 dni, odpis nepotrjenih terjatev, odpis zalog surovin in gotovih izdelkov, starejših kot eno leto ter naposled letošnje januarsko večstransko pobotanje) delovnim organizacijam omogočilo, da so se lahko pripravile na prehod na novi sistem plačevanja.
Večina gospodarstvenikov in finančnikov tudi meni, da težave, še zlasti pa počasnejši pretok denarnih oziroma plačilnih sredstev v aprilu, torej po uveljavitvi omenjenega zakona, ni toliko posledica pomanjkanja ali neustrezne razmestitve razpoložljivih sredstev, kolikor nepoznavanja ali preslabega poznavanja uporabe oziroma indosiranja menic. Kot poudarjajo finančniki, med njimi še zlasti republiški sekretar za finance Milica Ozbič — prav zaradi nepoznavanja te tehnike nikakor ne more steči proces indosiranja menic. Že če bi premostili to oviro, bi sprostili ogromen finančni potencial, ki zdaj stoji omrtvičen v pretoku sredstev.
Ti in nekateri drugi vzroki, ki so nedvomno povezani tudi s strahom pred odgovornostjo, so botrovali nekaterim na moč protislovnim pojavom, ki jih opažamo v zadnjem času. Medtem ko se namreč znaten del industrijskih, še zlasti pa trgovinskih organizacij pritožuje, da blagovni tokovi zastajajo ter da še vedno naraščajoče zaloge gotovih izdelkov ne najdejo poti do potrošnikov, češ da za to primanjkuje potrebnih obratnih sredstev, banke še nikoli niso razpolagale s tolikšnim kreditnim potencialom in likvidnost delovnih organizacij še nikoli ni bila tako visoka, kot je zdaj.
V zvezi s tem velja navesti podatek, da banke v Sloveniji trenutno razpolagajo z več kot 23 milijardami din nizko angažiranih sredstev ter da je obseg obratnih sredstev na žiro računih delovnih organizacij za 11 milijard din večji kot lani v istem času.
Seveda pa ta sredstva niso enakomerno oziroma ustrezno porazdeljena, saj jih, kot je znano, primanjkuje v nekaterih panogah, ki so se zelo naglo razvijale, ob tem pa so povsem ali delno zanemarile vlaganja v obratna sredstva.
Ocenjeni primanjkljaj obratnih sredstev v Sloveniji znaša blizu 2 milijardi din, kar glede na prej navedene zneske ni velika vsota, l&r zadeva razpoložljivi in nezadostno izkoriščeni finančni potencial bank in delovnih organizacij, je treba poudariti, da je v veliki meri posledica zastoja v rasti proizvodnje in porabe. Bančni kratkoročni potencial, ki je zdaj nizko angažiran, pa se utegne bistveno zmanjšati, ko bo treba pokriti dospele obveznosti iz letošnjega leta.
Če se povrnemo k trditvi, da marsikje v gospodarstvu ne znajo uporabljati menice oziroma se ne poslužujejo indosiranja menice, naj jo podpremo z ugotovitvijo, da delovne organizacije svoje obveznosti poravnavajo v večji meri z gotovino ali morebiti še z virmani, le v manjši men pa z menicami. Tudi to je tehten vzrok za sedanji zastoj finančnih tokov ter za trenutno visoko likvidnost bank.
Nadaljnja značilnost letošnjih gibanj, ki smo jo v tej rubriki pred časom že obravnavali, je nadaljnje naraščanje hranilnih vlog ob hkratnem nazadovanju kupne moči oziroma porabe zlasti predmetov široke porabe. V zvezi s tem se obetajo nekateri ukrepi, ki naj bi pospešili nakupe industrijskega blaga in spodbudili rast proizvodnje. Tako bodo v sistem kreditiranja uvrščeni tudi tekstilni izdelki z vrednostjo pod 500 din, predvidoma se bo znižal davek na promet vrste gradbenih materialov, z nižjimi obveznimi pologi pa bo verjetno olajšan tudi najem posojil za nakup gospodinjske in birotehnične opreme.
Ti in drugi ukrepi bodo uveljavljeni v kratkem, njihov namen pa je, kot rečeno, vplivati na znižanje zalog gotovih izdelkov in na ugodnejšo rast industrijske proizvodnje.
NANDE ŽUŽEK
■

PRVA INTERESNA SKUPNOST ZA PTT PROMET
Plod večletnega sodelovanja
v Novem mestu so pred dnevi oblikovali prvo območno samoupravno interesno skupnost za PTT promet v Slovenji in Jugoslaviji sploh. Območje skupnosti predstavlja v tehničnem in tehnološkem pogledu zaokroženo »loto, ki zjema celotno PTT dejavnost na območju sedmih dolenjskih in posavskih občin. Skupnost bo skrbela za zado-voljevanje skupnih in posebnih interesov v poštnem, telegrafskem in telefonskem prometu na svojem območju. Njeni člani oodo oblikovali politiko razvoja PTT prometa, združevali sredstva in določali namen njihove uporabe, sodelovali bodo pri oblikovanju politike cen PTT storitev in uresničevali druge skupne interese v PTT prometu na svojem območju.
Da so na Dolenjskem lahko Prvi ustanovili to skupnost, je veliko pripomoglo tudi dosedanje večletno plodno sodelovanje med novomeškim PTT podjetjem in uporabniki njihovih
storitev. S skupnimi prizadevanji in vlaganji so pospešili uresničitev marsikaterega načrta za modernizacijo te službe v posameznih občinah, pri čemer velja poudariti tudi uspešno povezovanje med dolenjskimi in posavskimi občinami To sodelovanje pa bo v prihodnje prav gotovo še plodnejše, saj bo temeljilo na novih samoupravnih odnosih. O tem priča tudi osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta razvoja PTT prometa do leta 1980, ki so ga sprejeli na prvi seji skupščine in ga dali v javno razpravo delovnim ljudem in občanom ter družbenopolitičnim skupnostim. Sporazum predvideva velik napredek na vseh področjih PTT prometa oziroma dejavnosti in seveda tudi vlaganja v razširitev in posodobitev telefonskega, telegrafskega in poštnega prometa, pri čemer bodo še posebej pomembna združena sredstva uporabnikov storitev v tej interesni skupnosti.	r §
TEŽAVE IN UPI ISKRINE TOVARNE ELEKTRONSKIH NAPRAV __
ZADNJE NEUSPEŠNO LETO?
Nizka proizvodnja ob visokih proizvodnih stroških je tovarno privedla do visokih izgub — Stanje skušajo izboljšati z obsežnim sanacijskim programom
Tovarna elektronskih naprav, TOZD Iskre - Elektromehanika Kranj, posluje neuspešno že od svoje ustanovitve. Nekaj uspešnejših obdobij ni moglo, odpraviti težav, ki so se kopičile v štirinajstih letih obratovanja. Lani je izguba narasla na skoraj deset milijonov dinarjev in od tega jim je skoraj četrtino ni uspelo pokriti. Tako stanje bodo poskušali popraviti z uspešnim sanacijskim programom, ki so ga že sestavili in tudi začeli izvajati.
Tovarna elektronskih naprav je vezana na kupce, kot so JNA, PTT, ŽTP ... Sprejema posebna naročila in utesnjuje jo proizvodnja malih serij, ki zahteva raznovrsten proizvodni material, ciklus take proizvodnje je dolg, treba je imeti velike količine zalog. Prodajni izdelki tovarne niso vnaprej opredeljeni, ko je, na primer, določena aparatura že izgotovljena, morajo tudi nekaj mesecev čakati na odločitev zveznih organov, ki so pristojni, da napravi določijo frekvenco, na kateri bo delovala. Osnovni vzrok izgube pa
predstavlja prav gotovo prenizka proizvodnja ob zelo visokih proizvodnih stroških. Obseg proizvodnje je bil lani še posebno majhen, saj so izpolnili komaj polovico proizvodnega plana. To je zaloge nedokončane proizvodnje več kot podvojilo. Temu so krive predvsem napake službe priprave. Niso se uspeli prilagoditi tržišču niti sodobni tehnologiji dela. Delo v delavnicah je zaostajalo, zaloge nekaterih izdelkov pa so tako narasle, da so jih prenehali izdelovati. Tudi prodajna služba ni dovolj poznala trga in ni ji uspe-
lo prodati niti toliko kot leto poprej — kaj šele da bi izpolnili prodajni načrt, ki so si ga zastavili za lani. To je povečalo prodajne stroške in začelo je primanjkovati sredstev za nakup reprodukcijskega materiala.
Lani so ISKRO temeljito reorganizirali. Prej je bil Iskra-Commerce centralna organizacija za prodajo, potem pa so TOZD vrnili velike količine neprodanega blaga, ki za trg ni več zanimivo. Omenili smo že zaloge, ki so se kopičile v sami TOZD in ni si težko predstavljati, kolikšna obratna sredstva so vezala tako povečane zaloge. Objektivnim težavam so se pridružile še subjektivne. Struktura zaposlenih ni ustrezala, zaposlovali pa so tudi preveč delavcev, kar je bilo pri tako nizki proizvodnji povsem neutemeljeno.
Kolektiv je sedaj napel vse sile, da nadomesti izgubo in „obračuna“ s slabostmi. Sestavili so obsežen sanacijski načrt, ki naj bi izboljšal položaj ne le za letos, pač pa tudi v na-
slednjih obdobjih. Predvsem bodo skušali rešiti kadrovsko vprašanje, prodajo zalog, problem likvidnosti in izterjav. Ker se v slovenskih šolah ne izšola dovolj strokovnjakov, so zaposlili več delavcev iz drugih republik in zdaj si prizadevajo, da bi jim zagotovili predvsem stanovanja.
Zaloge so se kopičile vsa leta, tako so izdelali dolgoročen načrt raziskave in prilagajanja tržišču; s tem in s sodelovanjem vseh TOZD se jih želijo počasi znebiti. Težave z izterjatvami in likvidnostjo bodo v veliki meri odpravili že novi zakonski predpisi, vendar se bodo tudi sami organizirali za ta boj: z dobrim sistemom obveščanja med TOZD in s predpisi o razmejevanju stroškov med Tovarno elektronskih naprav, drugimi TOZD in celotno organizacijo. To so osnovne smernice sanacijskega programa, ki jih že intenzivno uresničujejo; tako pričakujejo prve rezultate že ob letošnjem polletnem obračunu.
C. BRAJER

Prepih zavoljo nagrad
Nevsakdanje nagrade v celjskem »Ingradu« — Trem direktorjem so izplačali nagrade, ker so si izredno prizadevali pri uresničevanju nove ustave — Predlog so dala vodstva družbenopolitičnih organizacij, kolektiv in članstvo pa so o njem obvestili šele mnogo pozneje — Resnično priznanje ali plačilo nadur?
Uveljavljanje nove ustave in boljša samoupravna ureditev je osnovna naloga delavskega razreda, so rekli tudi v celjskem gradbenem podjetju „Ingrad“ in začeli z reorganizacijo tega 2.000-članskega kolektiva. Po mnenju vodstva družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organovjim je to tudi uspelo, zato so novembra lani delavskemu svetu predlagali, da naj bi za „izredno prizadevanje pri uresničevanju nove ustave“ v kolektivu nagradili posameznike, ki so bili na tem področju še posebej delavni. Predlog je bil sprejet in za prihodnjo, decembrsko sejo že tudi konkretnejši: z enomesečnim ali polmesečnim zaslužkom bi naj nagradili glavnega direktorja, njegovega pomočnika in direktorja plansko analitske službe ...
RESNIČNO PRIZNANJE AU PLAČILO NADUR?
„Gre za več stvari,“ razlaga Jože Mešl, sekretar konference zveze komunistov kolektiva Ingrad. „V minulem obdobju smo se uspešno samoupravno organizirali in sprejeli stabilizacijski program. V to smo vložili ogromno dela. In ko smo analizirali, kdo je pri tem največ pomagal, smo prišli do spoznanja, da je za to porabil ogromno popoldnevov tovariš Ludvik Arnuš, direktor plansko analitske službe. Pripravil je analize in načrta. Čeprav ni član Zveze komunistov, seje maksimalno angažiral.
Tovariša Franja Čevnika smo predlagali zato, ker je Arnušu veliko pomagal in ker je poskrbel za to, da smo roke, ki sta jih sprejela občinsko in republiško politično vodstvo, pri nas pravočasno uveljavili.
Glavni direktor Marjan Prelec je prav tako prispeval veliko časa, da smo z delom uspeli. Mislim, da smo prav zaradi vsega tega med redkimi celjskimi delovnimi kolektivi, ki so se dobro organizirali. Glede na to, da smo v stabilizacijski program vnesli težnjo sindikatov, da vodilnim delavcem ne bi izplačevali nadur, smo memli, da bi tem trem izplačali za njihov trud nagrado.
Res je, niso samo omenjeni trije zaslužili denarnega priznanja. Toda nismo hoteli iti preveč v širino. Naredili pa smo napako, ko smo delavce sicer o tem nekoliko seznanili, vendar ne prek sredstev javnega obveščanja in našega internega glasila. Kje se je porodil predlog? Predlog so posredovala vodstva sindikata, zveze komunistov in samoupravnih organov. O predlogu članstvo prej ni razpravljalo.
Mi vemo, kaj je kdo dolžan in kaj ni dolžan. Kaj se lahko naredi, če je dobra volja ali če te ni. Sprašujem, če je ta milijon res tolikšen strošek za kolektiv, ki obrača 70 milijard? Mi smo rekli: tovariši, to moramo narediti. Postavili smo jih pred biti ali ne biti, oni so naredili, zato smo jih nagradili.
Zakaj nismo šli s predlogom najprej pred kolektiv? Vprašanje je, če bi vsi glasovali za, ker so nekateri vedno proti. Da se delavci s temi nagradami strinjajo, je dokaz že to, ker ni nihče postavljal vprašanj, razen tistih posameznikov, ki so nas hodili tožarit.“
Tako meni sekretar konference ZK Jože Mešl.
KAJ JE DELO ZASTONJ IN KAJ ZA PLAČO?
„Mislim, da ta znesek še zdaleč ni merilo za opravljeno delo, ki so ga ti trije tovariši opravili za kolektiv," pravi Lea Čmak, predsednik osnovne organizacije sindikata skupnih služb. „Dobili niso nobenega denarja za desetine ur, ki so jih žrtvovali kolektivu. Res je, morda bi zaslužil nagrado še kdo, vendar to niso edina priznanja. Nagrade in priznanja dobivajo tudi delavci, če ne v denarju pa kakšno knjigo- Toda ti trije so to nagrado zaslužili. Zakaj nismo o teh predlogih razpravljali najprej v osnovnih organizacijah? Pobuda je prišla na predsedstvu, kolektiv pa smo obvestili kasneje."
,,Nove ustave ne morejo v kolektivu uveljavljati trije ljudje, temveč vseh dva tisoč," meni dipl. ekonomist Ludvik
Arnuš, direktor plansko-analitske službe. »Drugo vprašanje pa je obseg in intenzivnost strokovnih priprav, ki so potrebne za oživitev temeljnih organizacij in njihovih funkcij. Pri tem ne smemo pozabiti, da gre za dodatne obveznosti. Dve. leti na primer nisem bil na dopustu.. Za vse to je bilo potrebno resnično ekonomsko znanje, če ne bi bilo to res, potem bi imeli v Celju drugačne temeljne organizacije, kot jih imamo, in bi bil proces samoupravljanja tudi drugačen, kot pa je v resnici.
V	Sloveniji je nešteto strokovnjakov, ki bi lahko dali kaj od sebe, pa ne dajo. Na drugi strani pa je nekaj takih, ki se trudijo in potem dobe klofuto. Takoj vrnem tistih 3.536 din, kolikor sem dobil, in pozabim tudi na tisti dve leti, ko sem delal po dvanajst in več ur na dan. Mene ni treba nikjer tožariti, ker je moje delo vsem na vpogled."
»Osebno sem bil veselo presenečen, da so na ta način javno priznali ta naš trud," pravi diipl. pravnik Franjo Čevnik, pomočnik glavnega direktorja. „Že 20 let sem v kolektivu, kjer so največkrat vse vzeli za normalno obveznost. Če vsega nisi zmogel, so te kritizirah, nagradili pa redko. Toda utemeljitev naših nagrad ne ustreza. O presoji predloga ne bi razpravljal, ker bi s tem presojal predlog družbenopolitičnih organizacij. Vem pa, da je v Ingradu še prenekateri, ki se trudi za uveljavitev teh smernic in našega samoupravnega sistema. Mojih 3.754 dinarjev nagrade še zdaleč ne stimulira vloženega dela, vendar mi je nagrada dragocena kot priznanje.
V	našem stabilizacijskem programu smo uzakonili pravilo, da naj vodilni delavci ne bi dobivali plačila za nadurno delo. To globoko odobravam, toda kaj je nadurno delo in kaj ni? “
ZAKAJ NE BI REKLI BOBU BOB?
»Dobil sem nagrado, ki je nisem pričakoval niti želel, ‘ pravi dipl. inž.. Marjan Prelec, generalni direktor. „Ne potrebujem te nagrade, zato mi je bilo nerodno. Dobivam svoj osebni dohodek, za kar sem dolžan opraviti določeno delo. Ko sem nagrado sprejel, sem jo vzel, ker sem ugotovil, da so jo predlagali zato, da bi pri-znali, da tudi vodilni delavci nekaj delamo.
Smešno je, da so nekateri prepričani, kako moramo vodilni delavci delati vse zastonj, medtem ko zahteva vsak drug delavec plačilo za vsako naduro. Ko gledam naše zaslužke, ugotavljam, da zaslužim na uro manj kot marsikdo v operativi. In tako je morda celo prav.
Zadovoljen sem, če nam je uspelo kolektiv resnično dobro samoupravno organizirati, če imamo dovolj dela, da lahko 2.000-članski delovni kolektiv tudi danes, ko je v našem gradbeništvu še koliko problemov, optimistično pričakuje jutri. To dejstvo je več vredno kot tistih 4.080 din nagrade, ki sem jo prejel. Pri teh nagradah gre za nevsakdanjo formulacijo besedila. Ne vem, zakaj so zapisali, da so to nagrade za uveljavljanje ustave. Lahko bi rekli pošteno in enostavno: to so priznanja za dobro opravljeno veliko delo. V preneka-terih kolektivih, ki niso uspeli toliko storiti kot mi, izplačujejo nagrade, vendar ob tem ne dvigajo vetra Pri nas pa dvigajo veter ljudje, ki so bili proti reorganizaciji, ki so proti samoupravljanju. To boli."
Pred dnevi je kolektiv v svojem glasilu slednjič lahko prebral pojasnilo o nagradah. Zaradi okoliščine, da so bili nagrajeni samo trije vodilni delavci, so nekateri upravičeno postavili vprašanje, mar potem vsi drugi delavci zaslužijo nezaupnico ali kritiko? Mar med 2.000-članskim kolektivom res ni bilo niti enega delavca, ki bi si »izredno prizadeval pri uresničevanju nove ustave" in bil med nagraj enci?
In če so že tako dobro uveljavili ustavna načela, zakaj potem predlog ni prišel iz delavstva, iz osnovnih organizacij, ne pa da je bilo članstvo z njim seznanjeno šele potem, ko so bile nagrade že izplačane.
JANEZ SEVER

izpričana
solidarnost
Prav gotovo bo 6. maj še dolgo ostal najbolj črn dan za prebivalce Furlanije-Julijske krajine. Ob devetih zvečer se je stresla zemlja in potres jakosti
10.	stopnje je podrl praktično vse, kar je na tistem predelu stalo. Več kot devetsto mrtvih so doslej izkopali in še 400 jih pogrešajo. Žalostno bilanco dvajsetih sekund bodo naši sosedje prav gotovo pomnili še dolga leta.

Prav tako je v Kobaridu postala neuporab pekama. Poleg' velikih razpok, ki jih je stavba, se je podrl tudi dimnik. Brez kruha K° ^ ridčani vseeno niso ostali, saj so ga že ob seda’ zjutraj pripeljali iz Tolmina.
Bolj vidne kot v Tolminu in Kobaridu so posledice v okoliških vaseh. Stare, iz kamna zid3 je hiše, so se napol podrle ali pa so v njih za2lUj široke razpoke. Pravzaprav je bila res sreča, d3 bilo žrtev.
In spet se je pokazala solidarnost naših lju^ j prizadetih. Še isto noč so pripadniki JLA posta3(i številne šotore. Že naslednji dan so začeli ptM šotori, odeje in postelje iz vseh krajev Slovenija
Pomoč so začele zbirati tudi vse sindik3^ organizacije po Sloveniji. Že v petek zjutrajse | sestal izvršni odbor predsedstva RS ZSS in razpr3fl Ijal o prvem poročilu iz Tolmina. S prvo ocel!fot razsežnostih in posledicah potresa je izvršni od15 seznanil tudi predsednika Zveze sindikatov Jug°s vije Miko Špiljka, ki se je že zgodaj zjutraj P°z,s( nimal za posledice potresa. Na seji je izvršni odo izrazil polno solidarnost s prizadetimi ter p16?
glillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll I DOKUMENTI Z RAZSTAVE ARHIVA SR SLOVENIJE |
Ivan Cankar I in delavsko gibanje

r jim je prva zasilna streha, dolgotrajnejša rešitev, posebno za starejše, pa to ni
Slovi
t i. ®nska Bistrica 4, Škofja Loka 4, Šmarje pri sah 5, Trbovlje 5,Tržič 1, Velenje 3, Vrhnika 2, a|0^. ^ 'n Žakc 1 prikolico.
Akcija za prikolice teče naprej, saj bi na ogro-ko?fm P°^ro^ju nuJno potrebovali vsaj še 80 pri-
. Delovni kolektivi Slovenije in Jugoslavije so se prve dni v veliki meri odzvali pozivu sekretariata
Čanje, da bodo sindikalne organizacije na Slovel1 Predsedstva ZSJ in pošiljajo na ogroženo področje
Upravna stavba tovarne igel v Kobaridu je praktično neuporabna
Epicenter potresa je bil tako blizu naše meje, da je s svojo uničevalno močjo dosegel tudi Slovenijo. Najbolj prizadeta je tolminska občina, le nekaj manj novogoriška. Skoda je tudi drugje. Po zadnjih podatkih iz tolminske občine je bilo poškodovanih 4.150 stanovanjskin stavb, osem šol, pekarna, zdravstveni dom, otroški vrtec in trije proizvodni objekti. Brez strehe je ostalo 980 ljudi. V novogoriški občini nima strehe nad glavo 107 družin, poškodovanih je 2.980 stanovanj, 19 otroških vrtcev in osnovnih šol ter tri srednje šole. Prav tako je skorajda neuporabnih 11 trgovskih lokalov in 105 drugih objektov. Po prvih grobih ocenah škoda v Posočju že presega tisto, ki jo je povzročil potres na Kozjanskem. Kljub ogromni materialni škodi pa je srečna okoliščina, da na naši strani ni bilo človeških žrtev, le nekaj laže ranjenih.
Nekaj ur po prvem sunku so bili spomini med ljudmi v Kobaridu še povsem sveži. Strah v ljudeh je še stopnjevalo skorajda nenehno drhtenje zemlje. Ulice, pokrite z razbito opeko in široke razpoke na številnih stavbah so dale slutiti, kaj se je dogajalo prejšnjega dne. Hiše so bile brez izjeme prazne. Ljudje so stali na vrtovih, sedeli v avtomobilih ali pa si ob ognjih preganjali jutranji hlad. Posebne panike kljub vsemu ni bilo opaziti, le ob vsakem ponovnem premiku tal so za hip utihnili in se zaskrbljeno ozirali proti hišam.
Med objekti, ki so v Kobaridu utrpeli precejšnjo škodo, je tudi tovarna igel. Darko Knez, vodja tehnološke priprave v TIK, je pripovedoval: »Sinoči sem bil dežurni, ko je streslo. Več kot sto delavcev je delalo v izmeni. Že kar takoj je ugasnila luč, potem so se začela drobiti okenska stekla. Zaboji z višjih polic so padali po tleh in s truščem še povečevali paniko med ljudmi, ki so hoteli čimprej na prosto. Ranjenih ni bilo."
Proizvodni tovarniški prostori so razen stekel ostah nepoškodovani. Drugače je bilo z upravno stavbo,kije praktično neuporabna.
Prvo noč po potresu so prebivalci Posočja preži'^1 ^ nhlm, nebom
šotore, odeje, postelje, hrano, zdravila, denar in drugo. Tako je doslej na Tolminsko prispelo 243 prikolic, več kot 1.000 šotorov, 1384 odej, 185 postelj, 118 žimnic, 5 avtobusov in dve kontejnerski vikend hišici.
Na žiro računu, ki ima . številko 52030-65544317 se je doslej nabralo 719.000 dinarjev.
Tudi naši dopisniki iz Slovenije nam poročajo o solidarnostni pomoči prizadetim.
Alpe-Adria skupaj s čehoslovaškimi sindikati in Slavnikom pripravlja desetdnevno brezplačno letovanje za 30 otrok s prizadetega področja v Tatrah in za trideset otrok v Krkonoših, skupaj z Avtopro-metom iz Nove Gorice pa letovanje za deset otrok na Rabu.
Sindikalna organizacija Gorenje iz Velenja je na . ogroženo področje poslala dva šotora, delavskemu svetu podjetja pa so predlagali znatnejšo finančno in materialno pomoč. Deset štedilnikov je že na Tolminskem.
Tudi slovenski železničarji so se odločili za pomoč. Med drugim so za vse blago, namenjeno’ pomoči, odobrili brezplačen prevoz. Odpovedali so se tudi prispevku za nadomestilo izpadlih transportnih stroškov od delovnih organizacij s potresnega področja.
Našteli smo le nekaj primerov solidarnosti in pomoči, ki nenehno prihaja na Tolminsko — našteti vse praktično ni mogoče. In ravno po zaslugi hitre pomoči se stanje na ogroženem področju počasi normalizira.
Akcija solidarnosti že prehaja v drugo fazo, v kateri bodo sprejeti ukrepi za zbiranje prispevkov in druge organizacijske oblike pomoči, ki naj omogočijo, da bo Posočje, seveda tudi z lastno pomočjo, prebrodilo najhujše posledice potresa.
A. AGNIČ
Leta 1908 in 1909 je Ivan Cankar objavil prispevke v slavnostnem socialističnem glasilu Prvi majnik, in to črtice Predmestje, O domovina, ti si kakor zdravje, Lepa naša domovina. V njih je obdelal motive iz delavskega gibanja. V črtici Lepa naša domovina je med drugim zapisal: »Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja . . .“
Cankar je ob dogodkih v Ljubljani 20- septembra 1908 leta zavzel samostojno stališče ne glede na oceno dogodkov, ki jih je dala socialnodemokratska stranka. V času od 18. do 20. septembra 1908 leta so bile v Ljubljani protinemške demonstracije. Vojaštvo je streljalo na demonstrante in padla sta Rudolf Lunder in Ivan Adamič. Cankar je v članku Krvavi dnevi v Ljubljani, kije izšel 23. septembra 1908 leta v Rdečem praporu ostro obsodil dogodke in zahteval, da zato deželni predsednik baron Schvvarz odstopi- Izjava izvrševalnega odbora Jugoslovanske socialno demokratske stranke je izšla v Rdečem praporu šele 30- septembra. V njej je izvrševalni odbor obsodil dogodke in poudaril razredno stališče socialne demokracije in mednarodno solidarnost deldvstva vseh narodov ter pozval delavce, »naj odločno zavrnejo vse poskuse nacionalističnih strank, ki merijo na to, da odvrnejo proletariat od njegovih ciljev ta: da ga vprežejo pred voz buržoaznih interesov, nasprotnih interesom delavstva."
Cankar se je mnogokrat odzval tudi vabilom Ljudskega odra v Trstu, da bi tam predaval. Tako je 14. oktobra 1910 leta predaval v Ljudskem odru o temi Umetnost in ljudstvo. Predavanje je ponovil 15. oktobra v Delavskem izobraževalnem društvu v Gorici. Obeh predavanj so se v nepričakovano velikem številu udeležili poleg delavstva tudi dijaki in inteligenca. V predavanju je Cankar poudarjal pomen kulture za dvig naroda. Poročevalec v socialističnem glasilu Rdeči prapor je o Cankarjevem predavanju zapisal, da je pisatelj »zaljubljen v svoj slovenski narod, v slovensko ljudstvo . .., ki sije kljub sovražnikom, kljub vsem oviram ustvarilo lepo cvetočo kulturo." Na predavanju v Gorici je bilo kakih 150 dijakov in delavcev.
Ponovno je predaval Cankar v Trstu 5. oktobra 1912 leta in sicer o Antonu Aškercu in njegovi dobi. V predavanju je poudaril pomen Aškerčevih socialnih pesmi, zlasti balad o kmečkih puntih na Slovenskem z naslovom Stara pravda. Cankar sam je tudi želel napisati literarno delo s tematiko kmečkih puntov.
V predavanju je Cankar izjavil, da je Anton Aškerc »bil med slovenskimi pesniki prvi, ki je odkril prečudno dejstvo, da ne živita na slovenskem svetu samo slovenski malomeščan in slovenski kmet, temveč poleg teh dveh tudi slovenski delavec. Do Aškerčevih časovje stala vsa slovenska književnost pod znamenjem kamižole in irhastih hlač- Če bi hotel kdo takrat narisati nagajivo podobo slovensekga naroda, kakor siga je mislila slovenska književnost, bi narisal ponižanja kmetiča.
kako globoko sklonjen in s klobukom v roki pozdravlja svojega župnika. Tako podobo slovenskega naroda imamo še v spisih Josipa Jurčiča, Janka Kersnika, Ivana Tavčarja in vseh drpgih, ki so pozneje postali evangelisti malomeščanskega liberalizma. Življenje, trpljenje in stremljenje delavca je bilo pred Aškercem nekaj ■ navadnega, priskutnega, nepoetičnega. Šele Aškerc je videl poezijo tudi v grozoti, v bedi in bridkosti - tja je šel iskat poezijo, kamor med Slovenci še nihče pred njim."
Aneksija Bosne in Hercegovine k avstroogrski monarhiji leta 1908 je znova postavila v ospredje jugoslovansko vprašanje. Prva jugoslovansko socialno demokratična konferenca 21. in 22. novembra 1909 leta v Ljubljani je obravnavala predvsem nacionalno vprašanje. Tivolska resolucija, imenovana po kraju zasedanja v hotelu Tivoli v Ljubljani, je izjavljala, da »avstro-ogrski Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narodno-političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov ne glede na različnost imena, vere, pisave in dialektov ali jezikov. Kot deli velikega enotnega naroda stremimo, da se konstituiramo kot enoten narod ne glede na vse umetno napravljene državno-pravne in politične pregraje, želeči skupno naeto-nalno-avtonomno kulturo življenje kot svobodna enota v popolnoma demokratični konfederaciji narodov. K temu končnemu cilju nas vodi le neumorno delo in boj na podlagi obstoječih realnih političnih razmer in naprav sedanje dualistične Avstro-Ogrske, boj za popolno demokratizacijo vseh narodnih, državnih in političnih inštitucij." Nadalje je resolucija ugotavljala, da »jugoslovanska socialna demokracija smatra sedanje jugoslovanske narode le za elemente, ki naj ustvarjajo enoten narod, in konštatira, da treba v svrho oživotvoritve te enotnosti smotrnega skupnega, kulturnega in političnega dela, ne glede na današnje politične formacije in meje. Zlasti smatra potrebnim spora-zumljenje o skupnem narodnem jeziku in pravopisu, kot prvem predpogoju popolnega enotnega narodnega življenja Jugoslovanov."
Resolucija je zbudila v vrstah slovenskih socialistov delni odpor šele po balkanski vojni 1912 leta. Na izredni konferenci jugoslovanske socialno demokratične stranke 23. februaija 1913 leta v Ljubljani je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: »Jugoslovansko vprašanje v avstro-ogrski monarhiji se mora smatrati za del splošnega narodnega vprašanja v tej državni sestavi; rešitev avstro-ogrskega jugoslovanskega vprašanja je tesno združena z rešitvijo narodnega vprašanja v monarhiji. Ta rešitev je nujna ne le s stališča pravičnosti, ampak tudi zaradi tega, ker se z njim odpravi največja ovira gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja avstrijskih narodov. Podlaga rešitve pa je avtonomija narodov, ki je obenem prepogoj uspešnega sodelovanja naroda ža skupne cilje . ..“
Program tivolske resolucije o jugoslovanskem vprašanju je Cankar zavrnil s svojim znamenitim predavanjem v aprilu 1913 leta v Ljubljani z naslovom Slovenci in Jugoslovani.
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllN
tli
Id
skem storile vse, kar je v njihovih močeh, d3 ublažile hude posledice potresa.
Zaradi neugodnih vremenskih razmer nekaj( po potresu in zaradi velikega števila prebivalce^ f so ostali brez strehe, je republiški svet ZSS ponedeljek poslal nujen poziv delovnim kok tivom, da priskočijo na pomoč predvsem z 3vZ mobilskimi prikolicami. Vanje naj bi nastanili s rej še in otroke.
Že tako kritične razmere je ponovni moenel sunek v nedeljo še poslabšal.
V akcijo za prikolice so se medobčinski jj’ občinski sindikalni sveti povezali z delovnimi 3 lektivi. Tako so že v ponedeljek in torek poslali1' prizadeto območje 207 prikolic, in to iz naslednJ3 občin: Ajdovščina 1 prikolico, Celje 7, Črnoflkl 2, Domžale 3, Dravograd 1, Idrija 3, Ilirska Bistn3 4, Izola 4, Jesenice 9, Kamnik 6, Koper 2, Kralji ’ Krško 2, Lendava 1, Litija 1, ljubljanske obcin 65, Maribor 15, Nova Gorica 24, Novo mesto z ’ Ptuj 1, Radlje 1, Sežana 2, Slovenj Gradec
KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN TRINKO"
IX. AGOSTO 8 ČEDAD - aVIDALE
itauja
SPOŠTO VANI TO VARIŠI!
Vest o katastrofalnem potresu v Italiji in še posebej v videmski pokrajini nas je hudo prizadela.
Porušeni domovi, mrtvi in ranjeni so pretresljiva posledica nesreče, ki Vas je zadela.
Nič ne more nadomestiti izgubljenih življenj, toda uničena domača ognjišča, kjer so odraščali nešteti slovenski rodovi, je' mogoče ponovno oživiti. Nadomestiti je moč tudi uničene kulturne spomenike in druge pomnike ustvarjalnosti človeškega duha, ki so v Benečiji vedno bili in bodo simbol klenega slovenskega ljudstva.
Globoko čutimo z Vami in bomo skupaj s slovensko kulturno javnostjo moralno in materialno storili vse, kar je v naši moči, da boste kolikor mogoče kmalu obnovili pogoje bivanja in kultumo-prosvetnega delovanja.
Velik pogum, ki ste ga pokazali, bi radi podprli s sporočilom, da niste in ne boste ostali sami, kajti z Vami je celotna matična domovina. Želimo Vam, da bi čimprej premagali nastale težave in tudi v bodoče uspešno nadaljevali svoje kulturno delovanje med Slovenci v Italiji.
PREDSEDSTVO ZVEZE KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
To je vse, kar je ostalo od italijanske vasi v epicentru potresa. Takih vasi in krajev pa je veliko
srnam

ur
PRODAJA STANOVANJA V NOVIGRADU - ISTRA
DELOVNE
ORGANIZACIJE!
Tudi vam priporočamo nakup stanovanj, primernih za letni oddih delavcev
Stanovanja bodo dograjena v avgustu 1976
Vse informacije daje SGP »PIONIR« Novo mesto-Ko-mercialni oddelek Ljubljana, Dvoržakova 5/1 tel.: (061) 321-381, 321-349, 321-347 Novo mesto (068) 21-826 in Zagreb (041) 410-523
novice iz organizacij
TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR
Kaj smo
in kaj bomo naredili?
Glede značilnih dogajanj v delovni organizaciji velja predvsem omeniti ugotovitev, da je v minulem obdobju sindikat dobil ustrezno mesto, tako da je že čutiti vztrajno in vsestrasko prizadevanje OOS za spremembo družbenoekonomskega položaja našega delavca. V praksi se je začelo uresničevati geslo „Nič mimo sindikata". V spoznanju, da usmerjenost h konkretnemu reševanju življenjskih in delovnih problemov delavcev zahteva nove, ustreznejše oblike organiziranosti, je po 8. kongresu aktivnost usmerjena v iskanje oblik organiziranja, tako da bi sindikat kot organizirana oblika postal jedro, brez katerega se ne bo nikjer zgodilo prav nič, kar je pomembno za delavca.
Na tem in na drugih področjih je bilo že veliko storjenega, kar pa ne pomeni, da pred sindikatom ne bi bilo v tem trenutku še veliko zahtevnih in odgovor-nili nalog. Ce postavimo v ospredje tiste najpomembnejše, je na prvem mestu javna razprava, v kateri naj bi se vsi delavci seznanili z osnutkom zakona o združenem delu, obenem pa naj bi kritično ocenili sedanje samoupravne razmere. Odbori za organizacijo javne razprave bodo
v vsaki OOS spodbudili kar najbolj množično in organizirano razpravo ter poskrbeli za zbiranje in sporočanje pripomb in predlogov za spremembe in dopolnitve „male ustave".
Naslednja odgovorna naloga je nadaljevanje prizadevanj za utrditev samoupravne organiziranosti, tako da bi s 1. 1. 1977 lahko pričeli poslovati kot skupnost organizacij združenega dela.
Dokaj zahtevna in odgovorna naloga je tudi boj za gospodarsko stabilizacijo in za uresničitev gospodarskega plana. Ta naloga je še zlasti pomembna, ker se je treba v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja s polno odgovornostjo zavzemati za racionalno organizacijo proizvodnje in za dosledno izpolnjevanje plana proizvodnje.
Med drugimi pomembnimi nalogami velja omeniti še planiranje, delitev dohodka, skrb za oddih in rekreacijo delavcev, za socialno varnost in sploh za zaščito vseh interesov delavcev. Vse to terja mobilizacijo nas vseh. Zato bo sindikat v tovarni avtomobilov Maribor sproti ocenjeval izvrševanje teh nalog in spremljal ustrezna stališča in sklepe.
F. S.
ŽELEZARNA RAVNE
Priznanja samoupravljavcem
V Železarni Ravne z letošnjim letom uvajajo podeljevanje priznanj samoupravljavcem, ki naj bi pomenilo najvišje tovrstno priznanje tistim delavcem TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, ki so z dolgoletnim uspešnim delom na svojih delovnih mestih, s samoupravnim delovanjem in družbenopolitično aktivnostjo razvijali in utrjevali družbeni in samoupravni položaj delavcev. Priznanje pa bodo izjemno lahko dodelili tudi drugim delavcem iz SOZD Slovenske železarne ali občanom, če je njihovo delovanje neposredno vplivalo na razvoj samoupravljanja v Železarni Ravne.
Priznanje obsega plaketo in praktično nagrado. Plaketa simbolizira samoupravljanje, na njej pa je izpisano ime nagrajenca. Praktično nagrado pa predstavlja možnost izrabe vseh oblik rekreacije, oddiha ali podobno na
stroške sindikata, o čemer posebej odloča svet konference sindikata v Železarni Ravne, ki ima — na osnovi prejetih predlogov -tudi zadnjo besedo pri odločanju o številu nagrajencev in o višini oziroma obliki nagrad.
Priznanja naj bi poslej podeljevali vsako leto na skupni svečanosti ob praznovanju prvega maja. Oblika priznanja za zasluge pri utrjevanju in razvijanju samoupravnih odnosov, kot jo uvajajo na Ravnah, pa je nedvomno vredna vse pozornosti. Takšnih ali podobnih priznanj za nesebično delovanje posameznih družbenopolitičnih delavcev je namreč pri nas vse premalo. Zato med drugim ne preseneča, da se pred vsakimi volitvami v katerekoli organe ali delegacije soočamo s kopico težav pri izbiri kandidatov za nosilce posameznih funkcij.
JURIJ GLAVICA
CELICA POD DROBNOGLEDOM
Praksa potrjuje pravilnost poti
V trgovskem podjetju Rožca na Jesenicah se zavedajo, kako pomembno vlogo ima osnovna organizacija sindikata v procesu samoupravnega odločanja — Delegatski odnosi dobivajo čedalje večjo veljavo in pomen
Ta teden nas je pot vodila na Jesenice. Obiskali smo sindikalne delavce v trgovski delovni organizaciji Rožca, ki deluje v okviru združenega podjetja ABC. Naša namera, da urico, dve pokramljamo s sindikalnimi aktivisti, v eni od trgovskih delovnih organizacij, ni bila naključna, saj so jeseniški trgovci dobili pred prvomajskimi prazniki visoko priznanje za svoje dolgoletno plodno delo — srebrni znak sindikatov. Zato nas tudi ni presenetil njihov „po-zdrav“:
tajnico 10 Anico Merhar.
— V naši delovni skupnosti; v njej je zaposlenih 135 delavcev in 20 učencev šole za blagovni promet, pripoveduje Mira Zmitek — se že lep čas zavedamo, da sloni glavno breme sindikalne aktivnosti na osnovni organizaciji. Ta pa ima, kakor vemo, po sprejetju nove ustave zlasti pa s partijskimi in sindikalnimi kongresnimi dokumenti še kako velike in odgovorne naloge. Tega ne govorim tjavdan, zaradi lepšega, pač pa zato, ker smo se nalog, ki so nas čakale,
terjali kongresni sklepi in statutarni dogovor o novi organiziranosti in delovanju sindikatov. Vendar so v Rožci v reoreaniza-ciji sindikata ubrali povsem „svojo pot‘ ’. . . Kakšno?
— Poglejte, pri nas nimamo .,pravih" sindikalnih skupin, pojasnjuje Anica Merhar — pač pa delovne enote. Teh je 16 in sleherna med njimi je pred letom dni izvolila iz svojih vrst delegata v izvršni odbor osnovne organizacije. Torej smo delegatske odnose takoj uveljavili v neposredni samoupravi. Dose-
— Saj vemo, zakaj ste prišli k nam . . . Priznanja pa nismo dobili zato, ker smo dobro delali samo lani, pač pa za leta nazaj, ko smo bili v naši sindikalni organizaciji še bolj aktivni, kakor danes .. . Čeprav odličja nismo pričakovali, se zavedamo, da nas srebrni znak obvezuje, da še okrepimo sindikalno delo. Sedaj je sindikat dejansko bolj naš, trdili bi lahko, čeprav smo kritični do lastneea dela, da je resnično postal delavski. Zlasti smo zadovoljni, ker zdaj aktivno dela v sindikalni organizaciji veliko več članov kot pred leti.
Nekako tak je bil uvodni del našega pogovora, ki smo ga imeli v Rožci s predsednico izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Miro Žmitek in
posebno po celjskem kongresu slovenskih sindikatov, takoj lotili z vso doslednostjo in odgovornostjo za njihovo uresničevanje v vsakodnevni samoupravni praksi. Izkušnje zadnjih let, čeprav tudi tedaj naš sindikat ni skrbel samo za ozimnico in izlete, ampak še za marsikaj drugega. so nas dodobra izučile. Pravzaprav so nam pokazale pravo smer v našem delovanju .. . Skratka, sindikat naj bo posvet tam, kjer se naši delavci sestajajo kot samoupravljalci in odločajo o svojih problemih. V Rožci smo si to zagotovili z delom po sindikalnih skupinah.
Lani, neposredno po 8. kongresu ZSS, so se končno v tej jeseniški delovni organizaciji organizirali tako, kot so od njih
danja nrak^a je pokazala, da je bil tak način sindikalnega organiziranja pravilen, za razdrobljenost naše dejavnosti pa najbolj učinkovit in snrejemljiv.
Delegati delovnih enot prenašajo tako vsa morebitna vprašanja, prinombe in predloge na izvršni odbor osnovne organizacije, ki se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat mesečno, da bi tako lahko sproti reševali vse probleme in svoja stališča takoj posredovali delavcem.
Na odgovore pa ni treba čakati ves mesec. Delavci dobijo že pred sejami izvršnega odbora sindikata takoj v«a pojasnila, saj so njihovi delegati tako rekoč v vsakodnevnih stikih s predstavniki izvršnega odbora samoupravnih organov in vodstva podietja.
Kot nam ie povedala M®* Žmitek skupne akcije, pobudn1* zanje pa je skorai vedno sindik2*; načrtujejo v okviru aktiva na riVn delovne organizacije, v katerem s_° poleg članov izvršnega odbora f predstavniki osnovne prgani7aclie ŽSMS, organov upravljanja in vod' stva podjetja.
Med dogovori za pripravo skup nih akcij v teh dneh nad^ljuie p^' sedniVa sindikalne organizacije omenim le dogovor o organizamJ1 javne razprave o osnutku zakona 0 združenem delu v podjetju in sklep> da krajem na Tolminskem, ki jd1 le uprizadejal potres, namenilo 20 starih milijonov, od tega samo sindikat milijon starih dinarjev. Toda to sta le drobca iz prgišča številnih akciji ki smo jih organizirali v zadnjem času.
Če za katero delovno organizacij® v jeseniški občini velja, da je sindi; kat povsod, kjer je potrebno, tedaj so lahko trgovci v Rožci za zgled drugim. Precej zaslug imajo med drugim tudi za dobro organiziran® obveščevanje v podjetju. Čeprav nf majo svojega glasila, saj, kakor sami pravijo, jim ni niti potrebno ob tak® majhnem števeilu zaposlenih, s0 ljudje o vseh dogajanjih, zlasti pa 0 poslovnih rezultatih, pravočasn® obveščeni.
- Poslužujemo se dveh naži' nov obveščanja - prek oglasnih desk in s ciklostiranimi informa®1; jami Tako je vsak zaposleni (h®® pravilno bi bilo zaposlen, saj j® v Rožci med vsemi delavci le š®st moških!) - ob mesecu podrobno seznanjen z doseženim prometom, dohodkom, vrednostjo dosežen® točke, s tem pa tudi z njeno vrednostjo za izplačilo osebnih dohodkov. Vsake tri mesece pa skupn® analiziramo še doseženi dohodek podjetja za tekoče četrtletje, pravi Anica Merhar.
Da ne bi prezrli: v Rožci so zadnja leta veliko storili tudi na področju družbenega standarda zap®" slenih. V Umagu in Poreču nudij® delavcem in njihovim družinskin1 članom cenena letovanja, v načrt® pa imajo postavitev počitniške hj" ! šice v Podčetrtku. Večje zmogij|' vosti letoviških objektov so bile nujno potrebne, saj je samo lani preživelo svoj dopust v Istri 31 družim letos pa pričakujejo pravo invazij® na moije.
Ob vsestranski aktivnosti sindikata v Rožci pri urejanju delovnih i® življenjskih razmer zaposlenih ®e moremo zanemariti tudi njihov® skrbi za sprotno reševanje stanovanjske stiske pa športa, rekreacije, str®' kovno-turističnih izletov. In vrste drobnih, a za jeseniške trgovce toliko pomembnih akcij, ki so vsa let® značilne za njihova prizadevanja v skromnem zatišju.
IVO VIRNIk
NAŠI PRIJATELJI
FERDO DEMŠAR, DE Cevarn^ Križe
KREPAK KORAK
NAPREJ
Tokrat vam med našimi prijatelji predstavljamo sindikalnega delavca in poverjenika Delavske enotnosti iz ko-vinsko-predelovalne industrije Rog. Ferdo Demšar, skladiščnik v delovni enoti Cevarna ljubljanske kovinske industrije Rog v Križah pri Tržiču je v tej temeljni organizaciji zaposlen štiri leta, vendar šele sedaj doživlja prvo fazo zorenja sindikalnega delavca. „Komaj poldrugo leto aktivno sodelujem v delu naše osnovne organizacije, kar je kot kaplja v morje, če to dobro primerjam z drugimi sogovorniki, ki ste jih doslej predstavili v tej rubriki. Toda to ne pomeni, da si že nisem nabral potrebnih izkušenj. V naši delovni organizaciji sem namreč predsednik izvršnega odbora osnovne
organizacije, poverjenik DE, tako rekoč fant za vse, kar zadeva sindikalno delo. Vendar ne želim s tem zmanjševati deleža drugih članov izvršnega odbora naše sindikalne organizacije, ki skušajo po svojih najboljših močeh prispevati k vključevanju članstva v vsebinsko usmerjeno sindikalno aktivnost. Začetki so spodbudni, upajmo, da bomo tako nadaljevali tudi v prihodnje ...“
Povedal je, da že precej časa redno spremlja Delavsko enotnost. Vsak ponedeljek jo najprej poišče med vsakodnevno pošto na svoji delovni mizi. Mimo tega se zavzema za to, da bi DE dobival vsak sindikalni delavec, kajti v njej, kakor sam pravi, „najdcš vsakokrat precej opore za delo. Še
toliko bolj pa tedaj, ko so priloge. Danes si več ne morem zamisliti svojega sindikalnega dela brez našega časnika."
K temu dodaja:
..Priznati moram, da me je letošnja vsebinska zasnova DE prijetno presenetila. Zdi se mi, da se zdajšnja DE bistveno razlikuje od DE zadnjih nekaj let. Če se je vaš novinarski kolektiv pri oblikovanju nove vsebinske zasnove držal načela, o delavcu in zdelavca, tedaj je brez dvoma zadel v polno . ,. Zato je treba zdaj, seveda z nekaterimi izboljšavami, le nadaljevati to pot."
Ferdo Demšar se zavzema, da v sindikatih uresničimo sklep 8. kongresa slovenskih sindikatov, da dobi DE vsak član izvršnega odbora osnovne organizacije, prav tako pa tudi delegati v občinskih, medobčinskih in republiških organih.
„To smo v Celju sklenili, vendar je potrebna široka politična akcija za uresničitev te zamisli. Prepričan sem, da že sedaj narašča zanimanje za sindikalni časnik in da imate iz dneva v dan več naročnikov. Imam pa tudi nekaj predlogov ...
Predvsem bi želel, da bi v DE temeljito seznanili sindikahie delavce z njihovimi nalogami, zlasti z vlogo sindikata pri varstvu pravic delavcev. Ni novost, če povem, da so mnenja sindikalne organizacije večkrat enaka mne- V
njem vodilnih struktur, ko gre za različne delovne in samoupravne spore.
Ali je to prav? Takim in podobnim 5 primerom bi morah novinaiji DE p0'	1
svetiti več pozornosti in tako sezna- j njati delavce z njihovimi nalogami-1 To je ena od tem, ki bi jo kazalo p° ' Demšarjevem mnenju v bodoče upoštevati pri izboljšanju sedanje vse- 2 binske zasnove DE. Kdaj pa kdaj bi pp | njegovih besedah veljalo prisluhniti tudi problemom slovenske kovinsko- ' predelovalne industrije.
„In več kozerij bi želel, saj tako po- J pestrijo časopis...nam je še pove-dal ob slovesu Ferdo Demšar, o k-F terem smo se lahko prepričali, da sodi s med najbolj zveste prijatelje našeg3 1 časnika.	c
I virnik J
r
poverjeniki DE
11.	JOŽE DERNOVŠEK	;
12.	MARJAN JELEN	t
13.	OLGA GALVANSKI	t
14.	BOGOTURIČNIK	<
15.	MARJAN BEDENK	J
16.	JERNEJ LENIČ
17.	ŽELJKO VIDJAK
18.	FERDO DEMŠAR	;
izobraževanje, kultura, znanost
15. maja 1976 stran
»Pravičnega sodnika iščem - pravi Jernej - ni mi do imena in °braza. Taka je stvar. Zdaj razsodite: čigava je jablana - ali tistega, h jo je sadil in cepil, ali pač tistega, ki je klatil jabolka, ko so dozorela? “
krat, ko je zasnoval ,,Hlapca Jerneja11, tudi že dodobra seznanil z revščino in izkorišča-njepi ottakrinškega, dunajskega
j »Hlapec Jernej in njegova pravi-| j* je tista Cankarjeva literarna stva-:ltev, ki je izmed vseh njegovih del I jhela nemara najširši odmev ne le Pri nas, marveč tudi v svetu, saj je ta I "'goricna novela prevedena domala * v vse evropske jezike. Tako znana Je I Pitala tudi zaradi tega, ker je doži-I vrsto dramatizacij — od tiste !pana Skrbinška, zelo znane drama-y .acije Ferda Delaka, ki je s predelnega Delavskega odra poromala Wek številnih slovenskih amaterskih arov, do najnovejših dramatizacij.
. »Hlapca Jerneja" v novi drama-i [Urgiji Primoža Kozaka in režiji Jo-i Babiča so videli pred dnevi ( "Otisoči televizijskih gledalcev Slovenije in Jugoslavije, saj je uprizori-| 'ev prav tega dela izpolnila umet-| ^ški program osrednje slovenske ! Proslave stoletnice Cankarjevega 'ojstva.
' Uprizoritev „Hlapca Jerneja", ki "? jo pripravili gledališčniki vseh slovenskih dramskih gledališč, je “•'a lepa predstava tega veličastnega janičarjevega besedila. Jasna v svoji tez>jski, scenski in igralski zasnovi nam je obračala pozornost na be-pčo, misel, idejo. Polde Bibič je ob ‘Pri drugih igralcev poustvaril lik Jer-; Poja, poln notranje človeške moči in j “dne vere v pravičnost postave ti-joga, ki dela. Desetine v nebo razpr-‘n in kot plamen trepetajočih rok koncu uprizoritve je ponazarjalo ogenj revolucije.
Po tolikih letošnjih peripetijah o Uprizarjanju Cankarja smo vendarle jdeli končno pravega Cankarja, kri-“ka družbe svojega časa in znanilca P°ve, pravičnejše družbe, delavske 'Iružbef
i»Hotel sem napisati agitacij-«0 brošuro za volitve, pa je {Ostala moja najboljša novela,“ Je ob neki priložnosti dejal Cankar o svojem „Hlapcu Jerneju11, delu, ki ga je zasnoval v letu 907, ko se je kot kandidat zasavskih rudarjev na socialdemokratski listi vključil v politični boj ob volitvah poslancev v avstrijski državni zbor. Na-agitacijske brošure, ki naj ti* gorovila o izkoriščanju kmečkega proletariata, saj je i tega bilo takrat na Slovencem še več kot obrtniškega in ‘ndustrijskega, namesto revolu-C10namih besed, ki naj bi spre-B°vorile o socializmu, o strankinem programu, ki se je zavzemal med drugim za socialno ^varovanje kmečkega delavca, aninarja in hlapca, namesto vse-8a tega, kar je hotel verjetno Povedati v brošuri Cankar polije. je Cankar umetnik sredi ‘ega volilnega boja zasvnoval li-eramo mojstrovino „Hlapca ’ erneja in njegovo pravico*4.
. Cankar, sam otrok ,Jdanca aromakov“, ki se je od zgodnje mladosti nenehno srečeval z mvščino in trpljenjem, se je ta-
predmestnega proletariata, z bedo čeških in slovaških priseljencev, s skrajnim izkoriščanjem obrtniških delavcev in delavcev — otrok, mlajših celo od dvanajst let. Ta čas je njegovo socialno angažirano prozo že prevevalo spoznanje o vesoljni krivici, ki se godi delavskemu razredu.
V svojem spisu ,,Kako sem postal socialist** je zapisal: „Uredba družbe, tista uredba, ki je dodelila vse bogastvo zemlje in vse sadove človeškega uma kapitalu brez imena ter mu zasužnjila človeštvo, je izvirek vsega hudega; in posamezna krivica, ki se pokaže očem na cesti, je nenadoma čisto malenkostna, na videz skoraj slučajna in zadobi svoj pravi pomen šele v zvezi s celotno,.vesoljsko krivico. To spoznanje je utrdilo in poglobilo tisto zamolklo, grenko nezadovoljnost, ki je bila od nekdaj v meni.**
Novelo „Hlapec Jernej in njegova pravica** je Cankar sicer napisal in objavil šele po volitvah, ko je stanoval pri Etbinu Kristanu in ko se je po Kristanovi pripovedi srečal prav pri njem z nekim resničnim iskalcem pravice**. „Ta človek je simbolje po Kristanovem pripovedovanju dejal Cankar, ko se je srečal s tem iskalcem pravice. Saj je pravica na njegovi strani, je dejal, ampak na vsem-svetu ni prostora, kjer bi jo našel. To se pravi — je pravica in ni pravica. Šele ko je odšel, sem se spomnil, da je na milijone takih, kakršen je on. Iščejo pravico, pa je ne poznajo, poti do nje. Hlapci, ki so sejali, orali, kopali, pa nikdar ne žanjejo zase ... To je povest!**
Zgodba o „posamezni kri-vici“, ki jo je mladi Sita; storil hlapcu Jerneju, ne govori torej o dobesedni krivici, govori o krivici simbolično, o množični krivici, o vesoljni krivici, ki se godi ne le tistim, ki so prepuščeni bedi, kadar jih zapustijo zdravje ali telesne moči, ker so ostareli, štirideset let sem robotal** — pravi Jernej — ,,da bi postavil dom, s svojim potom sem pognojil polje in senožet; in ko je dom stal, ko sta bila rodovitna polje in senožet, pride človek - odkod pač
pride? — in pravi, nisi prvi! — ter ga spodi v hlev.**
Simbolična je pripoved hlapca Jerneja, ki ne prosi milosti, marveč teija svojo pravico, ko teija takšno postavo: „Ti, ki si delal — tvoje je delo!** To je simbolična govorica o vseh izkoriščanih, o delavskem razredu, ki se prebuja in spoznava, da se s sadovi njegovega dela okoriščajo drugi in teija svojo pravico!
Znani slovenski zgodovinar Ivan Prijatelj je zapisal, da je Cankar s „Hlapcem Jernejem" ustvaril kratko, a svetovno mogočno prepesnitev Marxovega Komunističnega manifesta. „Tudi ta umotvor nima svojega težišča v realnem hlapčevem romanju od župana do cesarja, ki je bilo našim topovidnim kritikom tako po volji, je zapisal Ivan Prijatelj, ampak v alegorični višini, v harmoniji sfer, pojočih o dobi, ko bo imel delavec svoj delež na svojem delu, o dobi, ki nam je danes tako otipljivo blizu, naj se že imenuje boljševizem ali socializem. In požar na koncu je samo simbol svetovne revolucije. Kako je bilo Cankarju malo mar za opis resničnega požara, vem iz njegovih lastnih ust. Rekel mi je, da je namenoma stisnil ta ogenj na kratki dve strani, da bi naši zijavi ljudje ne pasli svojih pogledov na spektaklu, ampak enkrat čutili idejo, se upognili pod simbolom kakor pod kvadrom."
Boris Ziherl, čigar izredno zanimiva marksistično sociološka študija „Ivan Cankar in naš čas" je izšla pred dnevi, je misli Ivana Prijatelja o „Hlapcu Jerneju" takole komentiral: ,Jvan Prijatelj ni bil marksist. Toda v oceni Hlapca Jerneja, o čigar osnovni ideji je s prijateljem očitno sam razpravljal, je bil daleč pred mnogimi topovidnimi kritiki, ki so v njegovem času skušali in še dandanes ponekod skušajo dokazovati, da to delo nima nobenega opravka s socializmom in še manj z marksizmom. Prenašajoč težišče Cankarjeve umetnine na realno romanje hlapca Jerneja od župana do cesaija, na realni punt osamljenega človeka zoper družbene krivice, govore o nezdružljivosti Cankarjeve zamisli z Marxovo zamislijo. Pri tem takšni kritiki največkrat razodevajo ginlji-vo nevednost v pogledu Marxa in marksizma, zlasti v tem, kako marksizem postavlja vprašanje osebne lastnine, pridobljene z lastnim delom, in posebej vprašanje drobnega proizvajalca, njegove lastnine in njune usode v kapitalizmu in v socializmu. Ta nevednost je zmerom šla in gre vštric, se povezuje z zavestno antisocialistično demagogijo, s katero je buržoazna reakcija skušala in skuša odtrgati drobne proizvajalce od delavskega razreda in od njegovega boja za socializem."
Vemo, da je Cankar prebiral znanstvene knjige o socializmu, ki so mu utijevale'spoznanje, da delavec od kapitahstične družbe nima kaj pričakovati, da mora zanetiti in razplamteti ogenj delavske revolucije, ki naj odpravi ekonomske, socialne in pravne krivice. Utrjevale so mu
to prepričanje o neizogibnosti socialistične revolucije, saj seje dodobra spoznal s težkim življenjem delavstva, kmečkega, obrtniškega in industrijskega proletariata.
Spoznanje . .. „Več usmiljenja je imel bog z menoj, nego s teboj Jernej — pravi študent. Jaz sem živel v zmoti komaj pol ure, ti celih štirideset let. Mene so pahnili brez posebnih komedij, kar naravnost na cesto pravega spoznanja, ti pa si hodil štirideset let po krivem potu — dolga bo pot nazaj, o Jernej! Glej, Jernej, komaj sem izpre-gledal, so začeli mlatiti po meni, nebogljenem otroku, kar s cepci. Kamor sem stopil, sem dobil brco v pozdrav. Krepko, Jernej, krepko so mi vtepli v kožo pravo spoznanje, krepko vtepli postavo in zapoved. Da je pravica ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili. Največji zaklad je spoznanje, pa če je vtepeno s cepci.
Kaj ti nameravaš, Jernej? “
Jernej se podaja naprej po klancu siromakov, spoznava krivično posvetno in božjo postavo, ne najde pravice. Ogenj, ki ga zaneti Jernej na Sitaijevini na koncu svoje poti ,,iskalca pravice**, je simbol proletarske revolucije, ki že žari na ob-zoiju . ..
,,Kaj ne gori prijazno moj dom, kaj ni lep moj ogenj? Kdor ima pipo, naj si jo prižge, pravi Jerznej. Dovolj je kuriva.** SONJA GAŠPERŠIČ
Klicalo ga je življenje
Na osrednji Cankarjevi proslavi je dr. Bratko Kreft dejal, da se raznoterost Cankaijevega dela, ki je naraven in tako neposreden izraz njegove človeške in pisateljeve narave, kakor* tudi družbenih razmer prepleta skozi vse njegovo delo in tvori v njem kljub različnim nasprotjem celovito in nedeljivo osebnost. Zato so jalovi poizkusi tistih, je dejal Kreft, ki bi radi na ta ali drugi način ločili umetnika in misleca iz različnih tendencioznih pristranskih razlogov, ker jim zlasti Cankar in njegov socializem ni pogodu. Cankaiju kot umetniku slovenska beseda nikoli ni bila sama sebi namen, kakorkoli se je trudil s tankim posluhom za njeno lepoto in glasbeno zvočnost. Zmeraj je tehtal tudi njeno vsebino in misel in si ustvarjalno prizadeval, da bi jima dal enakovredno muzi-kalnost in ritem z izbrano besedo slovenskega jezika. Zavedal se je, da bodo le v takšni ustvarjalni soglasnosti njegova človeška in umetniška doživetja, snoznanja. misel in čustva polno zaživela in učinkovala ter osveščala vsakosar, ki bo zbran vzel v branje in premislek njegovo delo, če bo seveda tudi notranje dovolj pripravljen in umen, da sprejema njegovo misel vase in da svoj ,jaz“ sooči s pisateljevim , jaz“.
Mladi Cankar si je mukoma krčil pot, preden je našel za sebe pravo smer v književnosti in v idejni usmeritvi. Od mladostnega svobodomiselstva in Aškerčevega literarnega realizma, ki sta ga spremljala še na Dunaj, kjer sta se kmalu precepila v individualizem in anarhizem, v literaturi pa za hip tudi z literarno smeijo naturalizma in dekadence, pa do lastne literarne smeri in miselnosti je bila viharna pot opazovanj, doživetij in spoznanj, ki si jih je sproti začel odkrivati tudi v dunajskem delavskem predmestju Ottakring, daje naposled prišel do socializma. Tega je leta 1907, ko je kandidiral na socialdemokratski listi za državnega poslanca, začel javno, jasno in glasno izpovedovati tja do svoje smrti tudi v publicistični]! člankih.
Cankaija človeka in pisatelja je klicalo življenje in ga izzivalo s svojimi socialnimi in moralnimi nasprotji! Zato mu je bila tuja in prazna vase in v literarne salone in ločine zaprta samovšečna književnost različnih takratnih izmov, ker je.bila daleč od resničnega življenja, zlasti pa daleč od življenja slovenskega ljudstva, ki se ni še zmeraj bilo le za svoj narodni obstoj, marveč se je tudi slovenska družba začela socialno direfencirati. Socialno vprašanje in socialna razredna nasprotja so se tudi pri nas večala od dne do dne. '
Dr. Bratko Kreft je dejal, da je Cankar prav zaradi tega spoznanja kaj hitro in odločno odklonil literarno dekadenco, o kateri je leta 1900 pisal z Dunaja pisateljici Zofki Kveder, in med drugim dejal: „To je mestni prah, mestna nervoznost; vsi najmanjši, komaj čutni čuti se pretiravajo v neizmernost; pesnik nima drugega dela, kot da brska po samem sebi.. . Na koga in zakaj hoče vplivati z razkrivanjem in razlaganjem tistih čustev, ki jih čuti in razume komaj sam, a kaj ko nimajo za druge ljudi nobenega pomena ...“
Kljub temu je priznal Cankar dekadenci, daje „vsled njenega vpliva postalo čustvovanje globokejše in finejše inTzra-žanje niansirano in izvirno.“ V nadaljevanju je Kreft dejal, da se bila prav skrb za stil in jezik ena poglavitnih umetniških zaslug Cankarjevega pisanja, saj je slovenskemu proznemu jeziku ustvaril novo lepotno in muzikalno obliko, kije tako izvirna in osebna, da upravičeno govorimo o Cankarjevem stilu in jeziku, to pa so mu morali priznati celo največji nasprotniki vsebine in ideje njegovih del.
V istem pismu Zofki Kvedrovi je Cankar tudi pisal: „. .. mogoča in smiselna se mi zdi samo ali tista tendenciozna umetnost Gogolja, Tolstoja itd., ki hoče uveljaviti socialne, politične ali filozofske ideje s silnimi sredstvi lepote - ali pa umetnost starih Grkov, Shakespeara, Goetheja itd., ki ima samo estetične in etične smotre . .. Umetnost nekaterih dekadentov pa je mučenje sebe in pri nekaterih sploh nič drugega kot igranje z izrazi.. .“
Iz Cankaijevega umetniškega dela jasno izhaja, je v nadaljevanju dejal Kreft, literarni nazor kritično usmerjenega in angažiranega pisatelja, ki mu je bil tuj kakršenkoli larpur-lartizem že zaradi bojevite in zaradi tega tudi močno k upom, kritiki in satiri nagnjene narave.
,,Pri nas tam doli,** je pisal Cankar Kvedrovi z Dunaja,, je potrebna reformacija in revolucija v političnem, socialnem, v vsem javnem življenju in tej reformaciji mora delati literatura pot.**
....................
Na sam spominski dan Cankarjevega rojstva, 10. maja, je bila na Vrhniki, v pisateljevem rojstnem kraju Cankarjeva proslava, ki so ji prisostvovali številni ugledni politični in kulturni delavci. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Skupščine SRS književnik Beno Zupančič. Odlomke iz Cankarjevih Hlapcev so uprizorili igralci Drame SNG in MG iz Ljubljane, nastopila pa sta tudi združena moška pevska zbora LIKO in IUV.
DE
sindikati po Jugoslaviji
15. maja 1976 stran
KAKO DELAJO NAŠE ORGANIZACIJE?
TEMATSKE
SEJE
Predsednik konference sindikata SOZD INA Stjepan Rupčič o nekaterih aktualnih nalogah
Združevanje dveh zagrebških vehkanov kemične industrije INA in OKI je delo, ki uspešno poteka, sindikalna organizacija INA pa je dala temu velik prispevek. Delavcem so morah pojasniti, kaj bo prinesla združitev, sklicati so morali številne zbore.
— Z združitvijo organ-sko-kemične industrije Zagreb in INA so ustvaijene možnosti, ki temeljijo na usklajenem razvoju petrokemij ske proizvodnje. S to akcijo združevanja dela in sredstev bo dosežena zaokrožena celota v razvoju naftne in petrokemijske industrije. Treba pa je tudi pričakovati in spodbujati nadaljnje združevanje posameznih delov SOZD INA z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela zunaj našega kolektiva — pravi predsednik konference sindikatov SOZD INA Stijepan Rupčič.
Ko je govoril o nalogah sindikalne organizacije tega velikega kolektiva, je med drugim poudaril:
- Naš kolektiv bo v prihodnjem obdobju veliko investiral. Pri tem ima sindikat mnogo dela. Za kaj gre, najbolje ponazarja podatek, da bo INA v obdobju od leta 1976 do leta 1980 vložila poprečno na leto blizu pet milijard dinarjev. To so največje investicije v Jugoslaviji. Poprečne jugoslovanske investicije v prejšnjem petletnem obdobju so bile manjše od naložb, ki smo jih predvideli. V prihodnjih petih letih bomo zgradili znatno več, kot je bilo zgrajenega v vseh dvanajstih letih obstoja kolektiva INA. Te velikanske naloge so za vse delavce velika delovna in strokovna obveznost.
Sindikat bo v kolektivu INA še naprej skušal hitreje uresničevati stimulativne oblike delitve po delu. Nujna je trdna vez med rastjo osebnih dohodkov in drugih oblik porabe ter povečanjem storilnosti in dohodka. Nenehno pa se
bomo bojevali tudi proti vsem oblikam nediscipline in nedelavnosti.
Sindikat SOZD INA se zavzema za hitrejše samoupravno sporazumevanje naftnega in petrokemijskega gospodarstva Jugoslavije z drugimi dejavniki združenega dela. Zato je potrebno takoj sprejeti družbeni dogovor o razvoju naftne in petrokemijske industrije do leta 1985. Treba se je dogovoriti, kako uskladiti zmogljivosti pa tudi obseg in strukturo proizvodnje. Izhodišče mora biti gospodama poraba nafte, naravnega plina, naftnih derivatov in petrokemijskih izdelkov.
— Posebno tematsko sejo konference sindikata INA smo posvetili oddihu in rekreaciji. Zmogljivosti počitniških domov ne zadoščajo, mimo tega pa so še negospodarno izkoriščene. Regres za letni oddih vse manj služi za oddih delavcev. Telesna kulturna in rekreacija nista dovolj povezani z zahtevami po aktivnem oddihu.
Vse to hkrati z drugimi problemi in pomanklji-vostmi terja, da mora biti družbena akcija sindikata dolgoročno programirana in zasnovana na temeljnih analizah konkretnih potreb in možnosti delovnih ljudi v zdmženem delu, da bi ustvarili možnosti za bolj vsebinski, bolj organiziran in množičen oddih in rekreacijo delavcev.
— Temeljne samoupravne interesne skupnosti oddiha in rekreacije ustanavljajo v TOZD na podlagi načrtov in delovnih programov. Te se združujejo zaradi koordiniranja celotne politike oddiha in rekreacije. Združenje samoupravnih interesnih skupnosti za oddih in rekreacijo bo preprečilo drobljenje in zapiranje v lastne okvire. Racionalneje bodo uporabljena sredstva, objekti, oprema in kadri, je na koncu povedal Stjepan Rupčič.
V. M.
DELOVNI CAS V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH
Z one strani okenca
Prilagoditev delovnega časa v družbenih dejavnostih potrebam občanov in združenega dela je še najbolj odvisna od organizacije posameznih ustanov in njihovega odnosa do »strank«.
Ko je pred nekaj meseci Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, vključujoč se v akcijo predsedstva sveta ZSJ za povečanje storilnosti in zmanjšanje izostankov z dela, začel v delovnih organizacijah in ustanovah akcijo spreminjanja in prilagajanja delovnega časa potrebam občanov in gospodarstva, je bilo osnovno vprašanje, na katero so želeli dobiti odgovor, naslednje: kako najbolje spremeniti delovni čas v upravi in pravosodju, otroških vrtcih, zdravstvenih domovih ter v različnih občinskih in komunalnih službah? V sindikat so namreč prihajali podatki iz gospodarstva o velikih in neupravičenih bolezninah in izostankih z dela. Vse bolj so omenjali izostanke z delovnega
mesta zaradi plačila kakšnega računa; opravila, da je občan dobil kakšno potrdilo ali si podaljšal potni list, dalje o čakanju pri zdravnikih in tako naprej. Vprašanja, zakaj te službe ne delajo popoldne in v soboto, da bi lahko občan svoje zasebne zadeve opravil, ne da bi zato moral izostati z dela, so bila vse pogostejša.
Prav zato je Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije začel z akcijo. Poklicali so republiške, pokrajinske in občinske odbore sindikata delavcev družbenih dejavnosti, naj proučijo in analizirajo v svojem okolju delovni čas in učinkovitost dela družbenih služb s stališča koristi občanov in združenega dela in da bi prek sa-
MAKEDONIJA
Počasen razvoj delegatskega sistema
Analiza, ki so jo izdelali sindikati SR Makedonije o dveletnem delovanju delegatskega sistema, je pokazala, da so uspehi največji tam, kjer je samoupravljanje najmočneje razvito. Kjer so se OZD konstituirale na osnovi ustavnih načel in kjer tako delajo, so se delegacije takoj znašle in so pravi predstavniki delovnih ljudi OZD v samoupravnih asociacijah in skupščinah. Tiste OZD, ki pa so se le navidezno prilagodile in so samo spremenile ime, prepisale tuje samoupravne akte in še naprej delale po starem, so takoj zadušile vsakršno pobudo delegatov in v njih delegacije niso mogle delati.
Nekatere OZD se pritožujejo, da v samouprav-
nih normativnih aktih niso dovolj jasno določene pravice in dolžnosti delegacij in delegatov in njihova odgovornost pred delovnimi ljudmi ali pred upravnimi organi. Raziskave so to potrdile. V 47 pregledanih samoupravnih aktih so na primer delegatski sistem normativno opredelili samo v treh statutih in v enem poslovniku. V prevelikih TOZD imajo zelo malo možnosti, da bi pogosto sklicali zbore delovnih ljudi. Kot razloge za pomanjkljive stike navajajo tudi skromne dosedanje izkušnje, delo v izmenah pa tudi premajhno aktivnost delegatov in pomanjkljivo zainteresiranost samoupravne baze.
V. O.
moupravnih interesnih skupnosti in skupščin občin vplivali na spremembo stanja in na ravnanje v teh dejavnostih-
Čeprav je od začetka te akcije minilo razmeroma malo časa, so v večjih mestih in industrijskih središčih, kjer so izostanki z dela, pogojeni z delom občinskih in komunalnih služb ter zdravstvenih ustanov, tudi najbolj pogosti, so že nastale nekatere spremembe. Tako so, denimo, v zdravstvenem centru v Celju s spremembo delovnega časa specialističnih služb zmanjšali čakanje pacientov s poprečno šest tednov na pičlih devet dni, v beograjskem sekretariatu za notranje zadeve dela služba za potne liste ves dan, banke skoraj v vsej državi pa so organizirane tako, da delajo tudi v popoldanskih urah, pa tudi ob nedeljah in praznikih.
Prilagajanje delovnega časa potrebam občanov je vse bolj opazno tudi v zavodih za socialno zavarovanje. Kulturne ustanove, kot denimo knjižnice in ljudske univerze, pa celot svojo dejavnost razvijajo v popoldanskih in večernih urah.
Najmanj pozitivnih rešitev je za zdaj v občinskih službah in v upravnih organih, kar priča, da so te dejavnosti še preveč institucionalizirane. Posamezne občinske skupščine, kot denimo v Boru, so skušale organizirati delo svojih služb tudi v popoldanskih urah, vendar so bila okenca v glavnem prazna.
Kak „tavajoči“ občan, če je prišel, da bi opravil delo, je moral hoditi od okenca do okenca. Ob čan j e namreč še zmeraj dolžan sam potrkati na številna vrata, da bi dobil potrdilo, podpis in žig, da bi končno s šopom papirja v rokah opravil delo, zavoljo katerega je tudi prišel. Z boljšo organizacijo bi morale te službe opraviti same.
Tako so prve akcje za spremembo delovnega časa teh dejavnosti pokazale, da se mnogo večji problemi skrivajo v sami organizaciji posameznih ustanov, v njihovem odnosu do občanov. Prav to pa je treba korenito spremeniti.
Z. BOSNlC-VUJADINOVIČ
IZ SINDIKALNEGA TISKA
Čeprav se javna razprava o osnutku zakona o združe-nem delu v delovnih organi' zacijah še ni začela, je besedilo tega osnutka že postalo najbolj brano čtivo. Povsod ga prebirajo. Kaj ljudje misli' jo o tem zakonu? DolgozoK o tem objavlja članek z naslovom ,,Začela se je razprava o novem zakonu11.
Letos je tudi 5 mlinarj6v temerinskega mlina dobil0 prvomajsko nagrado pokrajine. Kaj so napravili, da s° dobili nagrado? Napravili s° to, da njihova delovna organizacija že dve leti proizvaja z maksimalnimi zmogli*' vostmi. Čeprav ta mlin P°' šilja svoje izdelke v kraje z naivečjimi zahtevami, doslej še niso dobili nobene pripombe na kakovost moke-Reporter časopisa je poiskal najbolj marljive delavce tega kolektiva in se pogovarjal ° njihovem delu.
Znano je, da v ginekoloških ambulantah posvečajo zelo malo pozornosti problemu preprečevanja noseč; nosti. Zdravnik po navadi pokliče po dve ali tri ženske hkrati v ordinacijo in ko eni piše recept, drugo že pregleduje.
Neurejene razmere želi rešiti pokrajinski inštitut za načrtovanje družine, kije bil ustanovljen 1. marca letos. Skupina zdravnikov inštituta, v kateri sta tudi sociolog in psiholog, obiskuje delovne kolektive in s svojimi konkretnimi zdravstvenimi storitvami ter pregledi skrbi tudi za preprečevanje nosečnosti. Naslov članka je „Zdravnik pride na dom •
V časopisu Dolgozok je objavljen tudi članek o tem, kakšne skrbi tarejo Opatij0’ ranjeno lepotico našega Ja' drana, dalje članek, kai vse je bilo storjenega na področjih vesoljskih raziskav v minulih 15 letih, saj je 12. aprila minilo 15 let, kar je Gagarin obkrožil Zemljo in s tem začel vesoljske raziskave, v časopisu lahko preberete tudi vse o dogovoru, kije bil podpisan o gradnji novih sladkornih tovarn v Jugoslaviji, ter mnoge druge zanimive članke in reportaže.
NAPETOST BREZ VOLTOV
Piše: AZRA KRISTANČIČ, diplomirana psihologinja
Napetost ni zaželena v nobe--'»m kolektivu. Ni treba posebej ^ -,,ov,.uovati, kaj vse se lahko pripeti v naelektrenem11 vzdušju. To je znano v vsakem delovnem okolju, manj pa je znano, da napetost povzroča tudi delo.
Bržčas se spominjate, kako vam je kdaj kakšen fantek dejal: Poglej, znam se že podpisati! Nato je vzel papir in svinčnik ter pokazal, česa se je naučil. Zanj je bilo to pravo delo. Kot vsak začetnik, je delal s celim telesom. Pačil je obraz, eno oko napol zaprl, jezik pa je tiščal med ustnicami. S prsti na nogah je kopal po preprogi, svinčnik pa držal tako trdo, da so vrhovi prstkov postajali čedalje bolj beli.
Neučinkovit delavec, ki se
mnogih spretnosti še ni naučil, je prav takšen. Uporablja mnogo preveč mišic, kot bi bilo treba, tiste mišice, ki so za delo potrebne, pa tako forsira, da lomi orodje. Dodatna napetost ga izčrpava bolj kot delo samo, ker je „napet kot puška11.
Zato ni čudno, da so mnogi neučinkoviti, čeprav veliko delajo. Za učinkovitost je treba uporabljati čim manj energije v mišicah.
Poglejte, za pritisk tipke na pisalnem stroju je potrebno samo nekaj gramov. In vendar mnoge strojepiske tolčejo, kot bi hotele stroj razstaviti v prafaktorje. Začetnica, ki išče posamezno črko, udarja preveč močno, ker je negotova. Negotovi ljudje si prizadevajo nado-
mestiti pomanjkanje izurjenosti tako, da v svoje delo vlagajo preveč energije. Tudi izkušene strojepiske vlagajo v svoje delo nepotrebno mišično napetost. Zato občutijo utrujenost v vratu, glavi, ramenih in očeh. Prsti, ki hitro in učinkovito opravljajo delo, se ne utrujajo.
Ljudje, ki delajo na robu svojih sposobnosti, so prav tako napeti, ker niso prepričani vase. In nasprotno - usposobljeni ne bi smeli biti napeti, čeprav nekateri kljub vsemu so. Raziskave so pokazale, da se po napetosti posamezniki med seboj močno razlikujejo. Nekateri, denimo dvakrat močneje stiskajo svinčnik kot drugi.
Delo je treba začeti sproščeno. Ce si izkušen delavec, pomagaj začetniku, da se tudi on sprosti.
ODŠKODNINA ZA DOPUST
VPRAŠANJE:
Kot upokojenec sem delal še naprej na istem delovnem mestu s polnim delovnim časom. Dne 15. 8. 1975. leta pa je odbor za medsebojna raz-merja delavcev v združenem delu sprejel sklep, da mi preneha delo dne 31.1. 1976, torej po preteku rednega odpovednega roka v trajanju 4 mesecev. Ker je moje delo v računovodstvu, sem na prošnjo odgovornih delavcev delal redno še do 12. 3. 1976. leta, saj sem bil zaposlen pri izdelavi zaključnega obračuna. Od 1. 2. 1976. leta dalje sem delal na podlagi pogodbe o delu, tako da se je odpovedni rok
normalno iztekel. Zanima me, ali mi po zakonu gre dopust za leto 1976? Podjetje, kjer sem bil zaposlen, namreč trdi, da bi moral dopust izkoristiti v odpovednem roku in da zanj tedaj sploh nisem zaprosil.
V. L. — Kranj
ODGOVOR:
V posameznem koledarskem letu imajo delavci pravico do letnega dopusta. To pravico imajo vse osebe, ki imajo lastnost delavca, torej tudi delavci, ki delajo kot upokojenci. Glede na to, da imajo delavci pravico do dopusta v vsakem koledarskem
X	kupon
S
PRAVNIK SVETUJE
letu in da ni potrebno, da od zadnjega do naslednjega letnega dopusta poteče določena doba, ter glede na to, da imajo delavci dolžnost in pra; vico izrabiti letni dopust, tudi če jim preneha lastnost delavca v organizaciji, v kateri so prenehali z delom, bi imeli za
leto 1976 pravico do dopusta.
Do razrešitve bi vam organizacija morala zagotoviti izrabo letnega dopusta. Ker pa vam je lastnost delavca že prenehala, lahko zahtevate odškodnino za neizrabljeni letni dopust. Smatramo namreč, da letnega dopusta niste mogli izrabiti po krivdi vaše organizacije.
življenje med poldnevniki
15. maja 1976
stran
JjlSPEVEK NEMŠKIH SINDIKATOV K BOJU ZA SOODLOČANJE
Umik, imenovan solidarnost
j^edtem ko DGB postopno krši Brandtov© »tretjo pot«, ubirajo sindikati IG Metali bolj samo-Sv°ja pota
Let* I949 ustanovljena nemška tkalna zveza (DGB - Deutsche AVerkschaftsbund), v kateri se zbli-dod sindikatov ZR Nemčije, je noh .'mela 'O kongresov, vendar v nj en' izmed kongresnih resolucij ^Prevladoval koncept »razrednega v klasičnem pomenu te .J®"; Verjetno zato ne, ker so niški sindikati še vedno pod . ls°fn razdiralnih posledic inflacije eta 1929 in dogodkov med gozdarsko krizo, ki so privedli na , ast naciste. Namesto »razrednega •la so si izbrali pot enakoprav-lj ^ vključevanja delavcev v uprav-jgi® Podjetij, to je soodločanja. V jZ Pa se gotovo zrcali tudi pri ta "v fr do skrajnosti razvit smisel tet dlsciplino in spoštovanje avtori-> zaradi tega tudi odnos med sin-c.. a*i in delodajalskimi organiza-Ta*.*6 redkokdaj doseže vrelišče.
odnos bi lahko označili kot
JP^n in če ga primerjamo z raz-ni?em’ ^a^ršno vlada med podjet-lahi ^ s“'dikati v Italiji, bi o njem o rekli, da je naravnost idealen. šJb takšni strpnosti je kajpak tudi do soodločanja nekoliko lažja in
tudi zanesljivejša, verjetnejša pa je obenem možnost, da bo DGB nekoč dejansko dosegla »polno pariteto*' pravic med delom in kapitalom.
»Demokracija se ne sme nehati pred tovarniškimi vrati**, je geslo temeljnega programa, ki ga je nemška zveza sindikatov sprejela na izrednem kongresu v novembru 1963. leta.
Heinz Oskar Vetter je bil tedaj v mednarodnih krogih še malo znan sindikalist, kije deloval v rudarskem in energetskem sindikatu. Danes je Vetter, ki vodi DGB že sedem let, ena najzanimivejših osebnosti nemškega in mednarodnega sindikalnega gibanja. Je tudi podpredsednik mednarodne federacije svobodnih in predsednik federacije evropskih sindikatov. V zgodovino se bo Vetter bržkone zapisal kot duhovni oče soodločanja.
Predsednik DGB si ne dela nobenih utvar. Še iz časov, ko je delal v rudniku, ve, kako dolg in strm je vzpon do »tretje poti**, do poti, o kateri je govoril Brandt, ko je uvrščal socialno demokracijo med zasebni kapitalizem Zahoda in ko-
lektivizem Vzhoda.
Vetter, ki sodi, da bo ta »tretja pot“ dosežena, ko bo ideja o soodločanju zaživela in se uveljavila vse od državnih vrhov pa tja do slehernega delovnega mesta »spodaj “, se zaveda tudi pomanjkljivosti in slabosti nemškega sindikalnega gibanja. Le 30 %, se pravi 7,4 milijona delavcev in nameščencev v ZR Nemčiji je sindikalno organiziranih. Neorganizirano večino imenuje Vetter »parazite**, katerih ideologija tiči le v plačilnih ovojnicah.
Podobno radikalen je tudi vodja IG-Metall Eugen Lederer, ki je sicer predstavnik socialnodemokratske levice. Svojo sindikalno ,,kariero“je začel takoj po minuli vojni, med katero je bil mornar na minolovcu. Za drugega predsednika IG-Metall je bil izvoljen 1968. leta, predsednik najmočnejšega sindikata na svetu, ki šteje 2,3 milijona članov, pa je postal 1972. leta. Pravijo, da Lederer, kije sicer izredno bojevit, a tudi kajkrat zaletav, po sposobnostih ne dosega prejšnjega predsednika Bren-neija, imenovanega »železni Otto". Ta je bojda znal spretneje povezo-
vati sindikalno zavest s tržnimi spoznanji. Loderer pa je skrajnež, ki se med drugim ^zavzema za togo plansko gospodarstvo, to je za ideje, ki precej zaostajajo za zamislimi socialnodemokratske stranke o soodločanju.
Sicer pa si zahodnonemški sindikati prizadevajo omejiti podjetniške dobičke v prid večje udeležbe delavcev pri bruto narodnem dohodku. Vendar je zadostovala kriza, ki traja dlje kot tista iz leta 1966, da je nemškim sindikatom splahnil pogum ter da so ne le odložili svoje zahteve glede udeležbe delavcev pri podjetniških dobičkih, marveč so se celo zadovoljili z zvišanjem delavskih zaslužkov s stopnjo, ki je v nekaterih primerih celo nižja kot 6 %, kolikor namreč v ZR Nemčiji znaša stopnja inflacije.
Tudi v tem »umiku** zahodno-nemških sindikatov se kaže pri Nemcih razvit čut solidarnosti in odpovedovanja v kriznih obdobjih. Žal je ta čut še vedno bolj razvit pri delavcih kot pa pri delodajalcih, ki so se jim zaradi recesije tudi občutno znižali dohodki in dobiček.
NANDE ŽUŽEK
TA TEDEN V ŽARIŠČU
,.Sodim, da so sedanji odnosi med Jugoslavijo in Grčijo zelo dobri" - je tik pred uradnim obiskom v Atenah izjavil predsednik republike tovariš Tito.. Prisrčen sprejem in tudi uradni pogovori s predsednikom grške republike Casosom in pre-mierom Karamanlisom so to oceno nedvomno potrdili. Še več - povsem jasno so prišla do veljave skoraj identična gledanja na številne mednarodne probleme. Naj večja pozornost je nedvomno veljala tesnejšemu sodelovanju v Evropi, ki ga je nakazala konferenca v Helsinkih, v tem okviru pa seveda še posebej - tesnejšemu sodelovanju med balkanskimi državami- Tako grška kot jugoslovanska stran sta se enkrat potrdili željo po takem sodelovanju, ki je zdaj zal, še nekoliko utesnjeno. Utesnjeno predvsem zaradi bremen preteklosti pa tudi sedanjosti - sedanjosti, ki se sooča z naraščajočimi pritiski za ponovno ostrejšo blokovno delitev Evrope in sveta. Iz teh teženj ni izvzet niti Balkan. Prav zato so potrebni novi napori za tesnejše sodelovanje. Pravkar končani obisk predsednika Tita v Grčiji bo nedvomno tudi nova spodbuda za dvostranske odnose. Za zdaj, žal, še vedno velja ugotovitev, da so politični odnosi med državama na višji stopnji od gospodarskega sodelovanja in še zlasti od možnosti, ki se nakazujejo temu sodelovanju.
Povsem enaka ocena je bila izrečena tudi med pravkar končanim obiskom predsednika ZIS Djemala Bjediča v Senegalu, Nigeriji, Gani in Gvineji. Obisk naše delegacije je zato tudi bil usmerjen prav v pregled možnosti za krepitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja- Se posebej tudi zato, ker gre za sodelovanje med neuvrščenimi državami, ki se zdaj vneto pripravljajo na konferenco v Co-lombu. Prav tem pripravam so v pogovorih z najodgovornejšimi ljudmi v Senegalu, Nigeriji, Gani in Gvineji posvetili veliko časi.
Ugotovili so, da potekajo priprave zelo dobro, se zlasti pa so se člani naše delegacije lahko na kraju samem seznanili s stališči, ki jih bodo te afriške države zavzele na konferenci Seveda so spregovorili tudi o najbolj perečih problemih »črne celine". Afrika, kot je žrano, bije izredno težak boj proti zadnjim ostankom kolonializma in apartheida. Pri tem je še deležna ,,pozornosti" zlasti nekaterih zunanjih sil ki si na najrazličnejše načine prizadevajo, da bi zavrle osvoboditev in napredek. Kljub tem pritiskom pa se boj nadaljuje. Predsednik ZIS Djemal Bjedičje med sedanjim obiskom lahko samo ponovno potrdil polno jugoslovansko podporo tem boju: podporo, ki jo v Afriki znajo ceniti.
BRANKO DOBRANIC
latinska amerika v vse težjem položaju
HOJA PO MUKAH
Neugoden gospodarski položaj je eden glavnih vzrokov, da sindikati ^slene celine« govorijo o »drugi verziji« hladne vojne v tem delu sveta
Delavsko in sindikalno gibanje -dtuiske Amerike se zdaj bojuje v j®1®.težavnih razmerah. Na te pogo-distveno vplivajo vse bolj neugo-n gospodarski položaj in njegove in oi r (innacya. blokiranje mezd ’ zmanjšanje kupne moči, . 0 odpuščanje delavcev, po-k anJe števila nezaposlenih) ter d e«.teV. Potiska multinacionalnih ^‘b, imperialističnih sil in desni-e- Vse to zavira ali pa je začasno austavilo napredne procese v posa-"teznih državah, ponekod pa tudi a°strilo socialno napetost.
O neugodnem gospodarskem po-zaju govorijo podatki. Stopnja sti družbenega bruto proizvoda, ki je ietom dni znašala 7,2 %, se
znižala na 3,3 %, zunanjetrgo-
rinski primanjkljaj se je povzpel z >d milijarde v letu 1974 na 10,3 •^de leta 1975. Medtem ko so * nanj; dolgovi vseh latinskoame-jjj^fr dežel leta 1971 znašali 21 mi-
dolaijev, je zdaj z enako vsoto
Zadolžena samo Brazilija.
inflacija je vse hujša. V Argentini r, 56 v zadnjih dveh letih cene novnih artiklov povečale za tri-„ at> nekaterih celo za 5-krat. De-iani je argentinski delavec s °Jim dnevnim zaslužkom lahko
kupil le polovico tistega, kot v juniju lani.
Po ocenah nekaterih sindikatov, ki so zbrani okrog stalnega kongresa sindikalne enotnosti Latinske Amerike CPUSTAL in latinsko-ameriške konfederacije delavcev CLAT, doživlja Latinska Amerika resno fazo oseke prej začetih pozitivnih družbenoekonomskih in političnih procesov. Sedanje stanje označujejo kot »drugo verzijo" hladne vojne v tem delu sveta. Težava je tudi v tem, da je sindikalno gibanje v mnogih deželah pa tudi v kontinentalnih razmerah razcepljeno.
Ko gre za enotnost, je treba povedati, da so vidne pobude pa tudi nekateri konkretni rezultati. Tako so v Peruju in Ekvadorju postavili temelje akcijske enotnosti sindikatov v nacionalnih razsežnostih.
Pričakujejo, da bo v začetku julija prva enotna konferenca delavcev dežel Andskega pakta. Na njej bodo razpravljali o boju proti mnogona-cionalnim družbam in diskriminacijskim zakonom Združenih držav Amerike o zunanji trgovini, izenačitvi delovne in socialne zakonodaje teh držav in o položaju delavcev migrantov. Ce bo ta konferenca sklicana, bo to nedvomno velik korak v približevanju in akcijskem sodelo-
vanju sindikatov vseh usmeritev in pripadnosti tega dela Latinske Amerike. Morda utegnejo biti sadovi te konference nova spodbuda lanski pobudi v Acapulcu, ki naj bi utrdila pot za akcijsko enotnost vseh sindikatov Latinske Amerike. Takrat so s konference prosvetnih delavcev tretjega sveta naslovili poziv za sklicanje konference latinskoameriških sindikatov, na kateri bi obravnavali obrambo gospodarske neodvisnosti in širjenje sindikalnih pravic delavčev Latinske Amerike. Najprej je bila ta pobuda deležna podpore večine sindikatov in nekaterih uglednih državnikov. Nedavno pa je nastal zastoj zaradi pasivizacije sindikatov, ki so včlanjeni v mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov, tako da je težko predvideti, kdaj bo sklicana ta konferenca.
Nastale težave so še ena potrditev, da so korenine zunanjih interesov in vplivov ter povezanost z najrazličnejšimi političnimi gibanji zelo globoke in močne, tako da si latinskoameriški sindikati težko utirajo pot, da bi se znebili tega bremena in da bi začeli skupno akcijo z enotnega izhodišča, ki bi bilo odsev interesov delovnih množic vsake države posebej in kontinenta v celoti. Ž. R.
kdo je kdo
KONSTANTIN KARAMANLIS
PREDSEDNIK GRŠKE VLADE
Konstantin Karamanlis, sedanji predsednik grške vlade ni ubogal očeta, revnega kmeta v makedonski vasi Proti. Uradni biografi pravijo, da mu je oče že zgodaj svetoval, naj se nikar ne spusti v politično življenje. Toda mladega in ambicioznega pravnika je tok zanesel prav tja, v politiko. Odkar se je leta 1907 rodil, je bil navajen trdega dela in potrpežljivosti. Tako je kasneje potrpežljivo, počasi, a vztrajno napredoval po »politični lestvici41-
Leta 1955 je prvič postal predsednik grške vlade. Samo nekaj mesecev za tem je prvič prejel za vajeti Nacionalne radikalne unije, stranke, ki jo je sam ustanovil- Tako se je približal enemu svojih vrhov v pohtičnem življenju. Postal je eden najvplivnejših grških politikov. Zanj velja, da je pri svojih stališčih in razmišljanjih o grških problemih zelo previden in nekoliko konservativen. S svojimi odločitvami je večkrat presenetil, menda najbolj leta 1963, ko se je po volilnem porazu svoje stranke sklenil umakniti iz političnega življenja. Te odločitve ni najbolj strogo spoštoval, saj je iz prostovoljnega »pregnanstva'1 v Parizu še vedno pozorno spremljal dogajanja v
Grčiji. Še zlasti pogosto se je oglašal v času sedemletne generalske diktature, ki je nastopila leta 1967. Ko so generali predali vajeti civilistom, so ga leta 1974 poklicah nazaj v Atene in mu zaupali sestavo vlade. Odtlej se spet dobro razvijajo tudi naši dvostranski odnosi, ki so s pravkar končanim obiskom predsednika republike tovariša Tita dobili novo spodbudo.	BRANKO DOBRANIČ
strokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti
OBRAČUN PROIZVODNJE IN VARNOSTI PRI DELU
Obrač
v°čski
un proizvodnje je računo-
(j-j — Prikaz, ki nam ponazarja . Jan$ke proizvodne stroške dolo-(i ?e vrste in obsega proizvodnja za °čeno obdobje v primerjavi z pt riovanimi stroški. Obračun frvodnje nain omogoča razno-■ na in zelo dragocena spoznanja ^ niožnosti ukrepov. Zato trdimo, iko^ °*)ra^un proizvodnje vir podat-av za stroškovne analize in stro-Ovno statistiko. Pri obračunu podnje še posebej mislimo na c. tačunski list temeljne organiza-ijj® združenega dela, ki je sestavljen analitično razvrščenih vrst šltg 0v’ ki so razdeljeni po stro-vnih mestih proizvodnega pro-L®- Takšna razvrstitev omogoča Doh i500 ug°tavljanje virov in mest 'pjT^rijve, nihanja stroškov, mož-11 stabilizacije in pocenitve stro-
škov. Študij stabilizacijskih prizadevanj in znižanja stroškov nam je še posebej omogočen tedaj, kadar stroške iz obračunskega Usta TOZD primerjamo s fazami proizvodnih postopkov oziroma z metodami organizacije proizvodnega procesa.
Obračuni proizvodnje in iz njih izvedene obračunske kalkulacije, analize višine cene ter stroškovna statistika so pri nas področja, ki so znana računovodski tehniki, strokovni Uteraturi in zakonodaji ter praksi.
Nesreče pri delu, poklicne bolezni in njihovo zdravljenje, stroški za rehabilitacijo, odsotnost z dela zaradi bolezni nedvomno občutno zmanjšujejo obračun proizvodnje in zvišujejo stroške. Žal delovne organizacije teh stroškov ne izločajo,
razvrščajo, preudarjajo in ne primerjajo z drugimi proizvodnimi stroški. To področje ostaja neznanka, zato nimamo še obračunov dosežene varnosti pri delu, nimamo še lastne cene varnostnih storitev in seveda tudi nimamo načrtovanih stroškov varnosti pri delu. Vsi pa vemo, da je že zadnji čas, da varstvo pri delu tudi stroškovno dobi svoje ustrezne oblike, stopnje, merila uspešnosti, merila za primerjave in drugo.
Potrebe so vehke in zelo pomembne. Gotovo je, da so številni računovodski in analitični strokovnjaki povsem odklonilno razpoloženi glede obračuna stroškov za varnost pri delu. Toda njihove trditve so tehnično stroškovno razumljive in opravičljive. Toda kljub temu je treba sestaviti tako metodo kot načela in postopke za sistemizi-
ranje stroškov oziroma izdatkov v zvezi z nevarnostmi, škodami in poškodbami ter še zlasti v zvezi s preprečevanjem nevarnosti pri delu.
Zal obstoječi predpisi o varstvu pri delu ne dajejo niti pobude niti zahteve, da se področja kot -tehnika varnosti, zdravstveno varstvo, socialno varstvo, varstvo delovnega okolja in življenskega okolja, požarno varstvo, humanizacije dela, proučevanje in razvoj varstva pri delu - tudi stroškovno in ekonomsko opredeljujejo z ustreznimi metodami in postopki načrtovanja, obračunavanja, razvrščanja ter primerjanja stroškov.
Obračun varnosti pri delu nam bo omogočal spoznavati tudi globlja vprašanja stvarno dosežene produktivnosti dela ter vse stvarne vzroke, ki nam zastirajo in preprečujejo neposredno ter dejansko izboljšanje produktivnosti dela.
sprašujete Odgovarjamo
Podpisali smo samoupravni sporazum naše dejavnosti o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke kakor tudi območni družbeni dogovor o razporejanju dohodka. Zanima nas, kateri teh dveh aktov velja za udeležence, ki so podpisniki obeh?	S. V. Celje
Na vaše vprašanje je odbor sindikatov Slovenije za delitev dohodka in osebnih dohodkov posredoval naslednji odgovor:
Za udeležence veljajo določila obeh aktov. V sindikalni listi za leto 1976 pa je navedeno, katera določila sindikalne liste so predmet območnih družbenih dogovorov, katera pa samoupravnih sporazumov dejavnosti. Ker družbenih dogovorov za območja lani še niso povsod sprejeli, so udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti vgrajevali v svoje sporazume vsa določila sindikalne liste. Ko pa udeleženci sklenejo družbeni dogovor za območje, zanje prenehajo veljati tista določila samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki so bila povzeta iz sindikalne liste, so pa predmet območnih družbenih dogovorov o razporejanju dohodka.
DE
šport, oddih in rekreacija
15. maja 1976 stran
Regresi, egoizem in še kaj...
Nedavno so v neki ljubljanski delovni organizaciji razpravljali na sindikalnem sestanku med drugim tudi o regresih za dopuste. Predlog predsednika sindikalne organizacije, da bi dobili tisti z nižjimi osebnimi prejemki nekoliko večji regres in tisti z najdebelejšimi kuvertami nekoliko manjšega, saj imajo v vsakem primeru dovolj denarja za počitnice, ni bil sprejet.
Nikar ne mislite, da kolektiv ni bil za to! Velika večina je predlog odobravala, toda nihče si ni upal spregovoriti, ker so bili nekateri vodilni, torej tisti z najvišjimi osebnimi dohodki, to je tisti, ki sploh ne bi potrebovali kakršnekoli materialne podpore za svoje počitnice, enostavno proti! Nekateri so celo pripomnili, da podjetje ni „so-cialna ustanova" in da mu zato tudi ni potrebno skrbeti za ljudi z naj nižjimi osebnimi prejemki. In ker si nihče ni upal odpreti ust, beseda predsednika sindikalne organizacije pa je bila prešibka, je ostalo po direktorjevem!
Torej, tako kot marsikje, kjer sindikalna organizacija ne velja kdo ve koliko in kjer o vsem odloča peščica vodilnih, bodo tudi v tej ljubljanski delovni organizaciji prejeli letos vsi zaposleni regres za počitnice v enaki višini Tisti, ki krepko plačujejo davek na osebni dohodek, in tudi tisti, ki se komaj prebijajo skozi življenje, ki živijo od danes do jutri. Vsem enako, da bo mir in da ne bo kdo prikrajšan! Kdo bi bil,,prikrajšan" in za koliko pa seveda ni potrebno še posebej razlagati.
Skratka v našem primeru pa tudi v mnogih drugih so namenska sredstva za regresiranje letnih dopustov tudi letos porabili nenamensko. Sredstva, s pomočjo katerih naj bi omogočili počitnice tudi delavcem z majhnimi plačami, so enostavno delili s številom zaposlenih, denar razdelili in stvar je bila opravljena!
In v tem tudi tiči eden glavnih razlogov, da je pri nas še vedno tako zaskrbljujoč odstotek tistih zaposlenih, ki si vsaj enkrat letno privošči resničen oddih. Ker so počitnice pač drage, mnogim še vedno niso dostopne. Lahko pa jim bi bile, če bi bili nekateri v delovnih organizacijah malce bolj solidarni, če ne bi gledali le na to, da bi bil njihov žep čim bolj poln, ne glede na to, če je sodelavčev prazen.
Skratka, če bi v naših delovnih organizacijah delili namenska sredstva nekoliko bolj namensko, gre seveda za sredstva za regresiranje letnih dopustov, bi prišlo v času rednega letnega dopusta več delavcev na svoj račun. Namen regresov je namreč edinole v tem, da omogočimo letni oddih čim večjemu številu zaposlenih! Z omenjeno „uravnilovko" pa tega namena ne bomo dosegli. Znano je namreč, da mnogi ne potrebujejo niti dinarja pomoči za svoje počitnice, nekateri pa precej več od 1200 dinarjev, kolikor znaša gornja meja regresa na zaposlenega. Seveda le v primeru „uravnilovke“, ki je nekaterim z visokimi in najvišjimi osebnimi dohodki tako zelo pri srcu. . .
ANDREJ ULAGA
ŠPORTNA REKREACIJA V MEBLU
VEC KOT 400 PRIJAVLJENIH
Na igrah bo sodeloval vsak peti delavec
Pred nedavnim ustanovljeno Športno društvo Meblo je tudi letos razpisalo športno tekmovanje med TOZD tega velikega goriškega kolektiva. Športne igre z imenom II. letna MEBLOJADA, se bodo pričele v sredini maja in končale v prvih dneh junija.
Prijavljenih je 81 ekip iz 14 temeljnih organizacij, ki bodo tekmovale v osmih športnih disciplinah: malem nogometu, odbojki, rokometu, balinanju, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, in v šahu. To pomeni, da bo na letošnjih športnih igrah Mebla sodelovalo več kot 400 športnic in športnikov oziroma, da bo na igrah sodeloval skoraj
vsak peti zaposleni v delovni organizaciji. Seveda ta številka ni popolnoma zadovoljiva, pomeni pa velik korak naprej v primerjavi z podobnimi podatki v minulih letih.
Razveseljivo je, da so v Meblu v zadnjem času poskrbeli za redno tedensko vadbo v večini športnih panog, kar pomeni, da se lahko vsak delavec vključi v eno od 11 sekcij, kolikor jih deluje v SD Meblo.
Športniki Mebla pa aktivno sodelujejo tudi na občinskih sindikalnih igrah, kijih prirejajo občine Nova Gorica. Tolmin in Škofja Loka, skratka povsod, kjer so temeljne organizacije Mebla.	R. KOLENC
Sindikalno moštveno prvenstvo
SR Slovenije v šahu
Osemindvajseto sindikalno moštveno prvenstvo SR Slovenije v šahu za letošnje leto bo 29. in 30. maja v Festivalni dvorani na Bledu. Na prvenstvu bodo lahko nastopile zmagovalne ekipe občinskih sindikalnih tekmovanj v šahu, to je ekipe temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki so se najbolje uvrstile na delavskih športnih igrah v sezoni 1975/76. Poleg zmagovalnih ekip na občinskih delavskih športnih igrah lahko na omenjenem prvenstvu nastopijo še drugouvrščene ekipe iz naslednjih občin: Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto. Murska Sobota, Ra-
dovljica in vseh petih ljubljanskih občin.
Tekmovalne ekipe sestavljajo 4 igralci in največ dve rezervi. Člani ekipe so lahko le člani osnovne organizacije ali konference sindikata temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki sicer nastopa kot ekipa na občinskih delavskih igrah. Na tekmovanju ne morejo sodelovati mojstrski kandidati in višje kategorizirani šahisti.
Zaključek prvenstva z razglasitvijo rezultatov bo v nedeljo, 30. maja 1976, ob 14. uri. Vse potrebne informacije v zvezi s prvenstvom nudijo občinski svet ZSS Radovljica, Šahovska zveza Slovenije in republiški svet ZSS.
i;
I
F
i
i
i
Letošnjega pohoda „Po poteh partizanske Ljubljane" seje udeležilo več kot 80.000 ljudi, kar priča o izredni priljubljenosti te športnopolitične manifestacije. V sklenjenem obroču okrog Ljubljane smo v triurnem manifestativnem pohodu videli malčke, pionirje, mladino, člane športnih in drugih organizacij, največ pa je bilo udeležencev iz delovnih organizacij. Videli smo pripadnike splošnega ljudskega odpora, milice, pripadnike JLA in še mnoge druge — tudi take, ki so si na invalidskih vozičkih pomagali po poteh tovarištva in spominov.
„Če enkrat sodeluješ na tem pohodu, potem se ga udeležiš vsako leto," mi je dejal Jože Končan, ki je na pohodu vodil člane kolektiva ljubljanske
Avtotehne. „Na takšnih manifestacijah se tkejo in utrjujejo vezi prijateljstva, predvsem pa tovarištva. Škoda je le, da se pohoda niso udeležili tudi vsi tisti, ki so se sicer prijavili, pa j ih ni bilo na start..
„Pohod po poteh partizanske Ljubljane je lepa priložnost za obujanje spominov na težke čase, ki jih je preživljala herojska Ljubljana," ga je dopolnil Boris Kačar, predsednik sindikalne konference v Avto-tehni.
Povsod je bilo čutiti prazničnost, slovesnost, prešernost in veselje vseh rodov naših občanov, tudi v tekmovalnem delu „Po poteh partizanske Ljubljane".
Ob tradicionalnih disciplinah pohoda je bilo letos še nekaj
popestritev. Na tekmah so se pojavili tudi invalidi, številen je bil zbor tabornikov, ki so sprejeli v goste tudi prijatelje iz drugih republik. Ob skupnem tabornem ognju so prav na jubilejnem pohodu razdelili tudi trakove partizanskih odredov, kar je najvišje priznanje v tej organizaciji. Taborniki pa niso le slavili, kajti takoj za tem so se odpravili na Tolminsko, kjer so se s postavljanjem šotorov za tamkajšnje domačine še posebej izkazali.
enot teritorialne obrambe

' Vrh vseh dogodkov na jubilejnem „Pohodu po poteh partizanske Ljubljane" pa je bil sprejem Titove štafete na Trgu osvoboditve, kjer so se zbrali vsi udeleženci manifestativnega pohoda, številni predstavniki slovenskih partizanskih brigad,
JLA ter številni Ljubljančani in okoličani. Slavnostni govornik Janko Rudolf, predsednik r®' publiškega odbora ZZB NOVj® spregovoril o herojski pretek' | losti Ljubljane. Poudaril je, da je bilo to mesto toliko časa središče osvobodilnega gibanja predvsem zaradi izredne Pre' danosti prebivalstva mislim i*1' pozivom komunistične partij® in tovariša Tita. Posebej j® povdaril, da prav te množične manifestacije ob aleji spominov in tovarištva, ki jo kot trajen spomenik mestu heroju že gra' dijo mladinske delovne brigade, zgovorno simbolizirajo večno mladost naše revolucije, za kar daje poroštvo predvsem mlada generacija, ki je pripravljena braniti vse njene pridobitve.
M-Ž-

1
Strelke Postojnske jame, ki so tudi letos osvojile najvišjo lovoriko.
ILIRSKA BISTRICA
Tekmovanje v kegljanju
V organizaciji Občinskega sindikalnega sveta Ilirska Bistrica je bilo tudi letos tradicionalno sindikalno tekmovanje v kegljanju za moške. Športnega srečanja se je udeležito 15 ekip, ki so štele po šest tekmovalcev.
Po dvodnevnem tekmovanju je zasluženo osvojila prvo mesto ekipa Ilirije (2280), drugo Transporta II (2270), tretje pa TOK (225 7).
P- NIKO UC
VELENJE
Srečanje mladine Gorenja
Za Velenjem in Subotico je letos na vrsti Gornja Radgona, kjer bo tradicionalno srečanje mladine Gorenja ob Dnevu mladosti. Srečanje
bo 14. in 15. maja v Gornji Radgoni.
Srečanja se bodo tudi letos udeležili mladi športniki in najboljši mladi delavci vseh desetih tovarn Gorenja iz Velenja, Subotice, Mute, Slovenj Gradca, Šoštanja, Gornje Radgone, Lendave, Rus pri Mariboru, Kikinde.Sombora.
Športnice Gorenja se bodo pomerile v namiznem tenisu in streljanju z zračno puško, športniki pa v malem nogometu, rokometu, odbojki, streljanju in namiznem tenisu. Srečanje bodo zaključili skulturno-zabavno prireditvijo, na kateri bodo podelili priznanja mladim delavcem, prav tako pa se bodo v kvizu znanja pomerili predstavniki posameznih delovnih organizacij Gorenja. Odgovarjali bodo na vprašanja o samoupravljanju v TOZD.	H. J.
MUTA OB DRAVI
Trajanski tek
Športno društvo Gortina in osnovna organizacija ZSMS Gortina pri Muti bosta priredila v počastitev
Dneva mladosti IV. tradicionalni TRAJANSKI TEK. Tekmovanje v krosu in drugih športnih zvrsteh bo v nedeljo, 23. maja 1976, na Gortini pri Muti. .
Mladi športniki iz Gortine pridno pripravljajo to prireditev, ki jo posvečajo tovarišu Titu. Letos bo veljalo teekmovanje v krosu za prvenstvo občine Radlje ob Dravi. Pokrovitelj tekmovarga je tovarna Gorenje — Muta.
Spomladanski kros bo v dopoldanskem času, popoldne pa bodo namenili nogometnemu turnirju in šaljivim tekmovargem. Pričakujemo lahko, da bo letos udeležba na tekmovanju nekoliko večja, kot je bila v prejšnjih letih. To še posebej zato, ker tudi letos na Muti ne bo tradicionalnega taborniškega teka, ki bi moral biti že petnajstič zapored. Trajanski tek na Gortini bo tako le nekakšno dopolnilo za nekdaj pri-(j ubij eno taborniško - športno tekmovanje na Gradišču nad Muto. Zadnji, XIV. taborniški tek je bil res enkratna prireditev, na kateri je nastopilo 612 tekačev domala iz vseh večjih krajev Slovenije. Žal, ta-
borniki na Muti nimajo več tolik moči, da bi se znova'lotili orS ‘ nizacije tako velikega tekmovanj •
H. >■	,
LJUBLJANA
Podaljšan rok ; prijav za tečaj v Poreču
Na razpis tečaja za organizatoi] rekreacije v delovnih organizacijan. ki bo v Poreču od 21. do 30. maJ ’ se prijavlja vedno več kandidatov’ saj interes za tovrstno strokovn usposabljanje raste iz leta v leto. K . so v Poreču neomejene možno tako glede bivanja kakor tudi SP°^. no-rekreativne dejavnosti so org nizatorji tečaja podaljšali rok I*1!, do srede, 19. maja. S tem lovne organizacije kakor tudi obe’ ske telesnok uit urne skupnosti
RS ZSS, Dalmatinova 4, Ljubljana; tel. 317-648.	J. MALlL
^Zgodovine prvomajskih proslav na slovenskem
(VIL)
Četrt stoletja izkušenj in zmagoslavne poti
^ Trbovljah se je shoda in sprevoda udeležilo več sto ljudi, rudarska 9°dba pa je za otvoritev zaigrala marsejezo
Franc Rozman
VELIČASTNA PROSLAVA V IDRIJI
Najbolj uspela praznovanja 1. ^ % bila leta 1914 v Idriji in
list Sa^u' P°ročevalec Zarje, * slovenskega delavstva, je da je bila proslava v »impozantna11. Na pred-cer prvega maja je delavstvo Obesilo po hišah rdeče za-^ Ve> razsvetlilo svoja stano-,n]a in prižigalo kresove po 0lišldh hribih. Delavska niška skupina je v nabito j, nr dvorani uprizorila igro ^ca do življenja.
~j Naslednjega dne so se že od /.nre zjutraj zbirali delavci in l^vke pred gostilno Črni orel, lg?Je bil shod, ki se gaje ude-• “no 600 delavcev. O 1. maju
0 TmlA«,	ia ** r-\
nočevanje delavstva s te r mieli odprte trgovine, med-, m ko so manjši obrtniki po-tali solidarnost z delavstvom s° zaprli svoje delavnice.
praznovanja prvega maja in številnih delavskih stavk v Trbovljah. Oba govornika, Id sta bila že četrt stoletja v vrstah borcev za delavske pravice, je množica navdušeno pozdravljala. Tudi tukaj so imeli gostilničarji in trgovci odprte svoje lokale.
VEC tisoC delavcev
NA SHODU V TRSTU V Hrastniku sta bila osrednja shoda kar dva. V konzumnem društvu so se zbrali rudarji, govoril pa jim je Anton Kristan. V svojih prostorih so imeli shod tudi steklarji, kjer je bilo mnogo nemško govorečih delavcev. Zbranim je v nemščini govoril član deželnega štajerskega vodstva Tuller iz Gradca, v slovenščini pa Malovrh.
Veselo praznično razpoloženje so v Hrastniku kvarili neljubi dogodki; v rudarski koloniji so se namreč stepli rudarski ,,purši“, ki so tamkaj stanovali, tako da je žandarmerija morala pripreti sedem izgrednikov-Pretep je bil tudi na Dolu. Zarja
maj v C mi na Koroškem
jg^^obno slavnostno vzdušje Za« •v Trbovljah, Hrastniku in d70rJU- V Trbovljah se je sho-Sprevoda udeležilo več sto Qt ‘ m rudarska godba je za ntev zaigrala marsejezo.
^ slavnostni povorki je bilo sj. °?0 zastav, na čelu pa j e bila $itt^ina kolesarjev. Govorila sta ^ 61 in Rinaldo, ki sta se pred-m spominjala 25-letnice
je zapisala, da je žalostno, „ker je med mladimi fanti še toliko surovih pretepačev. To so takšni, ki jim ne diši organiza-cija in delavsko časopisje. Veliko kulturnega dela je že izvršila socialna demokracija, da bi omgila pretirano pitje alkohola, ali še premnogo ga je, ki se mora izvršiti v korist neza-vedajočih se svoje življenjske naloge.11
V Zagorju je kraj izgledal tako prazničen kot ob nedeljah. Na velikem shodu je govoril dolgoletni vodilni socialist v Zagorju Miha Cobal. Popoldne pa so delavci priredili še veselico v Lokvah.
Med drugimi shodi velja omeniti še skupni shod slovenskih in italijanskih delavcev v Nabrežini, kjer se je zbralo več kot 800 delavcev. Govorila sta jim Kopač v slovenščini in Golouh v italijanščini. Večtisočglava množica se je zbrala tudi v Trstu, ki pa jo je zmotila skupina iredentistov in shod se je sprevrgel v pretep. Shod v Gorici je bil zaradi močnega deževja slabše obiskan, kot so pričakovali. Kljub temu so izvedli celoten program, govorila sta Tuma v slovenščini in Callini v italijanščini, le veselico so morali preložiti na nedeljo, 3. maja.
Obhod z godbo in zastavami je bil tudi v Tržiču, ki se je končal s shodom v mestnem gledališču. Zbranim sta govorila Mihevc v slovenščini in nemščini ter Tonet v italijanščini. Shod je bil zelo dobro obiskan in mnogo ljudi ni moglo dobiti prostora v dvorani.
TRDNA VERA V ZMAGO SOCIALIZMA
To pripoved naj sklenem z povzetkom dela uvodnika v Zarji, ki ga je ta delavski list namenil 25-letnici praznovanj delavskega praznika 1. maja, ko je obširen zapis končal s preroško vizijo:
„ Četrt stoletja smotrnega uspešnega delaje za nami. Četrt stoletja izkušenj, četrt stoletja zmagoslavne poti. Tudi mnogo prevar, mnogo razočaranj smo doži\eli. Ali kaj so prevara, kaj razočaranja v primeri s trdno, neomajno vero v zmago socializma, z vero, ki nas ni zapustila tudi v najtemnejših dneh. In ta vera nas bo pripeljala v deželo s\obode in pravice, v sončno deželo lepote. Ta vera in solidarnost proletariata vsega sveta bosta premagala zapreke, bosta razumela vse tiste delavce in delavke, ki danes še ne praznujejo z nami mednarodnega praznika revolucionarjev, katerim gre bodočnost. In ko bo zopet minilo četrt stoletja dela in uspehov, tedaj bo naša armada že tako silna, da bomo lahko dejali našim protivnikom: obračunajmo. Živela mednarodna socialna demokracja, ki nas druži že četrt stoletja in ki nas popelje do zmage.“
MRTVA TOČKA
—	Dokler si na meni, se bom bolj težko dvignil
—	Dokler se ne dvigneš, se me ne boš rešil...
Karikatura: I. Antič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 20. 5.1976. na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200,150 in 100 din.
X	N&ok- 7EKni/W[)Cr	SAZ- Šllt]6WOST	i/Sfc (LM 3£ IblUMO	Mazanje Z-7O0OM	AvlCRET Smole	SLOU£WS*lA ZejpA zA ,MtA0£ rsw-Ahite*	SEVAMTt I2.2ARE -I/AM7E	ČOPASTI PAPASAO	TOAoSLoV. NAtoJiiJA AAMI/A	tRVoŠoisltO 5PRIL0	ŠEGA. NAVADA, OfcltAj	2&L62AJ0 VIK/O
PRI/AIEL;												
M»5N| SlUJENSM!) smilit! SHADHEU												
RnuuTvr					MAjrez^ ATLETSKA lisci f*r|WA							
					telur							
SREDISGE. DALmC.176						NIKEL?			STARoSlMV. KRAL7			
						milimeter			^IPOMOM 2A RM?lVAtyE			
STARDltŠtA l/ESLA								klRMAr NIK01A7			IRŠIČA PRouiljca (ReP.IMiA)	VEST
&WJ7A 9K0NC.IMA					MIR.O CLS-AR			8oWR. RIBA II!WUKT«				
					tblLAVIlMA RASTLIMA			LEPILNI TRAk aera				
T&IESMI Porot« Vro&,|						bEL +OTO/VPA- 4ATA						
NUto LA TESLA			JANKO Rudolf			STABOSICV CRlTA				STANKO VRAZ		
			JI7AŠIO l>OM							STAKiE SEVER		
						■pOT>						
M ZA OKI-&VT7VUST1- ico												
■foJToK VSlt				)L]UŠIH			Tv/S Pl KER (peter)					
							zftMCll.NMV »S1MŽMC					
toinitro- toluol				driu&bji RAZftLD, SLOJ						RfltMT		
										AMetUSliA zo.mSaua		
				NATLIJ								
SESTAVIL • ■E.M.	mesto V NDR (OPTiKA)					TRUP, ŽIVOT					IKE \TAL. TILH^KE, Ič^RAUCt VALL\	turouiUA ZA CISAKETE
	MASK/A					višji 0T4CIR						
ZA M&CirVE.					PRVENSTVO ST. ftll DEDOMA'							
					Ro Los,							
teKASltel INNS&RucK				SlADtoVoJ. RIBA					IMLfiMSUA PUSTIMA			
				SL. MESTO irALoe					srAR.7A?. TELOVADEC			
vecatWA PRiRLbntV AUiAM/A t PLESOM								IZ.O&lk				
								Ante, RDVAČlo				
znAMltA Kd5.StAx (ll							PoilTiTOA ELEkTltOIA					
Lopro Toman)			VPR.A- Salnica				TURŠko SosnšSE SPReuo- čfšii					
REŠITEV' KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
ATRAKTIVNOST, RIO DE JANEIRO, INTER, NEKTAR, STANE. TRAKT, TOT, SOTLA, AA, ORO, PUJSI, TEROR, LIONEL, ET, SAK, VV, U, LTH, VINO, LES, OLINTOS, AKT . ENA, STAUT, ŽEBELJ, ODRA, IR, SONAR, AON, ROK, ATEK, NO, ATAKA, ANADIR, FILATE-LISTKA, AKACIJA, ARAK.
Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1. nagrada, 200 din: Milan Travnikar, Župančičeva 2. Metlika; 2. nagrada, 150 din: Mineja Kadiš, Mariborska c. 25, Dravograd; 3. nagrada, 100 din: Justi Guna, Kolodvorska 12, Mengeš.
Nagrade bomo poslali po pošti!
S PESMIJO IN ZANOSOM
Letošnji „Pohod po poteh partizanske L}iibljane“ je bil že dvajseti po vrsti. Pohod je okrog našega mesta — mesta heroja sklenil obroč z več kot 80.000 udeleženci. Pohod po poti, kjer je okupator med vojno poskušal zatreti odpor mesta z bodečo žico, mesta, ki je živelo z bojem partizanskih enot. Žice že zdavnaj ni več in le spominska obeležja pričajo o neuspelem poskusu zatiralcev.
Pohod je spomin na žico, bodečo
in krvavo. Pohod, ki nenehno izpričuje pripravljenost vseh ljudi braniti priborjeno svobodo.
Manifestacija boja in zmage, edinstvena m svetu, je bila tudi letos veličastna. Od tistih, ki so med vojno takratno žico podirali, to je borcev naših slavnih brigad, pa do mladih in najmlajših, ki jim pohod pomeni potrditev v zadnji vojni in v revoluciji potrjeno svobodo. Svobodo, ki zavezuje, da so se zanjo pripravljeni tudi boriti.
S pesmijo in harmoniko so tudi letos šle brigade na pohod
Predsednik RO ZZB NOV Janko Rudolf je kot slavnostni govornik ob zaključku pohoda poudaril, da tolikšno število mladih na pohodu izpričuje večno mladost naše revolucije.
lil;:.

X
Tudi mali Rožle je bil član ekipe, le daje on „prehodil“ pot na očetovih ramenih.
Za pesem in kolo brigaditji niso ^ nikoli dovolj utrujeni.	r
Mladi miličniki kadeti so se p0'-noštevilno udeležili pohoda

Z najboljšimi željami
Letošnja štafeta mladosti je začela svojo pot po Sloveniji na pohodu ob žici

Padalec Maks Humar je štafetno palico prevzel od zagrebškega tovariša v prostem padu tisoč metrov nad Ljubljano in jo, ko je doskočil, predal ljubljanski mladini.
Foto: A. AGNIČ
Štafetna palica, ki zbira in nosi pozdrave in najboljše želje za rojstni dan našemu tovarišu Titu iz src jugoslovanske mladine, je v soboto, 8. maja prišla v Ljubljano na prav svojevrsten način. Na več tisoč kilometrov dolgo pot je štafeta krenila iz Brčkega, kjer se je pred tridesetimi leti začela prva zvezna mladinska delovna akcija. V Slovenijo je letos štafeto prinesel hrvaški mladinec, padalski inštruktor, Zlatko Berič ter jo tisoč metrov nad Ljubljano v zraku predal' radovljiškemu padalcu in državnemu reprezentantu Maksu Humarju, ki se je z njo spustil na zelenico ob Titovi cesti, natančno v sredino peterokrake zvezde, ki so jo s svojimi telesi postavili ljubljanski mladinci. Potem so štafetno palico odnesli mladinci - brigadirji, taborniki, vojaki Po poti pohoda po poteh partizanske Ljubljane in tisoči, desettisoči, ki so ta čas hodili po isti poti, so se za trenutek ustavili in navdušeni pozdravljali štafeto.
Na trg revolucije je štafeta prišla ob slavnostnem zaključku pohoda. Tam je pismo slovenske mladine predsedniku Titu prebrala tabornica Tatjana Samec. Po slovesnosti so mladinci odnesli štafetno palico v druga slovenska mesta in kraje.
Po poti ob žici okupirane Ljubljane so štafetno palico ponesli mladinci — delavci, učenci, bri-gaditji, vojaki. ..
►
Na trgu revolucije je štafeto pozdravil predsednik RK ZSMS Ljubo Jasnič in ob tem poudaril pomen mladinskih delovnih akcij nekdaj in danes
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CZP Delavska enotnost. Listje bil ustanovljen 20. novembra1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS
RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerci-
ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501' 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročninf je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotov1 ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.