GLAS LETO XXIV. ŠT. 33 (1143) / TRST, GORICA ČETRTEK, 29. AVGUSTA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Pogovor Živahna Lucrezia Bogaro živo opisuje svojo izkušnjo med malimi črnskimi otroki v Mozambiku 3 Pogovor Glasbenik Gianni Rijavec pripoveduje o svoji glasbeni poti in napoveduje svoj prvi “pravi” koncert na Goriškem 16 Ob pomembni obletnici Peter Kuhar piše o slovesnosti, ki je bila v Beltincih ob 100- letnici priključitve Prekmurja k slovenskemu ozemlju ZCPZ Trst Tudi letos uspešen seminar veza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta (ZCPZ) je kot vsako leto organizirala poletni pevski seminar, na katerega je povabila pevce, ki pojejo v zborih, vključenih v ZCPZ. Letošnji seminar je potekal v Radencih na Štajerskem (tik ob meji s Prekmurjem). Udeležilo se ga je približno trideset pevcev, ki so vsako jutro vadili pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Letos so se pridružili tudi člani Fantovske skupine Devin – Nabrežina, ki poje pod okriljem ZCPZ. Mladi pevci so izkoristili priložnost in imeli tam intenzivne vaje pod vodstvom svojega dirigenta Mirka Ferlana in izvedenca za vokalno tehniko prof. Aleša Marčiča. Tudi letos je bil na seminarju tečaj orgel, na katerem so organisti vadili z Gregorjem Klančičem. Pevci Združenega cerkvenega pevskega zbora so naštudirali tako cerkveni kot posvetni program. / str. 11 U. P. Z www.noviglas.eu Vrhunski uspeh! Memlpz Emil Komel na tekmovanju v Arezzu parku Finžgarjevega doma se v petek, 30. avgusta, začenjajo 54. študijski dnevi Draga. Tudi letos Draga od petka do nedelje obse- ga bogat program, ki ga vsako leto oblikuje odbor Društva slovenskih izobražencev (DSI). Ob tej priložnosti smo se odločili, da se pogovorimo s predsednikom DSI-ja, Sergijem Pahor- jem. Letošnje geslo Drage je: “Zgodovina nam naravnost vpije resnico, da je človek bitje, ki je lačno vrednot”. To je citat nedavno preminulega Alojza Rebule, ki je bil velik prijatelj Drage. Ste se z njegovim citatom želeli spomniti tudi nanj? V Alojz Rebula ni bil samo prijatelj, bil jetudi oblikovalec Drage, njen usmerje-valec in mentor nam vsem, ki smo de- lali pri Dragi. Mislim, da smo mu hva- ležni za to, kar je naredil v preteklosti. Poleg tega smo izbrali to geslo, ker ta njegov izrek še danes velja in je za nas dragocen. Mi smo vedno gojili vred- note, ki so občečloveške, ki ne minejo. Kot ste rekli, se Draga že več kot petde- set let vrača vedno k istim vrednotam, ima isto poslanstvo. Niso samo vrednote temelj, tudi teme so nekakšna stalnica v našem dogajan- ju. Draga je nastala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ima za sabo že štiriinpetdeset let zgodovi- ne. Nastala je kot prostor, kjer naj bi gojili vrednote krščanstva, demokracije in slovenstva. To so moti- vi, ki se v raznih oblikah stalno ponavljajo. Mislim, da je vse to v skladu s kulturo upanja, s katero smo se predstavili slovenski javnosti na začetku. Govo- rim o časih, ki so bili še dokaj nenormalni, ko je prišlo do zamisli prve Drage. Jože Peterlin se je spomnil na Bohinjske dneve iz katoliške zgodovine med vojnama. Hotel je obnoviti prostor, okolje, kjer naj bi ljudje svobodno, prosto in pluralistično razmišljali, debatirali, diskutirali in predvsem gle- dali v prihodnost. To je bil izraz tistih časov in po vojni so se take razmere v nekem smislu ponovile tudi pri nas. Na Tržaškem, v zamejstvu, je bila živa potreba po slovenstvu, takrat smo šele obnavljali slovensko identiteto s pomočjo slovenske šole, slo- venske kulture, tržaškega radia in našega tiska. Ob- navljali smo to identiteto, ki jo moramo braniti. Tudi danes je ta identiteta temelj našega naprezan- ja, snovanja in dela. Pred 54 leti je Draga nastala kot neki “tečaj” za Slovence v Italiji in na Koroškem, potem pa so se kmalu pridružili tudi Slovenci iz Slovenije. Ste takrat pričakovali, da bo Draga tako odmevna, da bodo prišli tudi Slovenci iz matice? Jože Peterlin in njegovi sodelavci so vedno imeli čut za vseslovenski prostor, nikoli se niso omejli na zamejstvo. Tudi sestava prvih predavanj in sez- nam predavateljev na Dragi to odraža in kaže, v ka- tero smer se bodo razvijali študijski dnevi. V to smer smo potem dejansko šli in vztrajali tudi po tem, ko smo se preselili iz vasice nad Glinščico na Opčine. Takrat smo nekoliko spremenili podobo same Drage: prej je bila izraziteje informativna z več udeleženci, mi smo pa šli bolj na formativnost z vsebinskimi poudarki tudi idejne narave. / str. 3 Urška Petaros Sergij Pahor “Problemi slovenske identitete in pripadnosti so še vedno aktualni” POGOVOR Vse najboljše, dragi gospod Boris Pahor! Vse najboljše in ostanite z nami še vrsto let, pa čeprav ste jih dopolnili že 106! Tudi letos smo bili z Vami v knjigarni Konzorcij v Ljubljani, se veselili mladih, ki so prišli, da bi jim podpisali knjigo, bili z Vami zato, ker vztrajate na jasnih stališčih narodne identitete, ljubezni do jezika, sočloveka, ker ste zavezani demokraciji in zato, ker ste pričevalec Zla minulega stoletja, a niste izgubili vere v mlade! Bog Vas živi, gospod Boris Pahor! Vse najboljše, g. Boris Pahor! Foto JMP 9 Svet okrog nas29. avgusta 20192 Povejmo na glas Draga osvetljuje nova razpotja Goriški Slovenci smo izgubili velikega dobrotnika Za vedno se je poslovil Vinko Lipovec z Ljubljane so 23. avgusta sporočili žalostno vest, da je v 105. letu starosti v večnost odšel Vinko Lipovec; bil je velik dobrotnik goriških Slovencev, ki se prepoznavajo v krščanskih vrednotah. Zadnjič je bil med nami na Srečanju pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v lanskem oktobru. Prav za gradnjo tega pomembnega slovenskega kulturnega hrama, nekdanjega Katoliškega doma, si je profesor, časnikar in družbeni delavec veliko prizadeval. Skupaj z ljubljanskim škofom Gregorijem Rožmanom je začel zbirati sredstva za ta dom. Vinko Lipovec je kot urednik Ameriške domovine takoj podprl akcijo zamejskih rojakov, tudi preko časopisa. Prof. Vinko Lipovec se je rodil 22. januarja 1915 v Spodnjih Jaršah pri Domžalah, kjer je bil v župnijski cerkvi krščen I naslednjega dne. Po šolanjuv domači župniji je obiskovalklasično gimnazijo v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na študij zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tu je uspešno diplomiral leta 1939. V času druge svetovne vojne se je pridružil narodnemu odporu v okviru Slovenske legije. Nemci so ga jeseni 1944 aretirali in dva meseca za tem odpeljali v Dachau. Osvoboditev je dočakal prav tu. Ker se v domovino ni hotel vrniti, je najprej odšel v München, kjer se je ukvarjal s časnikarskim delom. S skupino rojakov so izdajali časnik Jugoslavija, nato pa je postal urednik in izdajatelj štirinajstdnevnika Slovenija. Leta 1949 se je preselil v Cleveland, kjer je prevzel urejanje dnevnika Ameriška domovina. Vsestransko je bil dejaven v slovenski ameriški skupnosti in se posebej prizadeval ob slovenski osamosvojitvi. V Slovenijo se je vrnil po smrti žene. V petek, 24. avgusta, so se od njega poslovili v domači župniji v Grobljah pri Domžalah. Ker je želel biti pokopan skupaj s svojo ženo, ga bodo odpeljali v Cleveland. Tu bo tudi pogreb. Eden ključnih mož v času osamosvajanja Umrl je Ivan Oman ne 17. avgusta je umrl Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanja Slovenije. Star je bil skoraj 90 let. Oman je bil “velik borec za pravice kmetov in karizmatični narodni voditelj. Naj se v Bogu spočije njegova duša”, so zapisali v SLS. Kot “kmet iz Zminca” v Poljanski dolini se je že v času nekdanje socialistične Jugoslavije zavzemal za pravice kmetov v Sloveniji. Sodeloval je v vseh večjih dogodkih demokratizacije ter osamosvajanja Slovenije. Na svoji kmetiji je novembra 1989 gostil tudi srečanje, na katerem je bila dogovorjena D ustanovitev Demokratičneopozicije Slovenije (Demos).Na predstavitvi Demosa januarja 1990 v Cankarjevem domu je izgovoril tudi svoj znameniti vzklik: “Mi gremo na volitve zato, da zmagamo”! Več sto ljudi se je 21. avgusta zbralo v Škofji Loki na pogrebu. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik Borut Pahor, je bil Oman narodni buditelj: “Slovenci zelo redko koga prepoznamo za narodnega buditelja... Ivan Oman je bil ena osrednjih osebnosti slovenske politične pomladi in osamosvojitve, eden od ustanovnih očetov naše države. Hvaležni smo usodi, da nam je v prelomnih časih naše zgodovine dala modrega in odločnega ljudskega voditelja odprtega in mehkega srca”, je dejal predsednik. O Omanu je že pri pogrebni maši spregovoril tudi nadškof Anton Stres, ki je povedal, da je bil Oman drugačen od drugih politikov: “Zanj je bilo najpomembnejše tisto, česar se neposredno ne vidi, je pa pravi in poslednji izvir in vzgib vsega našega delovanja. To je naše srce, jedro naše moralne osebnosti”. Novost na 7 slovenskih šolah na Tržaškem, Goriškem in Videmskem Z novimi ravnatelji v novo šolsko leto šolskim letom 2019-2020 bo sedem slovenskih šol v Italiji končno dobilo svo- jega ravnatelja. Prav toliko šol- nikov iz Tržaške, Goriške in Vi- demske je namreč 15. julija letos opravilo ustni del natečaja, ki ga je izpeljal Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu, in bo tako zasedlo prosta mesta. Gre za zgodovinski korak za slo- vensko šolstvo v Italiji in po- memben korak v smeri avtono- mije in normalizacije razmer. Natečaj je bil razpisan julija S 2018, nanj je bilo prepuščenih23 kandidatov. Pisni del izpitaje potekal 12. aprila letos, na ustnem delu se je preizkusilo devet kandidatov, sedem ga je uspešno opravilo. Sredi prejšnjega tedna so novoi- menovani slovenski ravnatelji na sedežu deželnega šolskega urada v Trstu izbrali svoja nova delovna mesta. Peter Černic (roj. 1972) bo ravnatelj na liceju Simon Gregorčič v Gorici, An- namaria Zeriali (1966) na večstopenjski šoli na Opčinah, Eva Sancin (1982) na liceju An- ton Martin Slomšek v Trstu, Ma- ja Lapornik (1960) na zavodu Žiga Zois v Trstu, Lučka Križmančič (1963) na večsto- penjski šoli v Dolini, Mara Peta- ros (1968) na zavodu Ivan Can- kar v Gorici in David Clodig (1974) na večstopenjski šoli s slovensko-italijanskim dvoje- zičnim poukom v Špetru. Za večstopenjsko šolo pri Svetem Jakobu v Trstu, ki jo je zadnja le- ta vodil prof. Marjan Kravos, bo imenovan vršilec dolžnosti. e bi želeli opredeliti program 54. štu- dijskih dnevov Draga 2019, bi se ver- jetno ne motili z ugotovitvijo, da želi letošnja izvedba osvetliti nova razpotja sloven- stva. Ta odmevna prireditev to pravzaprav počenja vedno in v tem namenu sta njen po- men in njena prodornost, namreč v želji pre- poznati trenutno stanje v vseh Slovenijah, v matični domovini, v zamejstvu in zdomstvu. Prepoznati trenutno stanje duha in posle- dično, kaj nam ponujajo vedno nova razpotja za kar najkoristnejše odločitve. V tem smislu je tudi letošnja Draga obetavna, na njej bodo nastopili nadvse ugledni predavatelji, ki so si vsak po svoje zadali isto nalogo, kot rečeno, osvetliti naš tu in zdaj in po možnosti odkriti plodna obzorja prihodnosti. Tako bo prvi dan prof. Andreja Duhovnik Antoni, dolgoletna strokovna spremljevalka našega zamejskega prostora, pod naslovom Govorim - govorimo slovensko, zavedanje izbire in razumevanje odločitev pregledala naš tukajšnji odnos do jezika in naše kulture, v kolikšni meri se po- mena jezika zavedamo in kako ga uporablja- mo in negujemo. Ni nobena skrivnost, da je jezik eden od temeljev narodne in osebne identitete, saj poglablja misel in plemeniti raz- voj vsakega posameznika in njegove skupno- sti. Naslednjega dne bo nam vsem dobro zna- ni ddr. Evgen Bavčar razprl problematiko Slo- venstvo in Evropa oziroma se vprašal, kako nam bo uspelo poglabljati svojo identiteto v velikem toku skupne Evrope in ne nazadnje v toku vse bolj prepletenega sveta. Je mogoče utrjevati enkratno zavest samih sebe, se pravi vseh nas Slovencev, ter biti istočasno aktivno vpet v prostore globalnega sveta, kjer se lahko komu zdijo narodnostne identitete manj po- membne in ne več tako potrebne, kot so bile nekoč? Seveda je mogoče, a problem je nov in ga je zato nujno razrešiti. Tretji dan bo vse- stransko delujoči koprski duhovnik mag. Božo Rustja uvedel razmišljanje Upanje človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa, v ka- terem smo v nelahki stiski vsi, verni in never- ni. Globalna negotovost človeka je otipljiva, pogostoma ni videti mirne poti naprej, tesno- bo doživljata družba in tudi Cerkev, preveč je novih vprašanj brez odgovora, pri čemer je prav upanje tisto, da zmoremo znova odkriti svetla obzorja in dati iskren človeški prispevek za boljši svet. Letošnjo Drago bo sklenil dr. Er- nest Petrič, politik, pravnik, strokovnjak za mednarodne odnose, v preteklosti univerzi- tetni profesor, diplomat in prav na pričetku minister v Kavčičevi vladi. Pod naslovom Pro- blemi in odprta vprašanja Slovenije po neod- visnosti bo osvetlil napore matične države v prehodu v nov družbeni sistem. Osvetlil bo nelahko odhajanje iz prejšnjega političnega obdobja, predvsem pa probleme novejšega časa med nami, v Evropi in v svetu ter še po- sebej silnice, ki danes zavirajo razmah Slove- nije in njene možnosti za uspešnejši razvoj v korist slovenskega naroda v celoti. Janez Povše Č Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, se klanja spominu na Ivana Omana, očeta slovenske državnosti in demokracije, po katerih smo veliko prejeli tudi Slovenci v zamejstvu. Ivan Oman je bil med glavnimi akterji t istega edinstvenega, zgodovinskega obdobja, ki nosi ime Slovenska pomlad, ko se je slovenski narod po polstoletnem komunističnem režimu dvignil na lastne noge in se odločil, da stopi v skupnost, kjer so spoštovane človekove pravice, kjer državo vodi demokracija in kjer je svoboda bistvo družbe same. Na podlagi teh vrednot je bil Ivan Oman graditelj politične koalicije Demosa, ki je zmagala na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprila 1990, tako da se je uresničil znameniti stavek: “Na volitve gremo, da zmagamo”! Slovenci v zamejstvu smo Ivanu Omanu hvaležni, saj sta slovenska demokratizacija in samostojnost prinesli veliko pridobitev. V prvi vrsti enakovredno upoštevanje naše pluralno razvejene stvarnosti in ne nazadnje tudi nove odnose z Republiko Italijo, iz katerih se je rodila zaščitna zakonodaja. Zaradi vsega omenjenega in za še mnoga druga prizadevanja se bomo Ivana Omana vedno spominjali z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem. Družini in ožjim sorodnikom naj gre naše iskreno sožalje. / Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji Ivan Oman, oče slovenske državnosti in demokracije Foto dd Zaradi zanimanja, ki so ga vzbudili fotografske razstave Rafaelove družbe in izid monografije dr. Helene Jaklitsch, so se Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta in Rafaelova družba ter Nova Slovenska zaveza iz Ljubljane odločile za obisk nekaterih postaj povojnega slovenskega begunskega vala v Italiji. V soboto, 9. novembra, ste vabljeni na celodnevno avtobusno ekskurzijo (odhoda iz Ljubljane in nato Gorice) v kraje slovenskih povojnih beguncev in tudi medvojnih internirancev. Ker pot vključuje ogled delujoče italijanske vojašnice, se je zaradi zahtevnih postopkov treba prijaviti s fotokopijo osebnega dokumenta do 15. septembra. Program bo obsegal naslednje postaje: Višek (it. Visco, nekdanje fašistično in po vojni nekaj dni taborišče za slovenske begunce); Monigo (fašistično taborišče za Slovence, povojno begunsko taborišče); Zerman (obisk cerkve, v kateri je bilo l. 1945 posvečenih sedem slovenskih beguncev – novomašnikov). Za strokovno vodenje bodo poskrbeli dr. Helena Jaklitsch, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Prijavite se lahko v Knjižnici Dušana Černeta (ul. Donizetti 3, 34133 Trst, e-mail: kdc@spin.it, tel.: 0039 040 20 39 355) ali na Rafaelovi družbi (Poljanska cesta 2, Ljubljana, e-mail: rafaelova.druzba@siol.net, tel.: 01 438 30 50). Prvič po sledeh slovenskih beguncev v Italiji vir facebook Aktualno 29. avgusta 2019 3 ucrezia Bogaro (letnik 1991 iz Gradišča ob Soči) se je ravno vrnila z zelo zanimivega in doživetega poto- vanja v Maputo. Naj omenim, da sva z Lucrezio veliki prijatel- jici in sva se med intervjujem tikali in zelo zelo zabavali, saj se je Lucrezia tudi večkrat prisrčno smejala. Srečali sva se na kavi pod neko lipo v Štever- janu, kot se seveda za prijateljici spodobi. Pozdravljena, Lucrezia, bi nam lahko opisala svojo štu- dijsko pot? Vrtec in osnovno šolo sem obi- skovala v Romjanu, zatem pa nižjo srednjo šolo v Doberdo- bu. Ob koncu te sem se vpisala na klasični licej Primož Trubar v Gorici. Zatem me je pot pelja- la v Ljubljano, kjer sem se vpi- sala na študij umetnostne zgo- dovine. Tik pred koncem trilet- nega študija pa sem spoznala fanta, v katerega sem se noro zaljubila in šla tako rekoč “s tre- buhom za kruhom”, saj je on pek v Berlinu. Zaradi njega sem se po končanem študiju prese- lila v Nemčijo, kjer še zdaj sta- nujem. Naj povem, da je Matej Števerjanec. Sploh nisem pričakovala, da se bo zveza na- daljevala in niti da se bova oba zaljubila do ušes, tako da je na- jin dom zdaj Berlin. Kako je potekala selitev v Ber- lin? Si že obvladala nemščino? Po sili razmer sem odkrivala berlinski svet zelo hitro, saj sem se morala zatem začeti preživljati na kak način, zato sem se najprej lotila učenja nemškega jezika. Do takrat sem znala samo “guten Tag” in Wie- ner Schnitzel”, saj ko sem z družino hodila na počitnice v Avstrijo, je bilo to dovolj. Začela sem zato tečaj nemščine in iska- ti delo. Najprej sem bila va- ruška nekega slovenskega fan- tka, zatem sem delala v turški pekarni, potem pa sem postala natakarica v neki kavarni. Vsa- ka nova služba je bila zame lepša, saj sem se zelo hitro vključila v berlinsko življenje in uživala v tem, kar sem delala. Tečaj nemščine se je končal po devetih mesecih, v tem času sem menjala še nekaj služb in nato je prišla nova delovna po- nudba, in sicer ponudili so mi delo odgovorne za prodajo v pekarni, v kateri dela Matej. De- lo sem, seveda, takoj sprejela. Bilo je precej zahtevno, saj je pekarna velika in ima, k sreči, veliko dela. Zatem pa se ti je porodila no- L va možnost, kajne?Ja, očitno mi ne uspe biti velikočasa mirna. Ponudila se mi je možnost, da bi za šest mesecev odpotovala v Mozambik. Sicer odločila sem se takrat, ampak želja, da bi odšla na neko tako potovanje, je bila vedno v me- ni. Na spletu sem našla ta pro- jekt, ki vključuje delo v centrih za otroke v Afriki. Mozambik pa je bil čisto naključna izbira, čeprav nisem znala portugal- skega jezika, saj je Mozambik ena izmed redkih držav v Afriki, v kateri je portugalščina uradni jezik. S katero organizacijo si se po- vezala? V Mozambik sem šla z italijan- sko organizacijo, ki deluje v mednarodni organizaciji Inter- national Cultural Youth Ex- change (Mednarodna kulturna mladinska izmenjava) (www. icye. org). Na poti sem srečala tudi druge prostovoljce, ki so prihajali večinoma iz Nemčije. Kako pa je potekala organi- zacija takega potovanja? Ja, to ni bilo najlažje, sploh ne. Potrebnih je bilo veliko papir- jev za vizum in “težava” je bila tudi v tem, da živim v Nemčiji, imam pa slovenski potni list. Kot sem že rekla, je bilo potreb- nih kar nekaj papirjev, ki sem jih seveda morala prevesti iz slovenščine v portugalščino; veliko so mi pomagali na slo- venski ambasadi v Berlinu. Jaz sem se na projekt prijavila sep- tembra 2018. Sprejeli so me no- vembra 2018, od tedaj pa sem se večinoma ukvarjala s papirji. Bila je prava dogodivščina, saj se je potovanje začelo 1. fe- bruarja, jaz pa sem prejela vi- zum šele 31. januarja. V katerem jeziku si se spora- zumevala v Mozambiku? Poznam te in vem, da portu- galščine pred tem potovan- jem nisi poznala... Tako je, ja. V Mozambiku oz. v Maputo, kjer sem živela, je uradni jezik portugalščina, ki sem se je pač morala naučiti. V prvih treh tednih svoje dogo- divščine v Afriki sem obiskova- la enourni tečaj portugalščine, a verjemite, da sem se največ je- zika naučila prav doma in v službi. Najprej sem si pomagala delno z italijanščino, delno s furlanščino. Ustvarila sem neke vrste samosvoj “esperanto”, ki mi je pomagal, da sem se po- tem s časom naučila portu- galščine. Kje si živela v Maputo? Ko se prijaviš na take razpise, ti dajo možnost, da izbereš, ali bi rada živela v domu ali pa v kakšni družini. Obe možnosti ima- ta dobro in slabo plat, a jaz sem se na neki način prepu- stila usodi, in pre- den sem odpotova- la, sem izvedela, da bom živela pri neki družini, in tako je tudi bilo. Gostila me je zelo prijazna gospa. Ta gospa ima hčer, ki je poročena na Siciliji, in zato je znala nekaj besed italijanščine. To mi je bilo seveda v pomoč, vsaj v začetku... Naj povem tudi to, da je gospa mislila, da sem izredna kuharica, saj prihajam iz Italije. Žal pa sem ji morala povedati, da rada jem, kuham pa bolj slabo. Kakšni so bili prvi občutki ob izstopu z letala v Maputo? S sabo sem vzela ogromno občutkov: strah, vznemirjenost, veselje... tudi žalost, saj je moj Matej ostal v Ber- linu in sem vedela, da ga ne bom videla ogromno časa. Zelo zanimiv je bil vsekakor let. Letela sem iz Berlina v Lizbono in že ta del poti je bil zelo poseben... “Ujeli smo” nevihto in bila sem zelo vznemirjena, a me je malo pomirilo dejstvo, da gospa, ki je sedela zra- ven mene, je bila še bolj vznemirjena kot jaz, ta- ko da sem ji pomagala se umiriti. Let do Lizbone je bil v veliki zamudi in sem se bala, da bom iz- gubila naslednjega, ki bi me peljal do Maputa. Let sem k sreči le “ujela”. V Maputo sem pristala zgodaj zjutraj in, kar me je naj- bolj presenetilo, je bilo dejstvo, da je bilo vse zeleno... zelo ze- leno. S svojega izstopa z letala se najbolje spominjam toplote. Pot se je pričela v Berlinu, kjer je bilo nič stopinj, v Maputo pa jih je bilo kar 35. Pravi šok za moje telo. Februarja je v Mo- zambiku poletje. Ko sem poto- vala od letališča do “doma” v Maputu, sem opazovala, kako je vse različno, in sem se re- snično bala, da se ne bom pri- vadila, bala sem se, da mi bo nelagodno. Bilo je vse novo, preveč novo. Bala sem se, da se ne bom prilagodila novostim in da se bom morala zato predčasno vrniti v Berlin. Na- jlepši občutek pa je bil ta, da sem se po treh mesecih, ali morda tudi prej, v tem kraju, kjer mi je bilo nelagodno in sem se bala, da ne bom kos si- tuaciji, počutila kot doma. Na- vadila sem se peska, cest, ljudi na cesti, kaosa... Ta kraj je postal moj dom. Ko sem se zadnji dan vozila iz Maputa do letališča, mi je bilo zelo težko. Težko mi je bilo zapustiti otroke, ljudi, ce- loten Maputo. Tam sem pustila košček srca. To potovanje je v meni pustilo ogromen pečat, doživela in naučila sem se veli- ko pozitivnega, imela cel kup občutkov... Ljudje so te hitro sprejeli? Ja. Čeprav si bila edina oseba bele polti? Ja. To je bil zame pravi izziv, saj sem prvič doživela, da me je to- liko ljudi hkrati opazovalo, gle- dalo. V okraju, v katerem sem živela, sem bila edina oseba be- le polti. Najlepši obutek sem imela, ko so me opazovali otro- ci, ker sem bila verjetno prva belka, s katero so se soočali. Bili so tako radovedni, da so me ne- kateri prav dobesedno tikali, da bi videli, kaj je pravzaprav ta be- la “stvar” na moji koži. / str. 16 Stefania Beretta 54. ŠTUDIJSKI DNEVI Park Finžgarjevega doma – Opčine (TS) Dunajska cesta 35 petek, 30. avgusta ob 16.30: Andreja Duhovnik GOVORIM – GOVORIMO SLOVENSKO, ZAVEDANJE IZBIRE IN RAZUMEVANJE ODLOČITEV ob 19. uri: Predvajanje dokumentarno-igranega filma Karmela v režiji Marka Sosiča (Slo, 2019) sobota, 31. avgusta ob 16.30: ddr. Evgen Bavčar SLOVENSTVO IN EVROPA nedelja, 1. septembra ob 9. uri: sveta maša za udeležence Drage ob 10.30: Božo Rustja UPANJE ČLOVEKA IN KRISTJANA SREDI NASPROTIJ DANAŠNJEGA ČASA ob 15.30: Slovesna izročitev 8. Peterlinove nagrade ob 16. uri: dr. Ernest Petrič PROBLEMI IN ODPRTA VPRAŠANJA SLOVENIJE PO NEODVISNOSTI Predavanjem študijskih dni lahko sledite v živo na povezavi: https://www.draga-dsi.org/ Lucrezia Bogaro Zaljubljena v življenje POGOVOR S 1. strani “Problemi slovenske ...” Kako se je spremenil pomen Drage po osamosvojitvi Slove- nije, ko se je marsikaj spreme- nilo v slovenskem prostoru? Draga je privabila v svoj krog mnogo Slovencev iz matice, ta- ke, ki so bili kritični do režima in bi jih lahko označili za disi- dente, čeprav tega nismo nikoli rekli. Mi smo jim dali priložnost, da so svobodno govorili, vendar nismo vplivali nanje in jih ni- smo usmerjali ali jim karkoli su- gerirali. Skratka, nismo hoteli, da bi imeli težave z oblastmi ob vrnitvi v domovino. Tako so po lastni presoji in z različnimi pou- darki govorili in diskutirali o svobodi, demokraciji in pluraliz- mu, kar so doma pogrešali. Torej se nam za prihodnost Drage ni treba bati, saj bodo te teme ostale vedno aktual- ne, tudi če se časi spreminja- jo? Po pravici povedano, je Draga nekoliko izgubila svojo pri- vlačnost, ker politično ni več ta- ko angažirana. V Sloveniji je zdaj svoboda tiska, združevanja in di- skusije. To pomeni, da v tem smislu nismo več ekskluzivni, kot smo bili nekoč. Draga je ta- krat predstavljala edini javni pro- stor, kjer je bilo možno svobod- no diskutirati. Tako si je pridobi- la tak ugled in tako odmevnost, da so postali nanjo vsi pozorni. Tudi takratne oblasti v domovi- ni, katerim ni bilo pogodu, da se na Dragi zbirajo ljudje, ki so kri- tični do takratnega totalitarnega političnega sistema, ki je bil čisto enoumje. Problemi slovenske identitete in pripadnosti so še vedno aktual- ni. Rekel bi, da so danes aktualni celo v slovenskem osrednjem prostoru. Slikarji se danes ne za- dovoljujejo z razstavo v Ljublja- ni, Mariboru, Kopru ali Bovcu, ampak se hočejo uveljaviti v širšem prostoru, zato romajo v London, Pariz ali New York. Prav tako glasbeniki, pesniki in drugi. To je odprtost, ki je prišla do izra- za z Evropsko unijo in z novimi tehnologijami. Ljudje imajo večje ambicije in jih mika zu- nanji svet, ker se čutijo svetovlja- ne in Evropejce. To je po eni stra- ni razumljivo, po drugi strani pa to pomeni tudi upadanje narod- ne identitete in celo znanja ma- terinščine. Zato mislim, da je Draga še vedno tudi v tem smi- slu aktualna ne samo v zamej- stvu, ampak tudi v celotnem slo- venskem prostoru. Zato imamo letos spet na programu vprašanje jezika kot izbire, ki pomeni obe- nem tudi izbiro identitete, kar predstavja vprašanje samega ob- stoja manjšine. Evgen Bavčar bo o problemih identitete in vprašanju odno- sov Slovenec-Evropa sprego- voril v soboto. Medtem ko je na petek na sporedu bolj za- mejska tematika. Tako je, zamejska tematika, ki jo obravnava Andreja Dukovnik, pedagoška svetovalka za sloven- ske šole v Italiji. Ker pozna raz- mere pri nas in je poklicno uspo- sobljena (poučevala je slo- venščino v raznih sredinah, tudi na tujih univerzah, zdaj pa na Zavodu združenega sveta v De- vinu), bo kritično razmišljala o vprašanjih, ki zadevajo poučevanje materinščine na manjšinskih šolah. Šole so bi- stvenega pomena za pridobitev identitete. Nekoč samoumevna zadeva je že pred leti postala kočljiv problem zaradi nesloven- skih otrok, ki so na šoli. To po- stavlja nove probleme in nove zahteve učiteljem, ki jih v prete- klosti nismo poznali. Problematika jezika se je po- javljala že na prejšnjih Dra- gah. Tako je, o problemu jezika v šoli smo velikokrat govorili. Draga je priložnost, da skupno preučimo pojave, ki se sproti pojavljajo, Draga ni poklicana, da nudi rešitve, pač pa, da opozarja na vse tisto, kar ogroža kakovost manjšinske šole, ki že izgublja privlačnost. V nedeljo bo jutranje preda- vanje kot običajno namenje- no vprašanjem Cerkve in krščanstva. Božo Rustja bo predaval na temo o izzivih so- dobnega kristjana. Vernik je v krizi in Cerkev je v krizi, ker ne zna odgovoriti na iz- zive modernega sveta. Afere in škandali, ki še danes odmevajo, pomenijo težko preizkušnjo za krščanstvo in za verujočega. Da- nes papež usmerja sporočilo v evangeljsko smer in manj v teo- loško razlago resnic. Mislim, da bo Božo Rustja razmišljal v sme- ri, ki jo vsak dan začrtuje papež Frančišek s poudarki na vredno- tah in ciljih drugega vatikanske- ga koncila, ki je še zmeraj samo na papirju. Božo Rustja je pokli- can, da spregovori o tem tudi za- to, ker ima stike z mladimi preko revije Ognjišče in je tako globo- ko zasidran v problematiki ko- municiranja, da lahko spregovo- ri popolnoma suvereno. Zadnje nedeljsko predavanje pa bo spet namenjeno Slove- niji in njenim problemom po osamosvojitvi. Kaj pričakujete od njega? Povabili smo dr. Ernesta Petriča, ker ima za sabo izjemno kariero pravnika, politika, poznavalca manjšinskih problemov in di- plomata z bogatimi mednarod- nimi izkušnjami. Zdaj je sveto- valec predsednika republike, je temeljito seznanjen s problema- tiko sodobne Slovenije, ki se ne more znajti spričo vprašanj, ki zavirajo razvoj mlade države, kot tudi tistih, ki jo predstavlja član- stvo v Evropski uniji. Evropska skupnost je zabredla v pretirani tehnicizem, medtem ko je zane- marila vrednote, ki so temeljne za njen nastanek kot tudi za njen nadaljnji obstoj. Ne zna reagirati na probleme, ki jih postavlja so- dobni čas, predvsem na migran- tsko krizo. Kristjani in družba29. avgusta 20194 Muzej krščanstva na Slovenskem Razstava o Slovencih ob Belem Nilu sredi 19. stoletja STIČNA Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so v četrtek, 22. avgusta, odprli razstavo Slovenci ob Be- lem Nilu - Dr. Ignacij Koblehar in njegovi sodelavci v Sudanu sredi 19. stoletja. Na njej so prvič predstavili celotno skupino Slovencev, so bili dejavno udeleženi v organi- zaciji misijonske dejavnosti v Kartumu in na območju južnega Sudana. Kot so sporočili iz stiškega muzeja, je med letoma 1851 in 1858 v Sudan prišlo več slovenskih duhovnikov, obrtnikov in različnih sode- lavcev, ki so pomagali vzpo- staviti delovanje misijonske dejavnosti pod vodstvom dr. Ignacija Knobleharja. Nekateri so Knobleharju po- magali tudi pri raziskovanju porečja Belega Nila, saj je ta sodil med pionirje raziskav te velike afriške reke. Razsta- va osvetljuje vlogo posa- meznikov v misijonu na po- dlagi bogatega arhivskega gra- diva in literarnih virov iz 19. stoletja. Razstavo so pripravili ob 200- letnici rojstva slovenskega mi- sijonarja v Afriki in raziskoval- V ca reke Nil Knobleharja.Knoblehar je živel med letoma1819 in 1858, zaradi malarije je umrl v Neaplju. Rodil se je v Škocjanu na Dolenjskem, za misijonarstvo pa ga je 17-let- nega navdušilo pridiganje mi- sijonarja Friderika Ireneja Ba- rage v Novem mestu. Odločil se je za njegovo pot in leta 1848 prispel v Afriko, kjer je ustanovil tri misijone, v po- rečju Nila pa je deloval celo de- setletje. V Egiptu in Sudanu ga je zanimalo vse, kar mu je pre- križalo pot. Vodil je natančne dnevniške zapiske, privlačili so ga Nil in takrat nepojasnjena skrivnost njegovih izvirov, tamkajšnja ljudstva, kultu- re, verstva, živalstvo in na- rava. V Knobleharjevi zapuščini so tudi ostanki kasneje v zgodovini izginulih ljudstev oziroma predmeti različnih ljudstev ob Belem Nilu na jugu današnjega Sudana. V Škocjanu na Dolenjskem še stoji njegova rojstna hiša z vzidano spominsko ploščo. Občina Škocjan je ob 200- letnici Knobleharjevega roj- stva letošnje jubilejno leto razglasila za Knobleharjevo in skupaj z drugimi priredi- telji pripravila vrsto priredi- tev. Škocjanska občina je nedavno izdala tudi foto- grafsko monografijo o Kno- bleharju. Razstavo v Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki bo na ogled do 22. septembra, je predstavil njen avtor in kustos afriških zbirk Slovenskega etnografske- ga muzeja v Ljubljani Marko Frelih. Kristus v miselnosti 'nove dobe' V zadnjih desetletjih se srečujemo s podobo Kri- stusa po miselnosti 'nove dobe' (New Age), ki predstavlja nekakšno mešanico duhovnosti in ezoterike. Sprejemanje te miselnosti podpirata potrošniška industrija in medijski svet. Ljudje v njej iščejo notranjo harmonijo, uživanje, zado- voljitev, počitek, mladost, samozavest. V tej miselnosti razglašajo, da je mogoče samo v človeški notranjosti srečati Boga, in sicer tako, kot človek to doživi. Bog v duhovnosti 'nove dobe' ni oseben, niti presežen Bog, ni svobo- den stvarnik, niti ljubeč in usmiljen spremljeva- lec vesolja. Ta Bog je energija, ki je v svetu. Iz Boga prihajajo pozitivne moči, ki poganjajo svet in podpirajo človeštvo. Helen Schuman piše, da je Bog neosebni duh, stvarjenje pa je izlitje njegove biti. On je le stvarnik svojega Si- na, ljudje so delčki tega edinega Božjega Sina. Božji Sin je nekega dne zaspal in tako je postal stvarnik. Sveti Duh je imel nalogo, da ga prebu- di. Iz tega spanja so se rodili milijoni ljudi. Miselnost nove dobe zavrača klasična izrazna: Cerkev, dogmo, zakramente, moralne zahteve. Božanskost je prisotna vsepovsod, je energija, ki vse prežema, ogenj, ki gori in očiščuje. Pomem- ben je globlji pogled v stvarnosti, ki zdravi in pomaga ljudem, da pridejo do sebe, kjer je izvir za novo energijo. Ko človek začuti to energijo, odkrije Boga in se združi z njim. V ozadju so stara gnostična izročila, ki predsta- vljajo Kristusa kot razsvetljenega človeka, pacifi- sta, zdravilca, tistega, ki ustvarja povezave. Mi- selnost nove dobe zavrača učlovečenje Boga v človeka, pred sabo vidi le človeško osebo, ki je razsvetljena z božjo energijo. To je nekakšen no- vi pelagijanizem, ki želi zagotoviti, da se bo člo- vek rešil in osvobodil s pomočjo spoznanja, ta- ko bo presegel negibnost materije in prestopil v duhovno obzorje. Krščanski misleci in pisatelji so od vsega začetka poudarjali pomen učlo- večenja Besede v konkretno človeško telo in zgodovino. (Jn 1,14) V miselnosti nove dobe je Kristus predvsem učitelj duhovnega življenja, modri človek, ki je razsvetljen od Boga, podobno kot Mojzes, Buda, Mohamed. Človek Jezus je stopil v povezavo z vesoljno energijo in postal Kristus. Učitelji nove dobe učijo, kako živeti iz božjih energij in ustva- riti harmonijo ter notranjo izpolnjenost. Zato niso tako pomembne Jezusove geste in dejanja, ampak večni simboli, ki izražajo ta dejanja. Je- zus ni umrl za naše grehe, ni edini Sin Boga, ampak je le prvi, ki je imel zavest, da je to. Sicer je zelo očitno razlikovanje med Jezusom in Kri- stusom. Jezus iz Nazareta je bil običajen človek, ki je postal nosilec pojavljanja Kristusa v do- ločenem času. Kristus se je naselil v Jezusovo te- lo in energetsko vplival na razvoj človeškosti ter spremenil kakovost življenja na zemlji. Ta po- gled se ne zanima za križ, saj mu je bolj po- memben prihod in prebivanje Kristusa v Jezu- su. Odrešenje ni rešitev od greha in zla, ampak od vključenosti v vezi materije in telesnosti. Na- padi hudobnega duha želijo podaljšati ujetost človeka v materijo. Steiner pravi, da se podobno zdravi s podobnim. Kristus je postal podoben ljudem, da bi ljudje postali kakor on. Kri na križu se je spremenila v eterično kri, da je mo- gla prepojiti zemljo in jo spremeniti. Tudi ideja o vstajenju je predstavljena na spiritualističen način, kot neko izkopavanje telesa, da bi se po- kazala moč duha nad materijo. Učitelji duhovnosti nove dobe se trudijo čim bolj povezati svoje gnostične poglede s krščan- stvom, vendar njihov Kristus ni Kristus krščan- skega razodetja. Če je Jezus Kristus razodetje osebnega Boga in odsev njegove slave ter življenja, potem ne zdrži razlaga Boga po poti neosebnih energij in gnostične oddaljenosti. Turnšek končuje svoje razmišljanje z Zgodbo o Antikristu, kjer starec Janez pove velikemu vla- darju, da je v krščanstvu Kristus tisto, kar je naj- bolj dragoceno. Kristjan izpove vero v Jezusa Kristusa, Božjega Sina, ki se je učlovečil, vstal od mrtvih in bo zopet prišel. ZAKAJ PRAV JEZUS? (81) PRIMOŽ KREČIČ Glede Dnevnika sv. Favstine Kowalske je treba omeniti, da je s. Favstina izrecno zahtevala, da ga nihče ne bere brez dovoljenja cerkvenih oblasti. Po njeni smrti je ena njenih sosester Dnevnik pre- pisala, vendar je pri tem nekatere stvari spreme- nila. Tako so v Dnevnik zašle netočnosti, kar je bil vzrok, da so ga takrat cerkvene oblasti prepovedale. Ko se je pozne- je začel postopek za proglasitev s. Favstine k blaženim, so Dnevnik znova prepisali in prevedli, tokrat točno po izvirniku. Sveti Janez Pavel II., rojak svete Favstine Sv. Janez Pavel II. se je že kot štu- dent v Krakovu zelo zanimal za življenje s. Favstine, čeprav se z njo nikoli ni srečal. Kot krakovski nadšof je leta 1965 začel informa- tivni postopek za njeno proglasitev k blaženim. Oktobra l. 1978 je bil Karol Wojtyla izvoljen za papeža. Kot tak je 30. novembra 1980 izdal encikliko o Božjem usmil- jenju. Leta 1993 je Janez Pavel II. 28. aprila redov- nico Favstino Kowalsko proglasil za blaženo, dne 30. aprila 2000, na Belo nedeljo, pa za svetnico. Obenem je določil, naj se prva nedelja po Veliki noči ime- nuje Nedelja Božjega usmiljenja. Ta- ko je praznik Božjega usmiljenja do- bil tudi uradno cerkveno potrditev. Leta 2002 je sv. oče Janez Pavel II. zadnjič obiskal Poljsko. Ob tem obi- sku, katerega geslo je bilo “Bog je bogat v usmiljenju”, je v Krakovu ves svet izročil Božjemu usmiljenju. Ob tisti priložnosti je tu posvetil tu- di veličastno cerkev Božjega usmil- jenja. Sklepna misel Sveta Favstina Kowalska je ena naj- večjih mistikov Cerkve. Kljub težke- mu delu, ki ga je opravljala, njene sosestre so poz- neje povedale, da se je pri delu “naravnost ubija- la”, in kljub različnim boleznim, ki so jo kar na- prej mučile, je živela v stalni povezanosti z Bo- gom. Čeprav je mnogo trpela, tako telesno kot dušev- no, je bila vedno prijazna in ustrež - ljiva. Leta 1934 je Bogu ponudila svoje življenje za spreobrnjenje greš - nikov, še zlasti ti- stih, ki ne zaupajo v Božje usmiljenje. Pred skoro 300 leti je Gospod Jezus v Paray-le-Monialu sv. Marjeti Mariji Alacoque zaupal nalogo širjenja češčenja njegovega Božjega Srca. Morda smemo reči, da poslanstvo sv. Favstine Kowalske, kot gla- snice Božjega usmiljenja, to češčenje neločljivo povezuje in dopolnjuje. Viri: Bergadano Elena: Faustina Kowalska, Mes- saggera della Divina Misericordia, Ediz. Figlie di San Paolo, Milano 2003; Murgia David: Suor Faustina - il Volto di Gesu' Misericordioso - Il mistero del dipinto piu' venerato al mondo, Ediz. Ares, Milano 2018; Winowska Maria: L'ico- na dell'Amore misericordioso, Ediz. Paoline, Ro- ma 1981; Dnevnik svete s. Favstine Kowalske, Izdala cistercijanska opatija Stična, 2001. / konec NA BOŽJO POT SPET MALO NAOKROG (23) Mariza Perat Proglasitev s. Favstine Kowalske za svetnico 30. aprila 2000 Skozi drugačno prizmo (16) Med drobtinicami in konkretnostjo a razliko od raznih italijanskih navijačev, sam sicer imam določene ekipe, za katere navijam, vendar pa predvsem rad spremljam in gledam nogomet. Ta se je v času precej spremenil, žal v marsikaterem pogledu predvsem na slabše. Tokrat bodo lahko najbolj zadovoljni navijači milanskega Interja, tudi drugi pa lahko upravičeno občudujemo takšne nogometaše, četudi nam je bolj pri srcu kak drugi klub. Ko je imel mega zvezdnik Lionel Messi poroko v svojem rodnem mestu Rosariu v Argentini, je pozval povabljene k zbiranju sredstev za določeno dobrodelno organizacijo (Techo Argentina) namesto poročnih daril. 260 skrbno izbranih svatov, med katerimi je bil tudi še en superzvezdnik, Neymar, pa še kdo, je skupaj zbralo 10 tisoč evrov, kar znaša 37 evrov na vsakega. Zares gre za drobtinice. O zadevi poroča športni novinar Ziliani, ki pa se spominja zgodbe drugega Interjevega vratarja iz Trapattonijevih Z časov, Astutilla Malgioglia izPiacenze. Ta je v svojemrodnem mestu odprl telovadnico za otroke z gibalnimi motnjami, ki jo je poimenoval ERA 77 (po hčerki Eleni, rojeni prav leta 1977, ženi Raffaelli in sebi). V ustanovi je delal zastonj, pomagala pa mu je žena. To je delal na skrito, ker v svetu nogometa pač niso radi videli, da bi se profesionalec preveč posvečal drugim dejavnostim izven nogometa, pa tako ne bi bil predan svojemu poslu. Razen, če bi srečal primerne ljudi, kakršna sta bila v času njegovega dela pri Romi švedska trenerja Niels Liedholm in Sven Eriksson, ki sta mu prek predsednika Viole omogočila uporabo telovadnice v kraju Trigoria (trening center Rome), da bi delal tudi v Rimu tisto, kar je Sv. Janez Pavel II. ob posvetitvi cerkve Cerkev Božjega Usmiljenja v Krakovu počel v Piacenzi. Drugačni ljudje v drugačnih časih. Združenje italijanskih nogometašev je sicer organiziralo zbiranje sredstev med vsemi porofesionalnimi nogometaši, a je več kot tisoč profesionalcev tudi takrat darovalo le drobtinice. Je pa zelo zanimalo nemškega soigralca in tedanjega superzvezdnika Klinsmanna, kam vsakokrat tako hitro in skrito izginja Malgioglio. Ta je Nemcu povedal, na kar je le-ta dejal, da bi drugi dan šel z njim, da bi na lastne oči videl, kaj dela. Tako sta se z razmajanim Malgioglievim hroščem odpeljala po treningu v Piacenzo. Ko je Klinsmann videl, kaj dela njegov soigralec, je brez besed in z rosnimi očmi vzel čekovni blokec in napisal ček za 70 milijonov lir ter ga izročil Malgiogliu. To je bilo stokrat več, kot je uspelo zbrati skupaj več kot tisoč profesionalnih nogometašev, ne drobtinice, temveč konkreten dar res velikega športnika in človeka. Drugačni časi in … drugačni zvezdniki! Andrej Vončina Astutillo Malgioglio med mladimi športniki Kristjani in družba 29. avgusta 2019 5 rlina ponižnosti je ključna beseda branja te nedelje, tudi sicer pa je to vstopna točka v duhovnem življenju. Zelo hitro lahko ugo- tovimo, zakaj je tako, če pogle- damo v t. i. modrostne knjige, saj imamo tam na eni strani tiste, ki to vrlino, poleg drugih, imajo, po drugi strani pa imamo kar “brezbožne”. Sirah, recimo, pra- vi: “Stori dobro ponižnemu, ne dajaj pa brezbožnemu” (12,5). Gre namreč za to, da če je kdo poln samega sebe, potem v njem ni prostora za Boga, posledično pa seveda niti za bližnjega. Kakor lahko razberemo v 1. berilu, je to prvi korak, če želimo napredova- ti, da namreč postanemo po- slušni. V današnjem času je, med drugimi, tudi kriza avtoritete. Ni res, da sploh ni več nobene av- V toritete, temveč, da je samo vsaksamemu sebi avtoriteta, ker je vsredišče postavil sebe, od tam pa je že davno odstranil Boga. Tu je korenina vsega, saj pravi rek, da če je Bog na prvem mestu, je vse na pravem mestu. Potem se namreč spoštujejo tudi vsi obla- stniki, ki nam jih je postavil, začenši z našimi starši, da bi po- tem pravilno spoštovali, upošte- vali in bili poslušni tudi drugim avtoritetam, ki so nam v življen- ju dane. Tako tudi ni nobene težave v razlagi zakonov in do- ločil, saj se v luči nadnaravnega zakona ni težko držati tudi na- ravnih zakonov, v luči prvih dveh pa potem človeška družba dela prave in dobre človeške za- kone. Dandanes bi se vsi radi pri- toževali nad oblastniki, vendar pa nas Sveto pismo uči, zlasti, če pogledamo Staro zavezo, da ima- mo takšne oblastnike, kakršne si zaslužimo, na družbenem in cer- kvenem področju. Če premore- mo dovolj ponižnosti, potem lahko ugotovimo, da je potrebno najprej izboljšati sebe, da bi se potem lahko izboljšali tudi dru- gi. Gospod Jezus uči najprej prvaka med farizeji, potem pa tu- di ostale, da bi ga posnemali v ponižnem in hvalevrednem življenju, ne pa da sledijo časti- hlepju (sv. Ciril Aleksandrijski). Narobe bi bilo misliti, da tega ne govori tudi nam samo zato, ker ne bi bili radi farizeji, vendar smo pravzaprav vsi tudi vsaj ma- lo farizeji, če drži, da postavljamo svojo miselnost in zakone pred Božje, cerkvene in naravne. Bolj kot se trudimo slediti Božji volji, ki jo imamo v Svetem pismu in Svetem izročilu, to pa je strnjeno v nespremenljivem katoliškem nauku, tem bolj bomo napredo- vali. Kakor nam pravi sv. Bene- dikt, je naše življenje kakor Jako- bova lestev, po kateri se lahko bo- disi vzpenjamo bodisi spuščamo, a to ni naše delo, tem- več je Bog tisti, ki nas povišuje ali ponižuje. Treba se je vselej truditi za napredovanje v dobrem, v vrlinah in duhovnem življenju (poglabljanje v nauk naše vere, molitveno in zakramentalno življenje). Kdor ne napreduje, ne obstane na mestu, temveč naza- duje. V sebi delamo prostor za Boga, če je naš Gospodov dan (v evangeliju je to še vedno sobota) duhovna daritev sebe in svojega življenja na Božji oltar, ki pa se potem ves teden nadaljuje v vsakdanjem življenju. Kdor zna Bogu darovati življenje, ga zna tudi bližnjemu, kdor ima v srcu prostor za Boga, ga ima tudi za bližnjega. Andrej Vončina Slovenska maša za Veliki šmaren v Starih Miljah Kot je navada, se praznuje zelo doživeto Veliki šmaren tudi v Miljah v starodavnem svetišču Marijinega vnebovzetja. Krajevna župnija in društvo Amici di Muggia Vecchia sta v tednu pred Velikim šmarnom priredila več kulturnih in glasbenih večerov, predavanj, razstavo o Starih Miljah, ki so jo pripravili dijaki miljske nižje srednje šole, in na predvečer koncert pevskega zbora Italijanske skupnosti z Reke. Na Veliki šmaren pa so se zvrstile v svetišču v Starih Miljah slovesne maše vseh župnij v občini. Začelo se je z mašo za slovenske vernike, ki jo je daroval kaplan Tomaž Kunaver od Sv. Ivana in so se je udeležili številni verniki iz Milj, z Miljskih hribov, tudi na slovenski strani, in vse do Brega, končalo pa s tradicionalnim slovesnim obredom na prostem, ki ga je daroval tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi. Med slovensko mašo so Marijine pesmi in tudi litanije v slovenščini izvajale zveste pevke z organistko Marto Ščuka in letos tudi s solistko Luciano Pertotti. Na pobudo krajevnih vernikov se že vrsto let spet obhaja na ta praznik maša v slovenščini, kar se je dogajalo tudi v preteklosti, ko so prihajale sem praznovat množice vernikov iz sosednjih istrskih in tržaških krajev. Ob verski zbranosti ni manjkalo tudi letos dobrega počutja v res slikovitem okolju in krasnem vremenu, v senci bližnjega svetega gozdiča še iz starorimskih in prazgodovinskih časov, ob enkratnem razgledu na Tržaški zaliv in mehke zelene istrske griče in ob osvežujoči dobri kapljici in tradicionalni “piadini”. / Davorin Devetak Na Vrhu Sv. Mihaela so počastili zavetnika V nedeljo, 11. avgusta, je verska skupnost na Vrhu Sv. Mihaela počastila vaškega zavetnika sv. Lovrenca. Slavnostno bogoslužje je vodil msgr. Renato Podbersič, na koru je pel domači cerkveni pevski zbor ob glasbeni spremljavi Sare in Mihaele Devetak. V lepo okrašeni cerkvi se je zbralo veliko število domačinov in Vrhovcev, ki živijo v okoliških krajih. Po procesiji, ki se je vila do šole, kjer hitijo s prenovitvenimi deli, se je razširjena verska skupnost veselila tudi tradicionalnega druženja pred cerkvijo. Bog lonaj vsem, ki so pripomogli k izvedbi občutenega praznika. V koprski škofiji šest Hieronimovih shodov V letu sv. Hieronima (419 – 2019) koprska škofija organizira šest zaporednih Hieronimovih shodov v šestih cerkvicah na svojem ozemlju, ki so mu posvečene. Začeli so se aprila v Koritnicah na Pivškem, dalje v Čeljah v Brkinih, potem v Kozani v Goriških Brdih, slednjič v Bošamarinu pri Kopru. Sledil bo še eden v Topolovcu v Istri. Spoznavanje in češčenje sv. Hieronima se bo sklenilo 29. 9. 2019 s shodom na Nanosu. V Bošamarinu pri Kopru je ob somaševanju več duhovnikov iz Istre in generalnem vikarju g. Slavku Rebcu ter župniku dr. Primožu Krečiču somaševanje vodil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Shoda so se udeležili tudi pevci cerkvenega zbora iz Knežaka, voditelji Delavnic molitve in življenja z br. Marjanom Potočnikom ter katehistinje koprske škofije. Škof Jurij je oznanjevalcem, ki jim je bil shod namenjen, zaželel, naj bodo podobni sv. Hieronimu, ki je bil ves zagledan v božjo besedo in nebeško slavo. Kot je upodobljen na tisti oltarni sliki, veselega obraza, naj bodo tudi oznanjevalci veseli in čistih ust, naj se že na obrazu razbere, kako se hranijo z božjo besedo in so zazrti v presežno. Mag. Marko Rijavec pa je po maši s predavanjem ob preroku Jeremiju razmišljal, kdo je danes prerok. Prerok je v svojem bistvu učenec, ki se odzove na klic. Sledi odtisom, ki jih Bog pušča v svetu in so lahko tudi šokantni ter primorajo iti po drugi poti, kot bi si jo izbral človek sam. Tak učenec postane prerok, prevajalec božje govorice v človeško. Sv. Hieronim je bil velik, ker je stvari, ki jih je prevajal, prevajal ne samo za druge, ampak najprej zase. Prerok se namreč nauči preroštva iz tega, kako Bog ravna z njim, in to odkriva v vztrajni molitvi, ko se z Bogom pogovarja. Prerok je predvsem v službi resnice, ki je za to, da bi nas osvobodila, ne pa ubila, je sklenil Rijavec. / Jba Slovensko romanje v Porčinj V soboto, 31. avgusta, se bodo slovesnosti ob 164. obletnici prikazovanj Božje Matere v Porčinju začele z romanjem slovenskih vernikov, ki ga bo vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Somaševanje bo ob 10.30 pred kapelico prikazovanj. Naslednji dan bo slovesno somaševanje ob 11.15 vodil dekan v Čenti msgr. Duilio Corgnali. Kratke Slovenska maša v svetišču Marijinega vnebovzetja v Starih Miljah, ki jo je daroval g. Tomaž Kunaver, kaplan pri Sv. Ivanu v Trstu (foto Davorin Devetak) G. Marijan Markežič “Končno popravljamo Placuto!” POGOVOR tavba na Placuti št. 18 v Gorici je znana po tem, da so imele v zadnjih sto letih v njej sedež pomembne slovenske katoliške ustanove. Tam so med drugimi de- lovali Zadružna tiskarna in nato Ti- skarna Budin, Marijina družba, Ka- toliško tiskovno društvo, Slovensko katoliško prosvetno društvo, De- kliški krožek, ki ga je vodil msgr. Močnik, orglarska šola, glasbena šola, ki se je kasneje preimenovala v SCGV Emil Komel, več desetletij tudi založba Goriška Mohorjeva družba, otroški mesečnik Pastirček in tednik Katoliški glas. Od svojega nastanka, leta 1996, pa do leta 2002 je bilo v prvem nadstropju tudi prvo uredništvo našega Novega glasa. Nato je stavba ostala prazna: zelo ra- zličnih idej o njeni obnovi je bilo več. Z mrtvega tira je zadevo premak- nil prispevek, ki ga je pred dve- ma letoma na- menila lastniku Placute Dežela FJk. Dela so se začela, tudi tokrat pod izkušeno “taktirko” odbornika Katoliškega ti- skovnega društva, g. Marijana Mar- kežiča, ki je v zadnjih desetletjih “zrežiral” (in si vsakokrat tudi oseb- no konkretno zavihal rokave) šte- vilna druga pomembna obnovitve- na dela po vsej Goriški. Načrtovalec projekta je geom. Fabio Garizio, odgovoren za nosilno strukturo ing. Renzo Cocetta. Kako potekajo dela? Po skoraj 20 letih neuporabnosti zgodovinske stavbe na Placuti št. 18 so se dela končno začela. V enem mesecu je podjetje Hlede Alojz Ivan že utrdilo notranje temelje, posta- vilo tlak z izolacijo v pritličju in utrdilo temelje v skladu s protipo- tresnimi predpisi. V tem tednu bo- do nadaljevali utrjevanje temeljev od zunaj in postavitvijo temelja za dvigalo; to bo v prizidku, kjer so ne- koč bila zunanja stranišča. Prav tako je vse pripravljeno za postavitev var- nostnega izhoda, ki bo nekje zadaj, kjer sta nekoč bila balkon in izhod iz nekdanje male dvorane. V krat- kem bodo začeli utrjevati tudi no- tranje stene in izolacijo, potem pa bodo postavljali strope; začeli bodo v pritličju. Odločili smo se za tak S način dela, ki je morda malo boljzamuden, je pa tudi bolj varen.Obenem imamo možnost, da se de- lo nadaljuje ob katerem koli vreme- nu. Zaradi organizacije dela in tipa nadstropij bo streha obnovljena v zadnji fazi. V kakšnem stanju so zunanji zi- dovi? Zunanji zidovi so stari okrog 200 let, zato so temu primerni. Večkrat je bilo kaj dodano ali dograjeno, za- to je potrebno dejansko utrditi vso notranjo steno; to delajo z železno mrežo in betonsko malto. Imate za ta “podvig” primerno finančno kritje? Iz neizkoriščenih sredstev iz zaščit- nega zakona št. 38/2001 je Dežela FJk pred dvema letoma namenila lastniku Placute, Katoliškemu ti- skovnemu društvu, 700 tisoč evrov. To gotovo ne mo- re biti dovolj. Upamo, da ne bomo doživeli neprijetnih presenečenj; pri tako stari stavbi se nam- reč lahko zgo- di tudi kakšno presenečenje … Po podkova- ni analizi stan- ja smo se odločili za tak način dela, ki ni prav običajen, je pa bolj varen, kar je tudi pomem- bno, saj je prav, da de- lavci delajo mirno. Koliko mislite, da bo- do trajala obnovitve- na dela? Proti koncu leta 2020 bi moral biti kakšen del že dokončan. Vse drugo bomo dopol- njevali sproti. Najprej bomo naredili to, kar je nujno potrebno. Drugo bo počakalo, da bomo zbrali moči in še naprej delali po starem načelu “Pomagaj si sam in tudi Bog ti bo pomagal”! Počasi gre- mo naprej! Komu bo namen- jena ta prenovljena zgodovinska slo- venska stavba? Nekateri se bodo vanjo po dolgem času tako rekoč vrnili, recimo Združenje cerkve- nih pevskih zbo- rov; gotovo je tam imela svoje dejav- nosti tudi Zveza slovenske katoliške prosvete. V poveza- vi s temi je kot krovna organizacija že bil tam Svet slovenskih organizacij. Prostor bo tudi za Športno združenje Olympia in Krožek Anton Gregorčič. Vse te naše organizacije trenutno nimajo prostora, kjer bi lahko hranile svoje arhivsko gradivo. Na Placuti bodo imele to možnost; člani, ki doma hranijo marsikatere dokumente naših ustanov, bodo končno lahko našli zanje primerne prostore. Znano je, da je bila v gornjem nadstropju na Placuti t. i. dvora- na Brezmadežne, kjer so poteka- le naše prireditve še pred zgradit- vijo Katoliškega doma. Kaj bo pa tam? En prostor bo namenjen mladin- skim dejavnostim oz. bo uporaben tudi kot sejna dvorana vseh društev. Na dvorišču je tiskarna Budin imela za svoje potrebe tudi neko hišico, v drugem vogalu pa še manjšo stavbo. Prva hišica bo podrta, ker ni nikjer narisana; druga pa bo ostala kot skladišče in bo imela fotovoltaični sistem na strehi, saj zakon določa, da moramo določeno vsoto ener- gije pridelovati sami. Koliko je prostorov? Dejansko so tri nadstropja, ki so v bistvu skoraj enaka. Vsako meri ma- lo manj kot 300 kv. metrov, skupno bo torej okrog 900 kv. metrov. Društva so si v glavnem že izbrala prostore. Dokler ne utrdimo stavbe in zapremo vseh odprtin, je seveda težko imeti pravo sliko. Nekateri jo imamo v glavi; uporabniki naj počakajo, da bodo bolje videli, kako bo vse to izgledalo, ko bodo notri postavljene tudi razdelilne stene. Nekateri bodo potrebovali kaj več prostora, drugi morda kaj manj. Zanimivo je, da imamo veliko dvo- rišče, okrog je zid, tako da smo v bi- stvu kar blizu mestnega središča, in vendar na samem, samostojni, z le- pim pogledom na Goriški grad. Danijel D. Misel za 22. nedeljo med letom Ponižnost je mati vseh kreposti Goriška29. avgusta 20196 Poletna Srečanja pod lipami / dr. Helena Jaklitsch O taboriščnikih, ki so pokazali najžlahtnejše, kar slovenski narod premore KCLB elena Jaklitsch je zgo- dovinarka in sociolo- ginja. Rodila se je v Novem mestu v kočevarsko- slovenski družini, leta 2016 pa je na oddelku za zgodovi- no Filozofske fakutete Uni- verze v Ljubljani doktorirala s temo Slovensko begunsko šolstvo v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950. Iz njene doktorske disertacije je nastala knjiga Slovenski be- gunci v taboriščih v Italiji 1945-1950, ki sta jo avtorica in dr. Renato Podbersič pred- stavila v goriškem kulturnem hramu v četrtek, 8. avgusta, na poletnem Srečanju pod li- pami. Večer sta priredila Kul- turni center Lojze Bratuž in Krožek za družbenopolitična vprašanja Anton Gregorčič v sodelovanju z Rafaelovo družbo. Jaklitscheva je Dolenjka in Novomeščanka, po očetovi strani Kočevarka - od tod tudi njen nekoliko nenavadno za- pisani priimek. Na četrtko- vem večeru je navdušeno spregovorila o usodi Kočevar- jev - nekdanje nemško govo- reče skupnosti, ki je živela na nemškem jezikovnem otoku, katerega središče je bilo me- sto Kočevje. Svoj jezik, kočevarščino, so ohranjali več kot 600 let, od naselitve okoli leta 1330 vse do izselit- ve 1941, ko se je prijazno so- bivanje na slovenskem ozem- lju končalo in jim je bila upo- raba materinščine prepove- dana. Danes kočevarščino na Kočevskem in po svetu govo- ri le še nekaj ljudi, Jaklitsch pa je med njimi eden najbolj razširjenih priimkov. V svoji zajetni študiji o slo- venskih beguncih se je avto- rica osredotočila na življenje, bogato šolsko, kulturno, pu- blicistično, versko in družbe- no dogajanje v italijanskih ta- boriščih. Po drugi svetovni vojni je namreč Slovenijo za- pustil velik del gospodarske, kulturne in politične elite, odšlo je veliko intelektualcev, brez katerih slovenski begun- ci bi gotovo ne “napisali tako drugačne, posebne zgodbe” - tudi sami taboriščni vodje so se večkrat čudili njihovi zmožnosti samoorganizira- nosti. V taboriščih v Monigu, H Forliju, Serviglianu, Senigali-ji, Barletti in drugih krajih jebilo okoli pet tisoč sloven- skih političnih emigrantov po letu 1945 - njihovo število je še vedno zelo zagonetna zadeva, saj je zgodovinarjem točno znano, koliko Sloven- cev je bilo v koroških tabo- riščih, zelo težko pa je ugoto- viti njihovo dejansko število v italijanskih taboriščih, kjer so jih sprejeli med Jugoslova- ne, ne pa razlikovali po na- rodnosti. Največja slovenska begunska skupnost, okoli 1200 ljudi, ki so jih maja 1945 s tovornjaki prepeljali iz Koroške, je svojo pot, s krajšim postankom v Vidmu, začela v nekdanjem koncen- tracijskem taborišču v Moni- gu pri Trevisu, od tam so jih preselili v Forli', konec avgu- sta 1946 v Servigliano in ka- sneje v Senigalijo - skupina v Monigu je po mnenju avtori- ce “v zgodovino zapisala res izjemno zgodbo, kateri v slo- venskem in evropskem pro- storu nimamo podobne”. Helena Jaklitsch je prisotnim razložila, da z razliko od ta- borišč na Koroškem, kjer so bili skoraj vsi Slovenci nasel- jeni v štirih, kasneje pa celo v treh taboriščih, so bili slo- venski begunci v Italiji posla- ni v številna taborišča, v le- tih, ki so jih preživeli tam, pa so jih pogosto selili - “pov- prečno se je slovenski begu- nec v Italiji selil šestkrat”! Pri svojem raziskovanju se je av- torica posluževala bogate pa- lete zgodovinskih virov, pri- vatnih arhivov, pisem in dnevnikov Slovencev v Ar- gentini - “to je zapuščina, ki se ne sme uničiti”. Pri tem delu so ji bile začetno ned- vomno v veliko pomoč njene “kočevarske povezave”, še posebno pa je bil pomemben dostop do arhiva Zedinjene Slovenije v Argentini in arhi- va UNRRE (organizacije, ki je skrbela za ta taborišča in de- lovala pod okriljem OZN), ki je v Ameriki, v New Yorku, in ji je pokazal zunanji, objek- tivni pogled na slovenske be- gunce. Helena Jaklitsch nam je pri- povedovala, kako težko, ne- prizanesljivo je bilo življenje taboriščnikov, ki ne le, da so izgubili svojo domovino, iz- gubili so tudi svoje najbližje. Slovenski begunci pa so ven- dar, ne glede na vse tegobe, svoj vsakdan povsod, kjer so bili, zelo resno organizirali. “To so bili možje in žene res širokega pogleda in narodne zavednosti”. V taboriščih so skušali ustvar- jati do- mačnost, po- dobo sloven- skih vasi, “ure- jali so si vrtičke, na ok- na so posta- vljali vaze z rožmarinom in nageljni”. Ob razno- vrstni in boga- ti kulturni de- javnosti (npr. pevski zbori, knjižnice in gledališke sku- pine) ima po- sebno mesto slovensko be- gunsko šolstvo, ki je v zelo zahtevnih okoliščinah dose- galo izjemno kakovost. Sko- raj v vseh taboriščih, kjer so bili, je izhajal tudi vsaj en časopis, še posebej pa je avto- rica izpostavila časopis Ze- dinjena Slovenija, ki so ga začeli izdajati 6. septembra 1945 v taborišču v Serviglia- nu in je predstavljal osrednje glasilo vseh slovenskih be- guncev v Italiji. Izhajal je ne- prekinjeno do 1. februarja 1948 in nikoli ni bil deležen zunanje cenzure. Nekaj teh političnih begun- cev je kulturno izredno obo- gatilo naš prostor, večina pa se ni odločila za vrnitev do- mov, temveč se je po treh le- tih življenja v taboriščih odločila za odhod v nove do- movine, v ZDA, Kanado, še posebej v Argentino, ki je najbolj čustveno in strpno odprla svoja vrata za sloven- sko begunsko skupnost, pri kateri se je po mnenju avto- rice oblikoval poseben kolek- tivni spomin. “Ti ljudje niso nikoli izgubili vere, nikoli ni- so obupali. Hoteli so pokazati najžlahtnejše, kar slovenski narod premore”, njihove zgodbe so neverjetne, zato je pomembno, da ne tonejo v pozabo! Katja Ferletič Gostje Marko, Bernarda in Andrej Fink Pesem in ljubezen do materinega jezika sijeta iz njihovih src POLETNA SREČANJA POD LIPAMI a so ugledni gostje zad- njega večera niza polet- nih Srečanj pod lipami, ki je bil v torek, 23. avgusta 2019, še posebno priljubljeni, je ob nji- hovem prihodu na oder pričalo dolgotrajno, prisrčno ploskanje zelo številnega občinstva. Zaradi tako množičnega obiska sta mo- rala organizatorja teh že trdno za- koreninjenih pogovorov, goriški Kuturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbenopolitična vprašanja Anton Gregorčič iz Go- rice, odpreti vrata velike dvorane KCLB. Muhasto vreme namreč ni dovolilo, da bi dogodek pod na- slovom Živeto slovenstvo, pri ka- terem je sodelo- vala tudi knjižnica Dušana Černeta iz Trsta, potekal pod bujnimi krošnjami lip na dvorišču ob dvo- rani KCLB. Med- narodno prizna- na pevca, sestro in brata, mezzo- sopranistko Ber- nardo in basba- ritonista Marka Finka, pa še nju- nega brata dr. Andreja, pravni- ka, profesorja, prvega izmed šestih otrok Finko- ve družine, je toplo pozdravila predsednica KCLB Franka Žga- vec. Pogovor, ki je bil upravičeno glasbeno obarvan, je vodil časni- kar in pubblicist Ivo Jevnikar, ki je mimogrede omenil, da je bilo teh Srečanj pod lipami, ki so do- dobra razgibala kulturno doga- janje na Goriškem, že okrog 160. Uvodoma se je spomnil tudi na prijatelja Sašo Martelanca, ki je odšel v večnost prav v tistih dneh. Ker sam pozna te tri člane Finko- ve družine že veliko let, je bil po- govor še posebno sproščen in pri- jateljski. Naslov večera Živeto slo- venstvo je bil zelo posrečen. Fin- kovi so namreč lahko za zgled glede zvestobe vrednotam, od krščanstva do slovenstva, sloven- skega jezika, zavezanosti načelu demokracije in svobode, je pou- daril Jevnikar. Bernarda Fink, četrti otrok po vrsti pri Finkovih, je predstavila družino rajnih Božidarja (umrl je l. 2013) in Va- lentine Fink (preminila je v le- tošnjem marcu), ki jo sestavljajo še Marija, živeča v Mendozi, pa Helena in Veronika, pevka, ki živi zdaj v Ameriki, na Floridi. Najstarejši Andrej se je rodil l. 1947 v italijanskem taborišču v Monigu. Oče je srečno ušel smrti v Vetrinju in šel z bratom v Italijo oz. v italijansko taborišče, kjer je že bila Valentina, s katero sta se poročila med barakami tabo- rišča; tu se jima je rodil sin An- drej. Od tod so se zaradi poli- tičnih razmer, nastalih po vojni v Sloveniji oz. Jugoslaviji, kot šte- vilni drugi Slovenci, odselili v Ar- gentino. Tu je njihov oče, odvet- nik, kot veliko preostalih sloven- skih intelektualcev moral popri- jeti za katerokoli ročno delo. Počasi pa so Slovenci, ki jim je bi- la Argentina naklonjena, začeli dobivati svojemu poklicu pri- merne službe. Težko je bilo predvsem za starejše, ki so nosili breme vsega hudega, doživetega med drugo svetovno, bratomor- D no vojno. V Argentini se je slo-venska skupnost po modelu iz ta-borišč znala takoj družbeno or- ganizirati z ustanovitvijo šol, kul- turnih domov, tako da je polno zaživela v novi stvarnosti. Gostje Fink so občinstvu razkrili veliko zanimivega iz svojega otroškega in mladostniškega ar- gentinskega življenja, šolanja in poklicne poti, ki je najprej Ber- nardo, nato še Marka pripeljala v Evropo, zibelko velikih glasbenih mojstrov. V Ženevi se je za Ber- nardo začela izredno uspešna pevska kariera. Kasneje se je z družino v Evropo priselil tudi njen brat Marko. Pustil je službo profesorja agrarne zoologije na univerzi v Buenos Airesu (sam je moral napisati odpoved in s tem “izbrisati vse trdne mostove za sabo”) in se odločil za pevsko pot, ob podpori soproge Kristine, ki se ji je na večeru javno zahvalil za to, pa tudi Bernarde. Marko je občinstvu povedal marsikaj iz teh svojih prvih pevskih časov (ponudbo za avdicijo je dobil na Bernardini poroki!). Da je ubral pevsko pot, pa mu ni bilo nikdar žal, saj mu je prinesla veliko za- doščenja. Najprej je z družino prebival v Salzburgu, nato pa sta se z ženo, po osamosvojitvi Slo- venije, l. 1994 odločila za nasta- nitev v domovini staršev. Bernar- da se je po poroki z dr. Zdravkom Inzkom preselila na Koroško, v možev rojstni kraj, pevska kariera pa jo je vodila na najbolj po- membne mednarodne odre. Na tej svoji bleščeči pevski poti je prejela mnogo priznanj in posne- la več kot 50 zgoščenk. Sama si sicer ni mislila, da bo kdaj solo- pevka, ker je bila po značaju bolj “zaprta”. Glasbo pa imajo Finko- vi “v krvi”, pevske talente so namreč podedovali od staršev in starih staršev z obeh strani. Tudi ti so radi peli in se nekateri tudi poklicno ukvarjali z glasbo. Ma- ma Valentina, ki je umrla v do- mu za ostarele v Ljubljani, je ime- la zelo neposreden odnos do gla- sbe. Še zadnjič, ko so jo obiskali, je želela, da z njo zapojejo njeno priljubljeno pesem z domoljub- no vsebino, Tam, kjer beli so snežniki. To pesem so občuteno zapeli vsi trije gostje tudi pred go- riško publiko. Andrej Fink se je zadnji preselil v Evropo, in sicer pred dvema leto- ma. Med drugim je bil tri dese- tletja odvetnik in uradni prevaja- lec, dvajset let je delal na mini- strstvu za pravosodje, petintride- set let je poučeval na zasebni ka- toliški univerzi v Buenos Airesu. Zdaj pa je v Ljubljani predstojnik katedre prava in filozofije na Fa- kulteti za poslovne vede Kato- liškega inštituta. Kot je povedal, je ta inštitut zametek katoliške univerze v Sloveniji. Tudi Andre- ju se je odločitev za preselitev v Slovenijo utrjevala počasi, čeprav je vse življenje čutil, da “spada k Sloveniji”. Okoliščine so nanesle, da sta se z ženo naselila v domo- vini staršev, ali pa je bil vse to božji načrt, kot se je sam izrazil. Marko Fink se je zaustavil tudi pri mladosti svoje mame, ki je obi- skovala lekcije klavirja v Gospo- ski ulici v Ljubljani (tu je imela v spričevalu zmeraj “vzorno ve- denje”). To ulico je takoj prepoz- nala, ko so jo po toliko desetletjih na vozičku vozili po mestu na sprehod. Povedal je tudi, kako je bila prav na dan smrti mama “v dobri formi” in da je zvečer eno- stavno zaspala. Za srečno smrt je molila vse življenje in želja se ji je izpolnila. Na večeru je beseda tekla tudi o tem, kako v Argentini vzgajajo mlade v slovenstvu in ljubezni do slovenskega jezika. Bernarda se je že od mladih nog počutila Slovenko. Doma so govorili slo- vensko, z veliko ljubeznijo so jih popravljali, če so delali napake. Brali so veliko otroških knjig, ma- mina mama jim je pošiljala mo- horjevke. Mama je na pamet re- citirala Župančiča, Prešerna in pesmi so se pri njih vrstile druga za drugo. V Argentini so imeli slovenske sobotne šole, srednješolski tečaj, zbore, gledališke predstave, špor- tne dejavnosti. Sama je zatrdila, da ne bi nikdar postala pevka, če ne bi zrasla v tej slovenski skup- nosti. Kot je povedal tudi Andrej, je bilo slovenstvo vselej vezano tudi na druge vrednote: krščan- stvo, dolžnost pričevanja o prete- klosti, zvestobo mučencem la- stnega tabora, ideal samostojno- sti Slovenije, demokracije. Skup- nost je bila nekako “nabita s temi vrednotami”. Ker je izšla iz velike preizkušnje vojne, begunstva, se- litve, negotovosti, so se pač “mo- rali držati za nekaj, kar ni bilo oti- pljivo”. In prav zaradi tega neoti- pljivega, a trdnega, je slovenska skupnost tudi obstala, čeprav so se tudi v njej kresala različna mnenja. Te vrednote se v Argen- tini še zmeraj ohranjajo, z veli- kim trudom, seveda. Lani je mi- nilo 70 let, odkar je slovenska po- vojna skupnost prišla v to deželo. Še vedno so žive slovenske sobot- ne šole. Veliko je slovenskih učiteljic, ki so rojene v Argentini in še poučujejo brezplačno (vsi so soglasno odbili podporo iz Slovenije za šolstvo, ker brez idealizma ne gre!). / str. 8 Iva Koršič Goriška 29. avgusta 2019 7 Predstavitev dokumentarnega filma Dr. Mirko Špacapan Za slovenski glas KROŽEK A. GREGORČIČ irko Špacapan je bil vse- stranski kulturnik, zdravnik in politik, ki je ogromno naredil za slovensko na- rodno skupnost v Italiji. Vztrajno in premočrtno je zagovarjal svoja stališča, v svojih prizadevanjih je bil zavzet in odločen. Bil je kariz- matična in intelektualno živahna osebnost, s katero je bilo prijetno in zanimivo sodelovati, zaradi česar je bil mnogim iskren prija- telj. Po značaju je bil pozitiven, znal je vzpostavljati dialog z vse- mi, bil je vedno pripravljen na po- govor, soočenje in sodelovanje. To je le sinteza nekaterih pričevanj sodelavcev, somišljeni- kov in (političnih) kolegov dr. Mirka Špacapana, zbranih v do- kumentarnem filmu Za slovenski glas, ki so ga krstno predstavili v Kinemaxu v Gorici v ponedeljek, 26. avgusta. Šlo je za krono, sklep- ni dogodek projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje v spo- min na 10. obletnico smrti dr. Mirka Špacapana, ki ga je izvajal Krožek Anton Gregorčič, fi- nančno podprla pa Dežela FJk. M Kot je v kinodvorani (v kateri se jezbralo kar nekaj uglednih gostoviz Goriške in Tržaške) uvodoma povedal predsednik krožka Ber- nard Spazzapan, je bil projekt, ki je nastal v želji, da bi se primerno spomnili Mirka Špacapana, zanje velik izziv. V zadnjem poldrugem letu so na Goriškem, Tržaškem in Videmskem uresničili celo vrsto zelo raznolikih dogodkov, koncer- tov, predavanj, predstavitev publi- kacij, tečajev, srečanj itd. v sode- lovanju z velikim številom društev in ustanov. “Navdušenje, ki so ga vsi sodelujoči pokazali, je znak, da je spomin nanj še vedno živ in prisoten”. Projekt je zaobje- mal pobude s področja glasbe, umetnosti, vzgoje, šolstva, športa, mladih, komunikacije, politike, zdravstva itd. Film Za slovenski glas govori o političnem delovan- ju Mirka Špacapana in še posebno o enem njegovih velikih do- sežkov, o členu deželnega volilne- ga zakona, ki je bil odobren leta 2007 in ki obravnava ne zajam če - no, temveč olajšano izvolitev kan- didata na listah strank slovenske narodne manjšine v deželni svet. Do sedaj je to možnost že večkrat uspešno izkoristila Sloven- ska skupnost, odprta pa je seveda tudi ostalim strankam. Bernard Spazzapan se je na koncu zahvalil Julijanu Čavdku, ki je veliko nare- dil za projekt, “brez sodelovanja širše skupnosti pa vseh spodbud- nih rezultatov ne bi bilo”. Mladi režiser dokumentarca, Daniel Pe- teani, je o svojem delu povedal, da je v treh mesecih dela vložil vanj veliko truda in časa, in vendar mu je bilo v čast se na tak način spom- niti Mirka Špacapana. V filmu je slišati nekaj izjav samega Špaca- pana, zelo zanimiva pa so stališča oseb, ki so imele opraviti z njim (Andrej Berdon, Tamara Blažina, Miloš Čotar, Cristiano Degano, Igor Gabrovec, Riccardo Illy, Igor Kocijančič, Damijan Terpin, Bru- na Zorzini). Po predvajanju doku- mentarca je Gabrovec med dru- gim poudaril, kako so po več kot 10 letih nekaterih spori v naši manjšinski skupnosti žal še vedno aktualni. Degano je pohvalil re- forme v Illyjevi vladi, v kateri je Špacapan imel pomembno vlogo. Najbolj markantne besede pa je ob koncu povedal Stojan Spetič, ki je poudaril, da je film “nauk za vse nas, tako aktualen, da žge”. Danes tvegamo, “da bomo 10 let brez parlamentarnega zastopstva, kar pomeni, da ne bomo tam, kjer se odloča o nas”. Film dokazuje, da v manjšini nismo enotni glede vprašanja zastopanosti. “Vprašan- je je, kako zagotoviti zastopstvo manjšini, kako premostiti neso- glasja”. Potrebujemo predlog, ki bo skupen za vso manjšino. Ma- lo za šalo, malo zares, je Spetič predlagal, naj se - kot v preteklo- sti katoliške Cerkve - voditelji slovenske manjšine zaprejo v konklave in naj se jim ne dovoli, da pridejo ven, dokler niso do- segli dogovora. Skupni dogovor naj bo kompromis, a ga moramo vsi zagovarjati. “Imamo zelo ma- lo časa”! / DD Velika izguba za štandreško skupnost Zapustila nas je Ema Brajnik vd. Lupin glasilu Pastoralne enote Soča-Vipava je štan- dreški župnik Karel Bolčina zapisal: “Draga Ema, težko je popisati v dveh besedah bogastvo Vašega življenja: ni kraja v župniji Štandrež, kamor ne bi stopila, ni dogodka, ki bi se ga ne udeležila, ni priprave, pri kateri ne bi sodelovala, ni praznovanja, ki bi ga ne delila. Za vsak Vaš korak, za vsak Vaš nasvet, za vsak Vaš nauk, za Vaš zgodovinski spomin naj gre zahvala Bogu, ki Vas je dal vaši družini in nam, ter zahvala Bo- gu, da ste te darove tako pleme- nito uporabili in delili z nami. Vaša cerkev naj bodo odslej ne- besa”! Kako je bila Ema Brajnik prilju- bljena med domačini in števil- nimi prijatelji iz širše okolice, je pokazalo tudi število pogrebcev, ki so jo 10. avgusta pospremili na domačo božjo njivo. Že na predvečer pogreba, ko so bile molitve za pokojno, je bilo v štandreški cerkvi veliko verni- kov. Emi je Bog naklonil dolgo življenjsko pot, ki jo je znala iz- koristiti najprej za delo v tovarni in za družino, in ko se je upo- kojila, je vso pozornost usmeri- la v prizadevanje za domačo skupnost. Vsako soboto je na trgu, pred trgovino in v baru razdeljevala tedensko Glasilo Pastoralne enote, ki je sicer na voljo ob nedeljah v domači cer- kvi. Tako so bili obveščeni o ver- skem in župnijskem delu tudi ti- sti, ki navadno ne zahajajo k ne- deljski sv. maši. Prizadevala se je tudi za pridobivanje novih čla- nov Družbe rožnega venca, ki je zanjo namenila osem sv. maš. Nepogrešljiva je bila njena pri- sotnost na vseh pogrebih, pri katerih je uredila vse potrebno, da so potekali dostojno in ure- jeno. Rada je obiskovala kultur- ne in druge prireditve v Štan- drežu in tudi rada pomagala. Za vse njene številne zasluge na raznih področjih ji je društvo sKultura leta 2006 izročilo priz- nanje Klas. Prisoten goriški župan se je Emi zahvalil za vse njeno prostovoljno delo in pri- stavil, da je izročeno v prave ro- ke. Ema Brajnik je bila vedrega značaja, z vsemi je bila prijazna in vsakogar je rada nagovorila. Ko so organizirali romanja ali izlete, je prepričevala sovaščane, naj se vpišejo, in zbirala prijave. Pri pogrebni sv. maši je župnik Karel Bolčina prebral pismo go- riškega nadškofa Carla Radaelli- ja, ki je Emo označil za steber štandreške skupnosti in se ji zahvalil za njen zgled pokončne krščanske žene, ki je veliko na- redila za domačo božjo hišo. Ema Brajnik se je rodila v Štan- drežu, ki je bil ob njenem roj- stvu 27. junija 1922 še samostoj- na občina. Domači cerkveni zbor je sprem- ljal bogoslužje in pod vodstvom Tiziane Zavadlav ji je za slovo zapel tudi na pokopališču. Vsem domačim izrekamo glo- boko sožalje, njo pa bomo ohra- nili v lepem in hvaležnem spo- minu. DP V Gledališče na ocvrtem 2019 Poznopoletni gledališki večeri z ocvrtimi dobrotami ŠTEVERJAN arobna srečanja z gleda- liščem, ki jih letos četrto leto v abonmajskem nizu pod naslovom Gledališče na oc- vrtem prireja Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete, so se zelo spodbudno začela 11. maja s prvo ponovitvijo najnovejše gledališke produkcije domače Dramske družine, komedije Ime, prosto povzete po literarni predlogi Le prenom M. Delaporteja. V razgi- bani, sodobno zasnovani režijski zamisli Jasmin Kovic je komedija zablestela v vseh svojih vsebin- skih detajlih in niansah in na le- tošnjem trinajstem Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin osvojila prvo nagrado v odrasli kategoriji. Gledališče na ocvrtem je v maju ponudilo v po- gled še premierno uprizoritev “mladinske glasbene grozljivke” Cvetličarna, prosto povzete po li- terarni predlogi Mala prodajalna groze H. Ashmana in A. Menkena v prevodu Dese Muck, ki so jo v režiji Patrizie Jurinčič Finžgar, mlade članice igralskega ansam- bla SNG Nova Gorica, na oder po- stavili obetavni igralci Mladinske skupine M+. Kot znano, ta skupi- na mladih gledaliških zanesenja- kov namenja svoj prosti čas dram- ski umetnosti pod okriljem Slo- venskega katoliškega prosvetnega društva F. B. Sedej iz Števerjana. Po počitniškem premoru se Gle- dališče na ocvrtem vrača na oder velike dvorane župnijskega doma F. B. Sedej v Števerjanu, na kate- rem bodo še tri zanimive predsta- ve. Prva bo v petek, 30. avgusta, ob 20. uri, ko bo v goste prišel Ko- roški deželni teater Slovenj Gra- dec z delom Norci. Predstava je nastala po dramatizaciji besedila Slavka Pregla Zgodbe na dvoru kralja Janeza (prizori na dvoru); režijo in dramaturgijo podpisuje Maja Gal Štromar, ki je poskrbela tudi za dramatizacijo. Kot piše v programski zgibanki, je to “mo- zaična predstava, predvolilna ko- medija, politična satira ali buffo- niada”. Vsebina je gotovo zelo ak- tualna, saj si pri nas v Italiji take predvolilne in volilne situacije sledijo kar pogosto... Naslednja predstava bo v petek, 6. septem- bra 2019, ob 20. uri. V nekoliko drugačni perspektivi bo zaživela vsem dobro znana zgodba zalju- bljencev Romea in Julije, prosto povzeta po W. Shakespearu, po konceptu in v režiji Maruše Kink. Predstava je koprodukcija Zavoda Margareta Schwarzwald, Cankar- jevega doma, Slovenskega gleda- liškega inštituta (SLOGI) in Kina gledališča Bežigrad. V njej igrata tudi Patrizia Jurinčič Finžgar in Jure Kopušar, sicer člana igralske- ga ansambla SNG Nova Gorica, ki sta prve igralske stopinjice oba še kot dijaka ubirala na tržaških ljubiteljskih odrih. Zadnja pred- stava letošnjega niza Gledališče na ocvrtem bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 20. uri. Prvič bo v Šte- verjanu gostovalo Beneško gleda- lišče iz Špetra s predstavo Zdreu bunik. Vsebina je prosto povzeta po Molierovem delu Le malade immaginaire (Namišljeni bol- nik). Igralci jo bodo prikazali v režiji Jasmin Kovic. Kot razkriva že sam naslov tega abonmajskega gledališkega niza, se gledališka umetnost prepleta s kulinarično. Abonenti in seveda tudi priložno- stni gledalci so namreč deležni vabljivega “pozdrava iz kuhinje”. Letos organizatorji ponujajo ne- kaj slastnih ocvrtih novosti. Tem se imenitno prileže žlahtna ka- pljica, za kar tudi letos vsakič po- skrbi Vinoteka Števerjanski griči, ki sodeluje z Dramsko družino SKPD F. B. Sedej pri uresničitvi te izvirne gledališke ponudbe. Pri tej so soudeleženi še Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Zlata gledališka mreža in Svet slovenskih organizacij. IK Č Obvestila Dramska družina F. B. Sedej vabi na predstavo Norci v izvedbi Deželnega koroškega teatra, ki bo na sporedu v petek, 30. avgusta, ob 20. uri v Sedejevem domu v Števerjanu v sklopu abonmaja Gledališče na ocvrtem. SCGV Emil Komel sprejema vpisovanja za šolsko leto 2019/20. Informacije na tajništvu od ponedeljka do petka, tel. 0481/532163 ali 0481/547569, e-mail info@emilkomel.eu Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v sodelovanju s turistično agencijo v soboto, 28. septembra, izlet z 1 (enim) avtobusom v Dolino Malte, Gmund in muzej bonsajev. Ogledali si bodo rudnik poldragih kamnov granatov in muzej bonsajev v Seebodnu. Peljali se bodo po slikoviti visokogorski cesti do jezu Koelbrein na 1902 metra nadmorske višine, kjer bo kosilo. Privoščili si bodo lahko sprehod ob jezeru. Ob vrnitvi bo še kratek postanek v kraju Gmund, povezanem z nastankom vozil Porsche. Vpisujejo do 8. septembra do zasedbe razpoložljivih mest po tel. 0481- 884156 (Faganel A.), 346- 1206031 (Knez S.), 0481-882183 (Visintin D.), 0481-78138 (Stor S.). Ura odhoda bo objavljena. Prispevke za SCGV Emil Komel v spo- min na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informa- cije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www.noviglas.eu. Darovi Ob 40. obletnici smrti drage tete s. Ahacije Kacin darujeta Marija in Metka 100 evrov za Zavod Sv. Družine. Za PD Štandrež: v hvaležen spomin na drago gospo Emo darujeta Paulo in Tuša 100 evrov. Čestitke Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice je v Arezzu na slovitem pevskem tekmovanju Guido d’Arezzo ponovno blestel in je pod vodstvom dirigenta Davida Bandlja prejel več nagrad: prvo nagrado v kategoriji za posvetno glasbo, drugo nagrado ex aequo v kategoriji obveznega programa ter nagrado za najboljšo izvedbo obvezne romantične skladbe Anima Nostra Josepha G. Rheinbergerja. Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel je bil tudi edini zbor iz Italije, ki se je uvrstil med pet najboljših za Grand Prix. Pevkam, pevcem in dirigentu Davidu Bandlju iskreno čestita ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ter jim vošči še veliko nadaljnjih uspehov. Sožalje Ob odhodu v večnost drage none Ane sočustvujemo s kolegico Maido Sibelja in vsemi njenimi domačimi in ji izrekamo iskreno sožalje vsi pri Novem glasu. (od 30. 8. 2019 do 5. 9. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 30. avgusta (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 31. avgusta (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 1. septembra ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 2. septembra (v studiu Ilaria Bergnach, Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec show. Torek, 3. septembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 4. septembra (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Kralj krtove dežele. - Izbor melodij. Četrtek, 5. septembra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in knjižnica Dušana Černeta iz Trsta ter Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice bodo v četrtek, 29. avgusta 2019, ob 18.30, v Trgovskem domu v Gorici (Korzo Verdi 52), predstavili posebno publikacijo, zbornik iz knjižne zbirke Krožka Virgil Šček ter pregledne razstave Knjižnice Dušana Černeta z naslovom “Boj za narodne pravice in demokracijo - povojno obnavljanje političnega življenja Slovencev v sedanjih mejah Italije”. Srečanje sodi v projekt Zastavimo skupne moči za skupne cilje, katerega nosilec je v sklopu izrednega deželnega razpisa za ovrednotenje in širjenje rabe slovenščine Krožek Anton Gregorčič. Na predstavitvi bodo spregovorili dr. Nevenka Troha iz Ljubljane, prof. Peter Černic iz Gorice in Ivo Jevnikar iz Trsta. Predstavitev zbornika Bernard Spazzapan Daniel Peteani Foto DP Kultura29. avgusta 20198 ečaji izobraževanja Development (DM+) se uspešno nadaljujejo. Vsa mesta na tridnevnem izobraževanju, ki je predvideno od 13. do 15. septembra v Žabnicah v koči sv. Jožefa, so zapolnjena. Skupaj s priznanimi trenerji Mladinskega Sveta Slovenije bodo mladi do 30. leta starosti odkrivali različna poglavja učinkovitega vodenja skupin, koordinacije in organizacije dogodkov, pisanja projektov, poznavanja razpisov za mlade ipd. Na programu sta začetniški tečaj, ki je namenjen vsem, ki so na izobraževanju prvič. Vodila ga bosta Maja Drobne in Borut Cink, ki bosta mlade urila v strukturah organizacij, vodenju skupin, komunikaciji znotraj delovne skupine, komunikaciji z javnostjo, osnovah projektnega in strateškega načrtovanja in pisanja projektov ter upravljanja finančnih sredstev. Nadaljevalni tečaj bo namenjen tistim, ki so na tečaju že drugič. Ti bodo pod mentorstvom Nine Debevec in Mateja Likarja, ki bosta spregovorila o strateškem načrtovanju, terminologiji razpisov, poglobljenem projektnem načrtovanju, finančnih sredstvih, prijavah na razpisih (pregled obstoječih razpisov za mlade) in izdelavi končnih projektov. Ta nadaljevalni tečaj ni pomemben le za vloge v društvih, temveč tudi za prihodnost nekaterih mladih udeležencev, saj veliko manjših podjetij deluje s prispevki oz. s prijavo na raznih državnih in evropskih projektih. V nedeljo bo tudi prisotna posebna gostja, in sicer Pia Šlogar, podpredsednica za zunanje zadeve v mednarodni organizaciji Youth of European Nationalities YEN / JEV, največji mladinski mreži evropskih narodnostnih in jezikovnih manjšin, kjer je zadolžena za mednarodno sodelovanje. Mladim bodo tako posredovali evropsko dimenzijo in pomen manjšin v evropski skupnosti, saj s tem so nekateri zelo malo seznanjeni oz. se ne sprašujejo dovolj, kaj so pravzaprav manjšine in zakaj delamo za svoj obstoj. Vredno omembe je tudi, da se je na tečaj poleg Goričanov in Tržačanov prijavila tudi lepa skupina Benečanov in Korošcev, kar je lepa priložnost, da se mladi srečajo in spoznajo različne realnosti Slovencev izven matične države. Tečaji izobraževanja, ki si jih je zamislila mlada skupina organizatorjev - Lucija Tavčar, Jasmin Kovic, Neža Kravos, Jan Leopoli in Daniel Peteani - v sklopu projekta Zastavimo skupne moči in skupne cilje, ki ga je Krožek Anton Gregorčič izvajal v letu 2018/2019, so zelo učinkoviti in na zelo visokem nivoju. To dokazuje veliko število mladih, ki so obiskali prejšnje izvedbe, in 40 mladih, ki so takoj zapolnili mesta na razpolago v Žabnicah. Organizatorji so, kot marsikdo, zaskrbljeni za prihodnost naše slovenske skupnosti v Italiji, predvsem zaradi pomanjkanja mladih v naših društvih. Jasno je, da imamo kot skupnost težavo posredovati, zakaj je pomembno biti pripadniki manjšine in se v njej aktivno udejstvovati. Cilj tečaja je prav ta: preko izobraževanja privabiti mlade, ki niso še zraven, in s tem skušati preprečiti, da zapustijo našo skupnost. Tečaji pomagajo mladim predsednikom, odbornikom društev ali tistim, ki bi se želeli približati vodilnim vlogam, da pridobijo znanje in izkušnjo, kar je v našem prostoru posebno pomembno, saj se že več let soočamo s pomanjkanjem novih kadrov. Zato so ti tečaji dragoceni in udeležba posebno spodbudna. MČ T DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (76) Jožef - Pepi Cotič (2) S politiko se Jožef Cotič ni nikoli ukvarjal, a kot narodno zaveden Slovenec - vzgojen v du- hu tradicionalnih krščanskih vrednot, kate- rim je ostal zvest celo življenje - je takoj stopil v stik z Osvobodilno fronto slovenskega na- roda in material nacistične organizacije Todt preusmerjal k partizanom, kar je bilo seveda smrtno nevarno. V Renčah je za vsako pošil- jko materiala prejemal potrdilo (listek s po- sebnim znakom) partizanske komande. Od 9. maja 1945 do 18. junija 1945 je bil mobilizi- ran v motorizirani divizijon artilerijske briga- de 31. slovenske divizije NOVJ kot borec-bol- ničar. Od 18. junija 1945 do 26. novembra 1945 je bil bolničar 2. baterije 1. brigadnega divizijona artilerijske brigade 31. divizije 4. armade JA. Od 26. novembra 1945 do 5. ja- nuarja 1946 je - kot bolničar - služboval v 4. bateriji 1. divizijona artilerijske brigade 43. “istrske” divizije. Asi- stiral je zdravniku prof. dr. Gojmirju Klanjščku - Borutu (1920-1990). Gojmir Klanjšček se je rodil 1. februarja 1920 v Rogaški Slatini kot sin lekarnarja dr. Mihae- la Klanjščka, rojenega v Števerjanu leta 1885 in diplomiranega leta 1911 v Gradcu, ki se je v Rogaško Slatino zatekel po prvi svetovni voj- ni (med katero je služil vojaški rok v kraju Santa Maria la Longa), ker ni želel ostati v Ita- liji, saj je obče znano, da so italijanski okupa- torji začeli izvajati krut in neznosen pritisk na narodno zavedne Slovence že veliko let pred nastopom fašizma. Gojmir je gimnazijo končal v Ljubljani leta 1938, nato se je vpisal na medicinsko fakulteto v Zagrebu. Študij me- dicine je po letu 1941 nadaljeval v Padovi, kjer je leta 1944 - kljub hudim razmeram in po- manjkanju - diplomiral z odliko. Tam je spoznal bodočo ženo Sonjo Pa- vletič iz Štandreža, ki je bila študentka v Benet- kah. Ravno Sonja Klanjšček roj. Pavletič mi je letos podala svoje pričevanje o delovanju pokojnega moža: “Ves medvojni čas je deloval kot ob- veščevalec odporniške- ga gibanja pod ime- nom Borut, predvsem v navezi s fizikom Mila- nom Osredkarjem (or- ganizatorjem in napo- vedovalcem Radia Kričač – OF) (mednarodno priznani fizik, di- rektor Inštituta Jožef Stefan, op. p.). Kot zdravnik je deloval v NOV v Brdih, stanoval je v Števerjanu pri stricu Juštinu. Kmalu je dobil službo v Gorici v bolnišnici Usmil- jenih bratov, kjer je spoznal bol- ničarskega asistenta Jožefa Cotiča (imenovan Pepili). Menda ga je ravno on obvestil o smrti Milana Pavletiča, mojega brata, ki je bil le- ta 1944 deportiran v taborišče Mauthausen. Avgusta 1945, ob umiku vojakov iz Gorice, so ga mobilizirali v jugoslovansko voj- sko kot vojaškega zdravnika. Pre- meščen je bil na Bloke, nato na Bled, kjer sva se 20. 7. 1946 po- ročila. Še istega leta so ga preme- stili v Maribor kot splošnega zdrav- nika. Kmalu je odšel na specializa- cijo za rentgenologijo na Vojno medicinsko akademijo v Beograd, kjer je specializiral 2. 6. 1951”. Prof. Gojmir Klanjšček je bil od le- ta 1958 do 1965 načelnik rentgen- skega oddelka vo- jaške bolnišnice v Ljubljani. Istega leta je zapustil aktivno vojaško službo in se upokojil s činom sa- nitetnega podpol- kovnika. Od leta 1952 je honorarno, izven rednega delov- nega časa, delal tudi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kot ren- tgenski diagnostik. Od leta 1965 je bil na istem inštitutu vodja rentgenske diagnostike, ki jo je tudi ustanovil in je zaslovela doma in v tujini. Predaval je študentom medicine in specializantom vseh strok. Izpopolnjeval se je na raznih inštitutih in univerzah v Evropi in je aktivno sodeloval na najpomembnejših mednarodnih kongresih. Bil je avtor velikega števila strokovnih publikacij. DELNO OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, PORTALU DIGITALIZIRANE KUL- TURNE DEDIŠČINE SLOVENSKIH POKRAJIN (www.kamra.si), KI GA UPRAVLJA OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Dr. Mihael Klanjšček iz Števerjana, oče prof. Gojmirja Klanjščka, v zaledju fronte v kraju Santa Maria la Longa med prvo svetovno vojno. Jožef Cotič med služenjem vojaškega roka pod italijansko okupacijo v Parmi leta 1942 (na hrbtni strani je lastnoročno napisal “Spomin vojaške službe. Pepili”). Med nemško okupacijo je bil - kot mnogo drugih sovaščanov in sovaščank - prisilno mobiliziran v nemško inženirsko organizacijo Todt, za katero je prevažal material, hkrati je pa stopil v stik z Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Nemški inženir Fritz Todt, general, minister za oborožitev, strelivo in industrijo tretjega rajha ter predhodnik Alberta Speera. Bil je ustanovitelj inženirske organizacije Todt, za katero je bilo veliko naših ljudi prisiljeno delati. Na sliki je z Adolfom Hitlerjem. Carlo Tiengo, goriški okupatorski prefekt, odgovoren za poitalijančevanje mnogih slovenskih priimkov (tudi priimka mojega pradeda in deda). Bil je zagrizen fašist in preganjalec Frančiška Borgie Sedeja, zadnjega slovenskega knezonadškofa v Gorici. Bil je nekaj časa tudi poslanec in je kasneje postal celo minister za korporacije v zadnji Mussolinijevi vladi, posledično tudi član Velikega fašističnega sveta. Umrl je v čudnih okoliščinah 11. maja 1945 blizu Milana. Prof. dr. Gojmir Klanjšček, partizanski zdravnik, nato sanitetni podpolkovnik, ustanovitelj rentgenske diagnostike na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, primarij. Dimitri Tabaj S 6. strani Pesem in ljubezen ... ot je pojasnil Andrej, prav za- radi tega brezplačnega, nav- dušenega prostovoljstva so še zelo aktivne sobotne šole in sred- nješolski tečaj, neke vrste nadome- stilo srednje šole, iz katere izhajajo maturantje, ki prihajajo v poletnem času na obisk v Slovenijo in zamej- stvo (maturantje Rast prihajajo v Slovenijo tudi s pomočjo izseljen- skega društva Slovenija v vsetu, op. p.). Letos jih je bilo 30. Argentinski Slovenci so še vedno ak- tivni, živahni in povezani s Slove- nijo. Trudijo se, da bi to stanje tra- jalo še naprej. Zmeraj so se ohran- jali, naslanjajoč se le na svoje sile, s samosvojitvijo Slovenije pa tudi do- movina pripomore k temu. Lepe sti- ke so vselej imeli z zamejstvom. Marko Fink je zaupal, da so jih starši vzgajali v misli, da bodo kdaj prišli nazaj. T. i. “slovenski čudež v Argen- tini” je sad trdega dela, pa tudi tega, da so v tej državi tujca cenili, med- tem ko so se morali slovenski pri- seljenci v Severni Ameriki čim prej “izenačiti” z Američani, se naučiti angleško, drugače ne bi dosegli ničesar. Tudi zaradi tega je verjetno prej “splahnela” slovenska skup- nost. V Argentino so odšle cele družine, zato so doma govorili slo- vensko in vseskozi ohranjali sloven- skega duha. Andrej je dejal, da nikoli ne skriva dejstva, da je bil njegov oče domo- branec, pošten človek in odločen katoličan. Tudi sam nikoli ne prikri- va svojih krščanskih nazorov. Nik- dar ni imel občutka, da bi ga kdo zaradi tega potisnil na rob. “Nikoli ni bilo težav, ker sem zmeraj to ja- sno povedal, z neko samozavestjo”. Prepričan je tudi, da bi bil skupen slovenski prostor možen, le da ne- kateri v Sloveniji “ne znajo, ne mo- rejo ali nočejo biti odprti kot v za- mejstvu ali zdomstvu”. “Vsi Sloven- ci, ki smo živeli in živimo zunaj slo- venskih meja, smo drugačni Slo- venci, bolj svobodni. Tudi nas so hoteli kontrolirati, a nas niso. Tudi v Argentini so nas hoteli deliti, a jim to ni uspelo”. Sami Finkovi se še zmeraj čutijo sto- odstotni Slovenci in stoodstotni Ar- getinci: imajo pač dvojno identite- to. Tudi zdaj mladi zapuščajo Sloveni- jo, ker si radi nabirajo izkušnje v tu- jini. Prav pa bi bilo, da bi te razgle- dane mlade znali tudi pritegniti spet domov. “Nekaj tega o begu možganov je resničnega. Slovenija bi morala biti bolj odprta, v glavah je namreč še dosti starih struktur”, je prepričan Andrej Fink. Bernarda pravi, da ne obsoja nobenega mla- dega, ki odhaja, saj je tudi sama odšla. Današnji čas zahteva znanje več jezikov in odkrivanje tuje real- nosti, le da se mladi, ki odhajajo, žal ne vračajo domov. Glede sprave, pa so Finkovi mnenja, da je zelo pomembna, a treba je razčistiti, kar je še prikrito, kako je npr. veliko mladih šlo v partizane, ne da bi vedeli, da se za NOB skriva revolucionarno gibanje, komuni- stična partija. Prav zaradi tega so po- tem nastali domobranci, vaške straže... Andrej Fink je prepričan, da sprava mora priti iz zakona na državni ravni. Spravo je treba doseči le tako, drugače bomo še zmeraj na isti ravni. “Kljub vsemu je proces pluralizacije v Sloveniji neustavljiv”, je zatrdil Andrej Fink. Zelo prijeten večer poletnih Srečanj pod lipami se je kar najlepše končal s slovensko pesmijo. Skupaj s po- slušalci so Bernarda, Marko in An- drej Fink, ki ima tudi krasen glas, zapeli priljubljeno, otožno koroško ljudsko Kje so tiste stezice. K Naslednje izobraževanje bo v Žabnicah DM+ se vrača! Kultura 29. avgusta 2019 9 Ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Skupaj čez zlati most na Muri do je in kdo ni zares za- služen, da je na mirovni konferenci nastalo sicer okrnjeno, a vendarle zaokroženo slovensko ozemlje, del katerega Prekmurje do takrat ni bilo nikoli, skoraj tisoč let ne? Priključitev Prekmurja k sloven- skemu ozemlju in matičnemu na- rodu je eden najpomembnejših, tudi usodnih dogodkov tistega časa v zgodovini Slovencev kot ce- lote. Je tudi edina teritorialna pri- dobitev po prvi vojni. Primorska, velik del Koroške in Slovensko Po- rabje so takrat ostali zunaj meja, v slovenstvu nenaklonjenih drža - vah. Zelo verjetno je, da skoraj nihče več – tako kot dandanes v Porabju - niti v Prekmurju ne bi govoril slovensko, če bi pokrajina ostala pod Budimpešto, skratka postalo del nove Kraljevine Mad - žarske, naslednice v prvi svetovni vojni poražene Ogrske, zmanjšane za dve tretjini nekdanjega držav- nega ozemlja. Župnija Beltinci je bila v soboto, 17. avgusta, ob 100-letnici prelom- nih dogodkov, spet zgodovinsko središče kar dveh slovenosti. Ško- fija Murska Sobota na čelu s ško- fom dr. Petrom Štumpfom je pod naslovom Skupaj čez zlati most pripravila celo vrsto dogodkov, ka- terih vrhunec je bila popoldanska slovesna sveta maša – na istem mestu kot pred sto leti. Obred in somaševanje je vodil nadškof Sta- nislav Zore, ob prisotnosti kardi- nalov (dr. Franc Rode in dr. Vinko Puljić), nekaj njihovih odposlan- cev, papeškega nuncija v Sloveniji, nadškofov in škofov iz Slovenije in sosedstva, velikega zbora dru- gih duhovnikov katoliške, evan- geličanske, binkonštne in pravo- slavne Cerkve. Svečanosti je priso- stvoval tudi celoten slovenski državni vrh, na čelu s pred- sednikom države Borutom Pahorjem. Zvečer je sledila državna proslava, ki je skušala po- nazoriti kulturno, zgodo- vinsko, večnarodnostno in gospodarsko-politično po- dobo sedanjega Prekmur- ja. O tej je največ besed na- menil slovenski premier Marjan Šarec kot slavno- stni govornik. Avtor kon- cepta in režiser Primož Ekart ter soavtor scenarija Dušan Šarotar sta, kot be- remo v programski zasno- vi - tematske poudarke državne proslave utemelji- la na treh vsebinskih poj- mih, ki sestavljajo tudi na- slov umetniškega dela pro- slave in Prekmurja 21. sto- letja: Reka. Pesem. Gravita- cijski valovi. Slovesnost s številnimi spremnimi pri- reditvami čez vse leto je pripravil poseben odbor, ki mu je načeloval Milan Kučan, nekdanji predsednik Slo- venije in prekmurski rojak. Kot je znano, je večerno državno proslavo neposredno predvajala Radiotelevizija Slovenija. Sobotna slovesna, v resnici skoraj tri ure trajajoča maša pa je bila nekoliko skrajšana na sporedu slovenskega radija in televizije šele naslednji dan, v terminu nedeljskih maš. Spominjam se globoko razumeva- jočega, a tudi šaljivega, zelo zaseb- nega komentarja soboškega škofa dr. Štumfa. Naj ga povzamem – da bi bilo pač naekrat skoraj pet ur te- levizijskega programa, posredova- nega iz Prekmurja, nemara res pre- več za preostalo Slovenijo. Pohvalno dejstvo je, da je ra- K zličnih prireditev in programovbilo izjemno veliko, največ sevedav Prekmurju, prav tako v vseh me- dijih ter na sporedih RTV Sloveni- ja. Datumov za obeležavanje zgodo- vinskih dogodkov na pariški kon- ferenci izpred sto let bi lahko bilo na izbiro več. Med njimi je, reci- mo, datum podpisa Trianonske pogodbe, vojaška zasedba enot Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo- vencev, predaja oblasti civilni državni upravi … Čete so Prekmur- je zasedle 12. avgusta, ko meje še niso bile natačno določene. Že 17. avgusta je vojska izročila oblast ci- vilnemu upravitelju Srečku Laj - nšicu. Za državni praznik je izbran 17. avgust, v spomin na mašo in množično zborovanje prekmur- skih Slovencev pred kato- liško cerkvijo v Beltincih leta 1919. Takrat je pred več kot 20.000 ljudmi bila uradno razglašena zdru ži - tev tega ozemlja s preosta- lim slovenskim ozemljem v Kraljevini SHS. Trianonska pogodba je pred sto leti korenito zao- brnila zgodovino. Danes vemo, da je takrat šlo za las, ne le kar zadeva Prek- murje. Kajti zmagovite ve- lesile so imele “posebne” poglede na to, kako naj bo videti Evropa po prvi vojni, v žepu pa tudi številne taj- ne dogovore, pakte in spo- razume, sklenjene že prej. Vse to je imelo pomembno vlogo tudi pri tem, kakšne meje naj se do- ločijo nastajajočim nacionalnim drža vam. Kraljevina SHS, ki je na začetku ni priznavala nobena ve- lesila, je zaradi Londonskega pakta 1915 ostala brez slovenske Primor- ske, Goriške, Istre, dela Dalmaci- je... Prekmurje je bila velika neznanka ne le za visoko politiko na pariški mirovni konferenci, pač pa celo za politike v Ljubljani. Znana je anek- dota, ki jo v Spominih opisuje Ivan Jerič – kako se mu je predsed- nik deželne vlade Josip Vitez Po- gačnik, ko ga je prišel prosit, naj zavzamejo tudi Prekmurje, čudil, da čez reko Muro tudi živijo Slo- venci. Jeričeva usoda je povezana s Primorsko, je izjemno zanimiva in tudi pretresljiva. Kot ogrski vo- jak na soški fronti je ugotovil, da razume govorico in običaje tam- kajšnjih domačinov, kar je v njem še okrepilo slovensko narodno- stno zavest. Da bi svojim ljudem lahko dal kar največ, se je odločil za študij teologije – in postal prvi prekmurski duhovnik, šolan v slovenskem jeziku! Do konca prve vojne so, pač zaradi pripadnosti pokraji- ne, vsi prekmurski izo- braženci, torej tudi katoliška in protestantska du- hovščina, obiskovali madžarske šole. Kljub madžarskemu kultur- no-jezikovnemu vplivu in grobih, nenehno ponavlja- jočih se raznarodovalnih pritiskov pa se je v Prekmur- ju, skozi stoletja odmaknje- nemu slovenskemu ozemlju čez Muro, oblikovala in ohranjala slovenska narod- nostna in jezikovna zavest. Prvi nosilec je bila evange- ličanska duhovščina, pač zaradi istega načela, kot je vodilo tudi Trubarja, naj bodo cerkvene knji- ge ljudem dostopne v narodnih je- zikih. Kmalu je temu načelu sle- dila tudi katoliška duhovščina. Števan Küzmič (1723 – 1779), pro- testatski pastor, avtor več knjig v domačem jeziku, je v 18. stoletju prevedel celotno Novo zavezo (iz hebrejščine!), s čimer velja za začetnika ob- sežnega prekmurskega slovstva in knjižnega je- zika. Le nekaj let mlajši Mikloš Küzmič (1737 – 1804) je s sedmimi knji- gami za četnik katoliške- ga slovstva. V nizu uglednih mož tega pro- stora velja omeniti npr. dr. Franca Ivanocyja (1857 – 1913), katoliške- ga duhovnika, ki je v časih najhujše madžari- zacije pisal in izdajal knjige v prekmurski slo- venščini, širil knjige Mo- horjeve družbe ter se zavzemal za ohranjanje liturgije v domačem je- ziku, saj so rabo do- mačega jezika ovirale madžarske oblasti, po- svetne in cerkvene. Med zaslužne, da je Prekmur- je vendarle ostalo slo- vensko, velja omeniti zlasti Jožefa Klekla (1874 – 1948), ki je pred prvo vojno in po njej izdajal časo- pise, koledarje, ustanovil hranilni- co... Predvsem ti ljudje so bili opora dr. Matiji Slaviču (1887 – 1958), da je na Pariški mirovni konferenci zago- varjal pridružitev Prekmurja s preo- stalim slovenskim ozemljem. Za ta namen je Slavič na- pisal različne študi- je in spomenice, z ameriškim kartografom majorjem Johnsonom pa je obhodil vse prekmursko ozemlje in ga na kra- ju samem prepričeval, kje naj bo- do meje. Tudi v zelo natačni študiji, ki jo je o tej temi napisal dr. Uroš Li- pušček (Ameriška diplomacija in vprašanje Prekmurja na mirovni konferenci v Parizu 1919) beremo med drugim o vlogi katoliške du- hovščine, kar zadeva Štajersko, kajti prvotni načrt je bila meja na Dravi, kar pomeni, da bi Maribor in vsa Štajerska pripadla Avstriji, češ – reka je najbolj naravna raz- mejitvena črta. To velja še posebej za Prekmurje. Dr. Franc Kovačič je bil zadolžen za Štajersko, dr. Lam- bert Ehrlich je spremljal Milesovo misijo na Koroškem januarja 1919, dr. Matija Slavič je bil na konfe- renci poverjenik za Prekmurje, podpirali pa so ga Ivan Jerič, Jožef Klekl st., Franc Godina in drugi. “Posebej pomembna sta bila Sla- vič in Kovačič, ki sta pripravila vrsto študij in statističnih podat- kov, brez katerih ne bi mogli ute- meljiti naših narodnih zahtev”, še piše Lipušček. Celo po sto letih velja, da je na tiste čase in njihove protagoniste veli- ko zelo različnih, kar radikalno naprotujočih si pogledov. Tudi pričujoči zapis lahko pričakuje kri- tiko. Kdo je in kdo ni zares za- služen, da je na mirovni konferen- ci nastalo sicer okrnjeno, a ven- darle zaokroženo slovensko ozem- lje, del katerega Prekmurje do ta- krat ni bilo nikoli, skoraj tisoč let ne? Viri, ki jih je raziskal tudi Li- pušček, dajejo popolnejšo sliko, saj je prebrskal ameriške doku- mente, ki so mu bili na voljo. Za- služni posamezniki, kot npr. Sla- vič in njegov krog, niso mogli biti neposreden del pogajanj na mi- rovni konferenci. Delovali so “iz ozadja”, v bistvu niso imeli možnosti direktno vplivati na odločanje visoke, v veliko prime- rih nenačelne politike. Madžarsko zgodovinopisje – in neredko, sploh zadnje čase - tudi njihova nacionalistična politika obravnava še vedno veljavne tria- nonske meje kot tragično izgubo državnega in celo narodnostnega ozemlja. Pri tem velja poudariti zlasti dejstvo, da so takrat na večini “izgubljenih” ozemelj bili Madžari vladajoči sloj, a narodno- stno velika manjšina, prav gotovo v Prekmurju in na Hrvaškem, če se omejimo na slovenskega sose- da. Toda v Budimpešti spet tiskajo zemljevide nekdanje velike Ogrske, znotraj katere je Prekmur- je, Hrvaška vse do Pulja, Vojvodi- na, Slovaška, veliki deli Ukrajine in Romunije... Dopustimo lahko, da gre le za neko nam nerazumlji- vo nostalgijo in, denimo, za zgo- dovinski spomin. Podobno, kot bi za Slovence lahko bil Kozlerjev zemljevid Kranjske, na katerem so danes avstrijska Koroška, Trst, Go- rica, hrvaška Istra... Toda iredenti- stične zemljevide stare Ogrske naj- demo celo v uradnih prostorih so- sednje države (npr. madžarskega veleposlaništva v Ljubljani), na av- tomobilskih oznakah, na vabilih in še marsikje. Ne tako davno je v Budimpešti izšel skiciran spomin- ski zemljevid izgubljenih ozemelj in s podatki o številu Madžarov, ki so ostali zunaj matične države. Koščene roke razko- savajo nekdanjo Ogrsko: pod nohti, segajočimi čez Prek- murje, je navedena številka 64.000 izgu- bljenih Madžarov na območju da- našnje Republike Slovenije! Od kod ta številka, mi zgodovi- nar dr. Attila Kovács z lendavske po- družnice ljubljan- skega Inštituta za na- rodnostna vprašanja še ni vedel povedati, pa je nedvomno iz- vrsten, objektiven poznavalec prek- murske preteklosti, torej slovenskih in madžarskih travm tega ozemlja. Zakaj na takšne in podob- ne provokacije iz Bu- dimpešte nihče od pristojnih v Ljublja- ni, vsaj kolikor mi je znano, odločno ne reče ničesar, pa ne vem sam in ne mar- sikdo drug. Morda ob 100-letnici pri- ključitve prekmur- skih Slovencev ma- tičnemu narodu niti ni oportuno s tem dražiti (užaliti?) pripadnikov madžarske manjšine v Sloveniji, zlasti ne Ferenca Horvátha, njiho- vega narodnostnega poslanca v slovenskem državnem zboru. Kazalo bi premisliti, kako pravza- prav pravilno (pre) imenovati 17. avgust kot državni praznik združit- ve prekmurskih Slovencev z ma- tičnim narodom. Morda upošte- vati pokrajino celovito, teritorial- no in ne zgolj nacionalno? Pri- družitev Prekmurja k Sloveniji oz. k slovenskemu ozemlju? Kajti k čezmurskim Slovencem se zaradi novih trianonskih meja niso pri- družili samo prekmurski Slovenci, pač pa tudi prebivalci več drugih narodov, Judje, Nemci, Romi, Hrvatje... in nekaj tisoč Madžarov. Prekmurje je namreč s Trianonom pridobilo tudi nekaj naselij z madžarsko opredeljenim prebival- stvom (Lendava z okolico). Prek- murje je bilo in je večnacionalno in večversko, značilno zanj je sožitje različnega. Narodnostnega, kulturnega, ekonomskega. In spo- sobnost preživetja. Pa tudi poseb- na geografska lega: nobena slo- venska pokrajina ne leži v sečišču kar štirih približno enako oddal- jenih glavnih mest in državnih se- dežev – Ljubljane, Zagreba, Bu- dimpešte in Dunaja. Vse to pa vpliva na duhovno podobo pokra- jine bolj, kot bi morda kdo lahko opazil. Peter Kuhar Razmejitvena komisija na terenu. Foto: Pokrajinski arhiv Maribor Pogajanja o mirovni pogodbi leta 1919. Foto: AP Veliki štirje v Parizu: David Lloyd George, Vittorio Orlando, Georges Clemenceau, Woodrow Wilson. Foto: AP Spominsko znamenje na Tromejniku v Občini Kuzma iz leta 1924, ko so bile prvič dokončno določene prekmurske meje. Foto: Občina Kuzma Saša Martelanc (1934-2019)29. avgusta 201910 red nedavnim nas je v 85. letu starosti za zmeraj zapustil prijatelj, sošolec, zaveden tržaški Slovenec, dejaven in ugleden vsestranski kulturnik in novinar Saši Martelanc. Rodil se je 22. 9. 1934 v Ljubljani, leta 1948 pa se je odselil v Trst, od koder je izvirala njegova družina. Spoznala sva se v ulici Starega Lazareta, v prvi povojni generaciji dijakov tržaške klasične gimnazije, v času, ko so po zaslugi daljnovidnih domoljubnih ljudi in ob podpori Zavezniške vojaške uprave drug za drugim nastajali novi slovenski šolski zavodi na Tržaškem in Goriškem. Ob sošolcih iz Trsta in s Krasa se nas je takrat zbralo tudi nekaj Istranov iz nekdanje Cone B STO. Preko nas so naši preprosti kmečki starši uresničevali svoje sanje o izobrazbi, ki jih sami kot generacija dveh vojn in dveh uničenj niso mogli udejanjiti. Rasli smo ob profesorjih P begunske diaspore JožetuPeterlinu, ki je iz slehernegaslovenskega stavka znal pričarati pravo melodijo, in prof. Otonu Muhru, ki je učenje klasičnih jezikov spremenil v ure našega duhovnega zorenja ter nam je s svojo štajersko odrezavostjo in blago robatostjo vsajal v zavest zrno skepse in ravnal naše še neizoblikovane hrbtenice. Istrani smo doživljali naše šolanje kot pravo razkošje in smo bili pripravljeni plačati zanj visoko ceno. Spričo železne zavese in slabih prometnih povezav smo si nekateri v določenem obdobju nakopali skoraj petindvajset kilometrov vožnje dnevno s kolesom v vsako smer, ob vsakršnih vremenskih razmerah, burji, mrazu, dežju, soncu in vročini. In to ob zaostrenem režimu na bloku, ko se je pisalo mračno leto 1948 in je legla na naš prostor težka železna zavesa ter so nas na poti v šolo sicer spustili normalno naprej, domov grede pa nas je pogosto zadel krut režim “en potnik na uro” z namenom, da bi nas utrudili in odvrnili od šolanja v “stokrat prekletem kapitalističnem svetu”. Saši je iskreno sočustvoval z menoj, ko me je gledal, kako prihajam v šolo preznojen, premočen, premražen in lačen ter je mesece in mesece nesebično delil z menoj svojo malico, kar je vse ustvarilo med nama globoke človeške vezi. Po maturi l. 1953 so bila najina in siceršnja srečanja s sošolci kako poldrugo desetletje izjema, tako zaradi železne zavese kot tudi zaradi tega, ker smo se vsak na svoji strani meje pognali v vrtinec življenja, novim izkušnjam in zrelostnim izpitom naproti. Ko je politična zmrzal nekoliko popustila, se je prvo skupno srečanje zgodilo na Vzročku ob izviru Rižane, na kar so si vsakih pet let sledila nova srečanja, izmenično na eni in drugi strani meje, in z njimi tudi vse pogostejši in tesnejši osebni stiki in izmenjave s širšo tržaško in goriško slovensko srenjo. Slovenska politična pomlad in vse, kar ji je sledilo, sta nas še trdneje povezala med seboj. Bolj intuitivno kot razumsko smo dojeli, da se nam dogaja nekaj velikega. Najino prijateljstvo s Sašijem se je ob vsem tem dogajanju še dodatno okrepilo. Začela so romati pisma pa kak obisk na domu in vedno sva si imela veliko povedati. Maja meseca 1989 se je v enem pismu najprej potožil, kako je po maturi “sanjal o slavistiki v Ljubljani”, a so te sanje propadle zaradi politične stigmatizacije. Njegova ljubezen do jezika pa zaradi tega ni splahnela, saj odlikuje njegova publicistična in literarna dela “bogat in večkrat kar pesniški jezik”. Zahvalil se je najprej “naključju, da je pred štirimi desetletji padel v tisti čudoviti čas”, meni pa, da sem mu bil in ostal prijatelj”, ter pribil, “da si imava še veliko povedati”. V enem od svojih pisem pa sem ga, po njegovih besedah sodeč, osrečil s pripovedovanjem, “kako sem na dan prvih svobodnih volitev oblekel kmašno obleko in odšel na volišče … Pa kako da sem ta dan doživljal kot praznik, skoraj Dragemu prijatelju! ragi svojci in spoštovani prijatelji Saše Martelanca! Čeprav mi je to težko, dovolite, da se dragemu prijatelju, kolegi v službi in pri mnogih skupnih pobudah zahvalim za vso pomoč in delo, ki nam ju je nesebično nudil, v imenu Knjižnice Dušana Černeta in pa Mladike, saj njen odgovorni urednik Marij Maver, ki še ni okreval po zlomu gležnja, žal, ne more biti z nami, vendar se je Saše spomnil s toplimi besedami po našem radiu. Saša je bil od vsega začetka, od januarja 1957, med najtesnejšimi sodelavci Mladike. V njenem uredništvu je bil do smrti. To pa ni pomenilo le, da je zanjo pisal, tako leposlovje kot komentarje, temveč je redno prihajal na seje uredništva in z ostalimi sodelavci ocenjeval opravljeno in načrtoval prihodnje delo. Dokler je mogel, pa je skrbel tudi za javnosti skrito, a nujno in dragoceno opravilo. Pred izidom je opravljal korekture D postavljenih številk in pamnogih knjig naše založbe. Priknjigah je večkrat poskrbel tudi za tankočutno lektorsko delo, zlasti pri zgodovinski snovi pa je opozarjal avtorje ali urednike tudi na nejasne ali pomanjkljive podatke. Kot korektor in potem kot avtor je pravzaprav stopil v svet pisane in tiskane besede že pri tedniku Slovenske demokratske zveze Demokracija. Pisal je tudi za Katoliški, pozneje Novi glas in druge publikacije. Omeniti pa je treba, da je kot eden izmed vodilnih članov dijaškega in študentskega Slovenskega kulturnega kluba v akademskem letu 1956-57 uredil dve številki ciklostiliranega notranjega glasila Slovenska misel. In ta misel je takrat nedvoumno pomenila slovensko državno misel, propagiranje ideala neodvisne in demokratične slovenske države. V tem smislu je v SKK priredil tudi vsaj dve praznovanji 29. oktobra, spomina na dan iz leta 1918, ko smo se do takrat najbolj približali slovenski državnosti. Kdor ga je poznal, je vedel za to njegovo zelo zgodnjo idejno naravnanost, čeprav je drugim ni vsiljeval, temveč je raje zanjo navduševal. Zavezan pa je bil tudi idealom demokracije, narodne sprave, pravičnega ocenjevanja naše medvojne narodne tragedije, pluralizma, krščanske etike. Komunistična politična polici- ja je za njegovo navdušenje za slovensko državo vedela že zgodaj. Igor Omerza, ki me je prosil, da družini posredujem njegovo sožalje, je v knjigi Kar- la, Udba o Dragi, zabeležil po- ročilo o tem že iz leta 1958. Leta 1965 pa v nekem poročilu piše: “Marij Maver je eden naj- bolj strupenih do Jugoslavije, poleg Martelanc Saše”. A seve- da ni šlo za strupenost do skupnosti jugoslovanskih na- Zadnje slovo v Barkovljah soboto, 17. avgusta, so se mnogi sorodniki, prijatelji, kolegi in znanci odpravili k Sv. Ani, da bi pokropili Sašo Martelanca, ki je umrl 9. avgusta v tržaški bolnišnici. Žalostno slovo je bilo tudi priložnost, da smo se prisotni spominjali mnogih lepih srečanj z njim. Opoldne pa smo se v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah s pogrebno mašo od njega tudi poslovili. Mašo sta darovala openski župnik Franc Pohajač in Franc Vončina, ki je odgovoren za slovenske vernike v Barkovljah. V imenu barkovljanskega občestva se je od rajnega poslovila Vera Poljšak, ki je izpostavila njegovo navezanost na kraj, od koder je izhajal njegov rod. Poslovilni pozdrav je pokojniku pri V ambonu namenil openskižupnik, g. Pohajač, ki jeopozoril na to, kar je Martelanca najbolj odlikovalo, smisel za lepoto slovenskega jezika, prisrčnost in pokončno držo. Po verskem obredu je imel sklepno misel dr. Drago Štoka, ki je poudaril 70-letno prijateljstvo, ki ga je vezalo s pokojnikom. Omenil je skupne začetke pri Radijskem odru in delo, ki ga je Martelanc opravljal na različnih področjih; s svojim bogatim jezikom, smislom za humor in prodorno mislijo je bogatil vseslovenski prostor. Pod vodstvom Alenke Cergol in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča pa je med pogrebno mašo pel Združeni zbor Zveze, ki so ga okrepili še pevci iz Barkovelj in z Opčin. tako kot Veliko noč v otroštvu, in kako so ljudje prihajali in odhajali z volišča slovesno in zbrano … kot pri svetem opravilu... in ko smo se srečevali na ulici in nejeverno zrli drug v drugega, je bil med najpogostejšimi stavki, ki smo si jih rekli, ta, da je spet vredno živeti”. V njegovih odzivih na ta sporočila je bilo čutiti, da je ob teh velikih dogodkih z nami vred tudi on žarel od sreče. Na enem od naših rednih srečanj, to pot na turistični kmetiji Na Brdi, nad zaselkom Miši pri Dekanih, avgusta 1993, sem končal kratek pozdravni nagovor z besedami, “da je naš današnji jubilej zaznamovan tudi z veličastnim mejnikom v zgodovini našega naroda, saj smo prvič skupaj na tleh neodvisne in suverene slovenske države. Daj Bog, da bi si nihče nikoli več ne drznil ogroziti teh naših drago in težko dosanjanih sanj”. Ko sva se ob tem pogledala, sem opazil, da so se mu oči orosile. Sašijevega bogatega kulturnega ustvarjanja med našimi rojaki v Trstu ter njegovega publicističnega in literarnega opusa, s prejetimi priznanji, ne bom omenjal, ker je bilo o tem že veliko napisanega. Lahko bi dodal oz. ponovil le to, da je bil odličen novinar z “izbrušenim slogom”, da mu je bil slovenski jezik svetinja, da je rad opisoval srečanja “z dragimi in v srcu bogatimi preprostimi ljudmi, ki v človeku zbudijo spoštovanje”, in to z mojstrsko pisateljsko veščino in resnobnostjo ter z vero v človeka in njegovo dostojanstvo, a tudi ne brez kake šegave domislice. Spremno besedo k moji avtobiografski knjigi Stati v areni pa je npr. končal z ganljivimi besedami, da so v njej določeni odlomki “polni resnične miline in pretresljive iskrenosti, da v bralcu zabrni nekaj pristnega… in da je imel s tistim branjem nekaj polnih ur bogatega doživljanja”. To je bil naš prijatelj Saši, ki se je ravnokar poslovil od nas in ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Milan Gregorič rodov, temveč do diktature in slovenske podrejenosti. Ko pa je Saša predaval v Dragi leta 1977, so precej pravilno, zanje bogokletno zapisali: “Saša Martelanc, prvi predava- telj, je svojo temo 'Slovenska misel, vzpluj' razvil v smeri, ki jo je tudi napovedal, v smeri 'narodne sprave' in pluraliz- ma, v katerih vidi temeljne in trajne vrednote za 'slovensko sedanjost in bodočnost'”. Saša, ki je bil izrazito vseslo- vensko kulturno in politično naravnan še pred izumom ge- sel o enotnem kulturnem pro- storu, saj je bil rad tako v Bar- kovljah in Devici Mariji v Polju kot v Števerjanu in Ukvah, je bil prijateljsko navezan na šte- vilne tudi različno usmerjene osebnosti v vseh treh Sloveni- jah, matični, zamejski in zdomski. Od njih je tudi prev- zemal ideje in jih razvijal dalje. Glede državne samostojnosti, recimo, od profesorjev Otona Muhra in Maksa Šaha do časni- karjev Mirka Javornika in Fran- ca Jeze, glede kulture od prof. Jožeta Peterlina do pesnika Vinka Beličiča, in še bi lahko naštevali. Med osebnostmi, ki jih je po- sebno spoštoval, je bil časnikar in politik Dušan Černe. Ko je Černe umrl leta 1975, je bil Saša med pobudniki za ustano- vitev Sklada Dušana Černeta, ki naj s Černetovimi nagrada- mi opozarja na zaslužne oseb- nosti ali organizacije, ki v za- mejstvu delajo v duhu krščan- skih, narodnih in demokra- tičnih vrednot. Ko je kasneje skrb za nagrado prevzela Knjižnica Dušana Černeta, ka- tere ustanovni član je tudi bil, je postal član komisije, ki leto za leto izbira nagrajence. Za le- tošnjo nagrado, ki bo podelje- na decembra, nam je že ob do- ločanju lanskega nagrajenca Giorgia Banchiga, ki je prejel 31. nagrado, ko že ni mogel na sejo, tako da je ta potekala v obliki razgovora pri njem do- ma in telefonskih izmenjav, prepričano utemeljil ime možnega letošnjega prejemni- ka. In skrbno je napisal nago- vor o Dušanu Černetu in po- menu nagrade, ki smo ga po- tem prebrali v Špetru. Dragi Saša, hvala za vse to in za vse tisto, kar bi lahko še pove- dal! Ponosni smo, da smo bili tvoji prijatelji in sodelavci. Ivo Jevnikar Spomini na tržaškega prijatelja, ki se je poslovil od nas Saši Martelancu Foto JMP Žalna seja Društvu slovenskih izo- bražencev v Trstu so na- mesto običajnega “pone- deljkovega večera” tokrat imeli žalno sejo za prijatelja, časnikarja in književnika Sašo Martelanca, tudi zato, kot je povedal Sergij Pa- hor, ker je bil Saša Martelanc re- den gost v teh prostorih. Veliko ljudi se je zbralo v pone- deljek, 19. avgusta, da bi počasti- lo odhod v večnost prijatelja, so- delavca, kulturnika, predvsem pa časnikarja in književnika, ki je bil dolga leta med rednimi gosti in soustvarjalci kulture na Tržaškem. Pogrebna maša za Sašo Martelan- ca je sicer že bila minulo soboto, 17. avgusta, v Barkovljah, od ko- der izvira rodbina Matelanc, a v Društvu slovenskih izobražencev v ulici Donizetti v Trstu so se ho- teli posloviti od prijatelja in so- delavca s ponedeljkovim V večerom.Sergij Pahor je vodil izjemno do-bro obiskano žalno sejo, prisotni soprogi in otrokoma je v imenu vseh nas izrekel občuteno sožalje ter povedal, da smo vsi izgubili velikega prijatelja in plemenito osebo, predvsem pa zagovornika plemenitega dialoga, demokraci- je, slovenstva in krščanstva. Marko Tavčar je spregovoril o Martelancu v imenu radijskih kolegov, medtem ko je Maja La- pornik spregovorila v imenu Ra- dijskega odra, pri katerem je Saša Martelanc sodeloval in pisal zanj; Ivo Jevnikar je spregovoril v ime- nu uredništva revija Mladika in knjižnice Dušana Černeta, prof. Marija Češčut se je občuteno po- slovila od Saše Martelanca v ime- nu Goriške Mohorjeve družbe s pomenljivimi besedami: “Spoštovani in dragi g. Saša Mar- telanc! ‘Ti, ki jih imamo radi, to- da smo jih izgubili, niso več tam, kjer so bili, marveč zmeraj pov- sod tam, kjer smo mi’, tako je za- pisal sv. Avguštin, in pri Goriški Mohorjevi družbi v to trdno ve- rujemo, zato se vam iz srca zah- valjujemo, da ste s svojim odličnim pisanjem požlahtnili štiri redne zbirke GMD. Leta 1984 zbirka črtic Melodija, 1987 Veter iz ljubih daljav, 2005 Kam potujejo večeri, 2017 Srečanja za spomin. To so knjige, ki so napisane s po- sebno občutljivostjo in toplino, v mojstrsko izrisanih občutjih. V njih odseva vaš credo v plemeni- to in v večnostno. Hvala, dragi Saša, za vaše ljubez- nivo sodelovanje in bedite nad našim delom”. V imenu Števerjancev je sprego- voril nekdanji števerjanski župan Adriano Corsi, povedal je, da je Saša Martelanc tesno sodeloval tako s festivalom narodno-zabav- ne glasbe kot s tamkajšnjim na- rodno-zabavnim ansamblom Lojzeta Hledeta, pisal je namreč besedila za pesmi. Od Saše Mar- telanca se je poslovil tudi sošolec Leander Cunja, ki se je spomnil težkih časov šolanja in revščine v povojnem Trstu, a tudi pleme- nitosti Martelanca, Anka Peterlin je prebrala občuteno pismo sošolca Milana Gregoriča, med- tem ko je Dorica Žagar v imenu Slovencev iz Rojana izrekla Mar- telancu tople besede v zahvalo za vse, kar je zanje naredil. Prof. Lučka Peterlin je orisala Sašo Martelanca kot književnika, izpostavila tudi njegovo veljavo kot pesnika, medtem ko se je Pe- ter Močnik Saši Martelancu zah- valil v imenu stranke Slovenska skupnost, kateri je bil pokojni vedno zvest. Slovo od plemenitega človeka, kar je Saša Martelanc gotovo bil, se je končalo s predvajanjem po- snetka intervjuja z njim, v kate- rem je bil iskreno duhovit in ple- menit, kot vedno. Polna Peterlinova dvorana na žalni seji je najlepši kazatelj tega, kako velika izguba je zazevala v naših vrstah, tudi med našimi so- delavci, saj je pokojni Saša Mar- telanc pisal tudi za naš Novi glas. JUP Spominska nagovora Maje Lapornik in Marka Tavčarja bomo objavili prihodnjič Tržaška 29. avgusta 2019 11 Obvestilo Društvo Rojanski Marijin dom in vaška skupnost Piščanci-Lajnarji vabita v nedeljo, 1. septembra, ob 18. uri na vsakoletno sv. mašo pri Marijini kapelici na oširku “Stan ko Zorko”. Po maši bodo do - ma čini pripravili vaško druženje. Darovi Za rojansko glasilo Med nami daruje Giorgina Piščanc 20 evrov. V spomin na bratranca Aleksandra De Luiso daruje Tatjana Levstik 100 evrov za Vincencijevo konferenco. Za društvo Rojanski Marijin dom daruje Lizeta Janežič 20 evrov. V spomin na komaj preminulega sina Sandija daruje mama Stana Žerjal De Luisa 30 evrov za Srce Afrike in 20 evrov za Vincencijevo konferenco. V spomin na Sašo Martelanca da - ruje Ana Maver 50 evrov za Vin - cen cijevo konferenco. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: A. M. 20 evrov. Za prevozna sredstva v misijonih “MIVA”: N. N. 20 evrov. Za mleko dojenčkom p. Janeza Kr melja - Madagaskar: Stana Žerjal De Luisa v spomin na sina Sandija 30 evrov. Za slovenske misijonarje NN 20 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Obeta se lepo pevsko praznovanje Kmalu obeležitev 40-letnice zbora Vesela pomlad OPČINE retekli december je otroško in mladinsko pevsko društvo Vesela pomlad z Opčin dopolnilo že štirideseto obletnico delovanja. Prvo pevsko skupino je leta 1978 ustanovil pevski in glasbeni pedagog, sedanji openski župnik Franc Pohajač. Od takrat je v raznih sestavih pelo preko šeststo mladih pevcev, ki so od samega začetka redno sodelovali na zamejskih prireditvah, pa tudi na raznih festivalih in tekmovanjih, ki so jih popeljali na najrazličnejše konce sveta. Danes pevsko tradicijo nadaljuje predvsem dekliška vokalna skupina Vesele pomladi, društvo pa sestavljata še dve glasbeni zasedbi: otroški P zborček in skupina Mali miškiza otroke, ki še obiskujejovrtec. Mlajši zasedbi sta v sodelovanju z openskimi gledališkimi skupinami v počastitev štiridesetletnice društva v preteklih mesecih že pripravili poseben projekt, ki so ga med drugim uspešno predstavili tudi na festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah: muzikal Zvezde pomladi. Zvezde pomladi je tudi naslov večera, s katerim bo Vesela pomlad slavnostno obeležila svojo visoko obletnico v petek, 6. septembra 2019. Na proslavi, ki jo je režirala Jelena Sitar, bodo sodelovali tako sedanji kot nekdanji pevci Vesele pomladi. Osrednji del zborovskega programa bodo oblikovala dekleta mladinske vokalne skupine Vesela pomlad, ki jo že od leta 2010 vodi Andreja Štucin Cergol. Skupina se bo predstavila z zelo raznolikim izborom iz svojega repertoarja, ki obsega tako slovenske kot tuje avtorje. V svoj program so dekleta vključila tudi nekatere skladbe, ki so jih v preteklem letu naštudirala pod vodstvom priznanih tujih strokovnjakov, kot sta angleški skladatelj in dirigent Bob Chilcott ter nizozemska koreografinja Panda van Proosdij. Z mladinsko vokalno skupino bodo pri delu programa sodelovali tudi nekdanji pevci Vesele pomladi različnih generacij in razni instrumentalisti. Organizatorji večera pripravljajo še nekaj prav posebnih presenečenj, ki jih bodo razkrili šele na dogodku, torej v petek, 6. septembra, ob 20. uri, pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, kamor so vsi bralci in bralke seveda toplo vabljeni. Mojca Petaros S 1. strani Tudi letos ... b koncu teh pevskih dni so pevci v Raden- cih oblikovali sveto mašo s pesmimi, ki so se jih naučili na seminarju. Peli so mašo Jerka Gržiniča, Haydno- vo Pred stolom tvoje milosti, Večni Oče vse dobrote Stanka Premrla, Dobri Jezus Mirka Fileja in Vsi zbori zadonite Emila Komela. Pred sveto mašo sta se poslušalcem predstavila tudi udeleženca orgelskega tečaja: Borut Štoka O z Bachovim Preludijem št. 1,Pachelbelovim Canonom v Dduru za orgle in klarinet (na klarinet je zaigral Marko Što- ka) v priredbi Matjaža Zobca in Fanfarami Jacoba Lem- mensa. Vera Tuta Ban pa je zaigrala Tartinijev Largo, Händlovo Sarabando in Ko- melovo Poročno koračnico (Poročno koračnico je Emil Komel napisal in zaigral na poroki Lojzeta Bratuža in Ljubke Šorli). prostorih Tržaškega po- morskega kluba Sirena je uredništvo revije Mladi- ka 21. avgusta priredilo razgovor o vsebini rubrike Fokus, v kateri želi uredniški odbor v vsaki šte- vilki poglobiti določeno po- membno temo. V julijski števil- ki so se v uredništvu odločili, da bodo v Fokusu spregovorili o onesnaževanju morja in global- nem segrevanju. Kot že večkrat prej so se tudi tokrat odločili, da V Fokus predstavijo na družab-nem srečanju, kjer so spregovo-rili glavni pisci omenjene rubri- ke v Mladiki. Za srečanje so izbrali prostore TPK Sirena, ob morju, ker se je tudi tematika navezovala na morje. Na začetku je prisotne pozdravil predstavnik TPK Sire- na, ki je povedal, da so zanje vse teme, ki so povezane z morjem, zanimive. Na srečanju, ki ga je uvedel član uredniškega odbora Mladike Ivo Jevnikar, sta spregovorila okoljski znanstvenik Vinko Ban- delj, ki je zaposlen pri Nacionalnem inštitutu za oceanografijo in ek- sperimentalno geofizi- ko v Trstu, ter Franci Malečkar, jamar in istrski naravovarstve- nik. Vinko Bandelj je najprej sprego- voril o spremembah, ki se doga- jajo v Jadranskem morju in Tržaškem zalivu, kjer v zad- njih letih opažajo porast meduz in tu- di rebrač (te so po- dobne meduzam, vendar nimajo vži - galk), eno največjih zajedalskih vrst, ki povzroča težave ri- bičem in gojiteljem školjk, predvsem v Gradeški laguni. Iz- ginjajo tudi morske trave, npr. pozej- donka. V Tržaškem zalivu pa imamo eno največjih populacij leščurjev (to so školjke podobne klapavicam). Na splošno je Bandelj trdil, da so spremembe v Tržaškem zalivu tako pozitivne kot negativne. Franci Malečkar je povedal, da se v jamah vidijo luknje v kap- nikih, kar pomeni, da je nekaj narobe s snovjo, ki odteka v ja- mo. Govoril je o majhnih stva- reh, ki jih lahko naredi vsak po- sameznik za naš planet (na Ma- deiri npr. nihče ne kupi pla- stične vrečke v trgovini, ampak si vsi prinesejo vrečko od do- ma). Pogovor je tekel tudi v smeri za- gnanosti mladih glede okoljske problematike. Tako so omenili tudi mlado švedsko aktivistko Greto Thunberg. Sodelujoči pri okrogli mizi so iskali vzroke za premajhno angažiranost ljudi pri reševanju pereče okoljske problematike. Gospodarski inte- resi so eden od pomembnejših razlogov, zakaj se ne uresničuje- jo politike, ki bi bile okolju bolj prijazne. Predvsem pa posamez- niki nismo pripravljeni varčeva- ti zaradi osebnega blagostanja, ker smo se v zahodnem svetu navadili na lagodno življenje, s katerim zelo onesnažujemo. Ob koncu vodenega pogovora so lahko številni poslušalci, med katerimi je bilo kar nekaj mla- dih, postavili še svoja vprašanja, ki so se v glavnem nanašala na poklicna področja predavatel- jev. Vsi skupaj so se na koncu zau- stavili še na zakuski, za katero je poskrbela gostilna Križman. Urška Petaros Po maši so v hotelski dvorani pripravili še krajši kulturni program, v katerem so pred- stavili posvetne pesmi, ki so jih naštudirali tisti teden. To so bile: Oblaki so rudeči (ljudska v harmonizaciji Hila- rija Lavrenčiča) in Ljudska iz Selc na Gorenjskem v prired- bi Oskarja Deva, Prelepa je Selška dolina. Program je po- pestrila “pesnitev” Lučke Su- sič, ki je na hudomušen način predstavila, kako so po- tekale vaje in celoten semi- nar. Udeleženci tečaja so bili na- stanjeni v Zdravilišču Raden- ci, tako da so imeli vsak dan tudi možnost kopanja. Poleg tega so se odpravili na več ek- skurzij, med drugim na dru- go stran meje, v Monošter na Madžarskem, kjer so obiskali porabske Slovence. Foto Zvonimir Vidau Romanje na Repentabor Globoko versko doživetje red Velikim šmarnom, in sicer v torek, 13. avgusta, je potekalo na Repentabru 4. romanje za bolnike in starejše, ki ga prireja Vincencijeva konferen- ca v sodelovanju z župnijo Re- pentabor. Organizatorji so si ga zamislili leta 2016, ko je bilo raz- glašeno sveto leto usmiljenja. Kot poudarjajo, to ni srečanje, tem- več pravo romanje. Na Tržaškem namreč že nekaj let ne organizi- rajo romanja na znane božje po- ti, zato so pri Vincencijevi konfe- renci pomislili, da bi ga lahko v kak bližnji kraj, saj je tudi na Re- pentabru romarska cerkev. Veli- ko ljudi, predvsem starejših, ima lepe spomine na to svetišče in se zato radi vračajo tja. Toda za ne- katere je obisk naporen, predv- sem zaradi starostnih težav in raznih bolečin oz. bolezni. Vin- cencijeva konferenca tako nudi pomoč pri prevozu in romanju nasploh ter omogoča, da se lah- ko tudi starejši udeležijo tega ver- skega dogodka in ga globoko doživijo. Starostno obdobje je namreč težavno, ker zmanjkajo energije, samostojnost, ljudje so telesno, a tudi duševno šibkejši. P Pri tem igra vera pomembno vlo-go, saj imajo na takih srečanjihudeleženci ob sebi Božjo prisot- nost in druge vernike, prijatelje, kar je zelo pomembno na osebni ravni, kajti na ta način sprejmejo lažje svoje stanje in dobijo novo upanje. Vsak od nas, kot dober kristjan, lahko nekaj več naredi za starejše in bolne osebe. Tako meni predsednica Vincencijeve konference Ivica Švab, ki opaža, da naša skupnost premalo skrbi za starejše, ki jih je vedno več, saj se starostna doba viša. Prisotni na romanju dobijo bolniško mazil- jenje, ki ni le zakrament za ljudi, ki umirajo, temveč tudi za bolni- ke in ostarele. Ta zakrament ima velik pomen, saj nekaterim vrne upanje, energijo, jim pomaga premostiti težave in živeti naprej. Tudi letos je bil odziv kar velik. Društvo je poskrbelo tudi za pre- voz starejših in bolnikov iz doma ITIS v Trstu. Po maši, ki jo je vodil dekan in škofov vikar Anton Be- denčič s pomočjo diakona Ga- brieleja Marucellija, je bilo prijet- no druženje pred cerkvijo, za kar so poskrbeli člani Vincencijeve konference in g. Bedenčič. Foto P. Cvelbar O temah zadnje Mladike O onesnaževanju morja in segrevanju podnebja TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA Kultura / Aktualno29. avgusta 201912 Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel Trije koncerti v Kanalski dolini a pripravo na mednarod- no zborovsko tekmovan- je v Arezzu je Mešani mla- dinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice imel od 8. do 11. av- gusta intenzivne vaje v koči sv. Jožefa v Žabnicah. “Komelovci” so pod taktirko Davida Bandlja vadili do osem ur na dan. Poleg tega je zbor v sodelovanju s SCGV Komel, združenjem Don Ma- rio Cernet ter občina- ma Trbiž in Naborjet- Ovčja vas organiziral tri nastope v sklopu niza Melodije na vasi. Mala turneja je pote- kala v treh vaseh Ka- nalske doline. Začela se je v petek, 9. avgu- sta, v cerkvi svetega Filipa in Jakoba v Uk- vah. Prisostvovalo je nekaj domačinov, mimoidočih turistov in staršev. Naslednje- ga dne je bil nastop v cerkvi Svete Marije v Ovčji vasi, kjer je bila publika nekoliko šte- vilnejša. Nazadnje se je serija treh celovečernih koncertov končala v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah. Zbor je vsakič z do- bro uro nastopa odpel celoten program za tekmovanje Guido D’Arezzo. Publika, ki se je ude- Z ležila koncertov, čeprav ne naj-bolj številna, je zelo cenila petjemladih in glasovne barve, ki jih je zbor znal pokazati, ter s to- plim aplavzom izrazila iskreno navdušenje. Trije koncerti so bili pomem- bna vaja in preizkušnja za zbor, ki se je tudi na tak način skušal pripraviti na nastop pred žirijo v Arezzu. Obenem so imeli še drug, nezanemarljiv pomen: bi- li so namreč lepa priložnost za srečanje s tamkajšnjimi sloven- skimi rojaki, ki si po svojih močeh prizadevajo za dejavno družbeno in kulturno življenje; taka srečanja so vedno dobro- došla, saj je pomembno, da se stiki med - tudi mlajšimi - za- mejci iz različnih pokrajin v naši deželi krepijo. Ne nazadnje so trije glasbeni dogodki tudi pripomogli k temu, da so ljudje na ozemlju, kjer se prepletajo italijanska, slovenska in nemška kultura, bolje spoznali našo bogato kulturno stvar- nost. Samuel Devetak Foto Luciano Lister Enkraten glasbeni večer Punk ni mrtev LIGNANO SABBIADORO unk ni mrtev. To je bilo sporočilo koncerta skupin Ignite, Dead Kennedys in The Offspring, ki so v četrtek, 15. avgusta zvečer, stopile na oder Beach Arene v Lignanu Sabbia- doro. Koncert v sklopu Sunset fe- stivala je organizirala agencija Azalea promotion, ki že leta pri- naša v Furlanijo Julijsko krajino pomembna imena sodobne gla- sbe. Tokrat je trojica punk skupin privabila številno množico ljubi- teljev tovrstne glasbe. Večer se je začel s koncertom Ignite, ki je od leta 1993 ena iz- med pomembnejših predstavnic melodičnega hardcore punka. Skupina iz kalifornijskega Oran- ge Countyja je zaslovela leta 2000 s svojo prvo uspešno ko- mercialno ploščo A Place Called Home. Prvi uspeh je že nakazal motivne in tematične prvine tekstov, ki so še vedno zelo ak- tualni s političnega in socialnega vidika. Čeprav Arena ni bila še nabito polna, so lahko poslušalci uživali ob izvrstni izvedbi naj- bolj znanih skladb, med katere spada tudi predelava Sunday Bloody Sunday slovite irske sku- pine U2. Zatem je na oder stopil legendar- ni punk rock bend, ki je bil v svo- jih prvih osmih letih delovanja temeljnega pomena za razvoj hardcore glasbe. Dead Kennedys so namreč od leta 1978 do leta P 1986 postavili mejnik punk gla-sbi s svojimi satiričnimi in zeloprovokativnimi teksti in simboli. Skupina je namreč predstavljala ideale odločne levice v ZDA in je to najboljše prikazala s svojo skrajno satiro in kritičnostjo v glasbi. Dokazali so, da ima lahko punk zahtevnejše in utemeljene tekste, kar priča pesem Holiday In Cambodia: začne se kot kriti- ka yuppiejem, hkrati pa je tudi kritična do tedanjega režima Rdečih Kmerov v Kambodži. Kill The Poor, nasprotno, je satirična pesem, ki obravnava desničarsko ameriško politiko in cinizem ta- kih politikov, ki bi žrtvovali nižji sloj za hitrejši ekonomski razvoj. Kljub starosti - najstarejši član ima 70 let - in brez pevca Jella Biafre, ki je bil v prvih letih duša skupine, so Dead Kennedys nav- dušili občinstvo in pokazali ra- zlog uspeha kljub 40-letnemu delovanju. Zadnja točka je bila tudi najbolj pričakovana: pred nabito polno areno so stopili The Offspring, ki so v Lignanu igrali že leta 2017. Skupina iz Garden Groveja, Kali- fornije, je zaslužna za največjo renesanso punk glasbe v 90. le- tih prejšnjega stoletja. Bendu je v prejšnjih desetletjih uspelo združiti različna svetova popu- larne in punk glasbe. Z ogrom- nim uspehom prvih plošč so čla- ni skupine v letih 2000 ponudili svojo glasbo televiziji, filmom in video igricam ter s tem dosegali vedno večjo slavo. Očarani pri- sotni so tako poslušali še zadnji nastop večera, ki jih ni razočaral. Poletni večer se je končal z ognjemetom nad morjem, ki je zapečatil enkratno doživetje na furlanski plaži. Luka Paljk Foto Luka Paljk četrtek, 2. avgusta 2019 popol- dne, smo se pevci Mešanega mladinskega zbora Emil Ko- mel zbrali na železniški postaji v Tržiču, da bi s svojim dirigentom Da- vidom Bandljem odpotovali v Arezzo na prestižno meddržavno polifonično tekmovanje Guido D'Arezzo. Tokrat smo se tja vrnili že tretjič: prvič smo v Arezzu nastopili maja leta 2018 na tek- movanju Nuove voci per Guido, nato novembra istega leta na državnem tekmovanju Guido D'Arezzo. V obeh primerih smo s trdim delom in tru- dom dosegli prvo mesto in si zaslužili nastop na enem izmed največjih sve- tovnih tekmovanj v zborovskem pet- ju. To je namreč eno izmed šestih tek- movanj, ki omogočijo vstop v Evrop- ski Grand Prix v zborovskem petju, tj. najprestižnejše tekmovanje na svetu. Na tekmovanje smo se pripravljali že več kot pol leta: od zmage na držav- nem tekmovanju novembra smo začeli postavljati nov program in pe- smi za Arezzo. Ne nazadnje smo se v minulem mesecu večkrat zbrali na in- tenzivnih vajah, izvedli tridnevno tur- nejo v Kanalski dolini in pripravljalni koncert v luči tekmovanja, na katerem smo občinstvu pokazali svoj program in sadove skupnega garanja. Pripravili smo program za štiri tekmovalne ka- tegorije: obvezni, sakralni, monograf- ski in posvetni program, poleg tega pa smo se tudi pripravili na morebitno uvrstitev v Grand Prix Citta' d'Arez- zo. V Arezzo smo prišli v četrtek zvečer, nato smo takoj šli na uvodni koncert, na katerem smo vsi sodelujoči zbori zapeli eno skladbo. Takoj zatem smo se odpravili v hotel, saj je bil petek ze- lo naporen dan. Zjutraj ob 10. uri se je v baziliki sv. Frančiška namreč že začelo tekmovanje v prvi kategoriji obveznega programa: mešani zbori smo morali zapeti renesančno sklad- bo Cantai un tempo e se fu dolce il canto Orazia Tigrinija, romantično Rheinbergerjevo Anima nostra in so- dobni Ubi Caritas Pietra Ferraria. Te- mu je sledila kategorija sakralnega programa ob 15. uri, za katero smo od- peli Dominuttijev Requiem aeternam in Gallusov motet Alleluia. Cantate Domino canticum novum. Nazadnje pa smo v poznih večernih urah nasto- pili z monografskim sklopom Pavleta Merkuja: v osemskladbenem sklopu je bilo nekaj delov Requiema, Brevija- rija in še skladba Darovanje. Tudi so- botni dan je bil zelo napet: zjutraj smo se pripravili na zadnjo kategorijo po- svetnega programa, ki smo jo zapeli v znamenitem gledališču Petrarca. Občinstvu in žiriji smo predstavili Vrabčevo Kresno jutro in noviteto Ta- deje Vulc z naslovom The Shadow. Kmalu po tekmovanju je sledila raz- glasitev imen zborov, ki so se uvrstili na Grand Prix Citta' D'Arezzo. Od trinajstih zborov smo se uvrstili v finale mi, Vokalni ansambel Rondo iz Wroclawa, Univerzitetni zbor Padjadjaran iz Bandunga, otroški zbor Lau- titia iz Derbrecna in komorni zbor Festino iz Sankt Peterbur- ga. Tekmovali smo z naj- boljšimi zbori na svetu in se med njimi izkazali. Ob treh popoldne se je tako pričel Grand Prix. Nastopili smo predzadnji in se še enkrat postavili na oder gledališča Pe- trarca. Zapeli smo Cantate Do- mino Claudia Monteverdija, O magnum mysterium Andreja Makorja, Schnittkejevo mo- gočno skladbo Gospodi I Isu- se, The Shadow Tadeje Vulc in Quaggiatovo Svobodo v snu. Končno je po petih nastopih prišel čas nagrajevanja. Ostali smo brez sape, ko smo izvedeli, da smo s 175,4 točkami zmagali v kategoriji posvetnega pro- grama in da smo s 178,2 točki prejeli drugo nagrado ex aequo z vokalnim ansamblom Rondo za obvezni pro- gram. Poleg tega nam je žirija dodelila posebno nagrado za odlično izvedbo skladbe Anima Nostra Josefa Rhein- bergerja. Grand Prix pa je zmagal in- donezijski univerzitetni zbor Padjad- jaran. Dokazali smo, da se s trdim delom pri- de povsod: v enem letu smo opravili veliko poti in premagali nešteto ovir. Vse to nas je prepričalo, da je pot pra- va in da bomo po tej nadaljevali. Luka Paljk V 106 let pisatelja Borisa Pahorja Skala, na kateri lahko utrjujemo vrednote tudi današnje razdrobljene družbe alokomu je dano, da doseže in preseže stoletje starosti. Še manj pa je takih, ki tako viso- ko starost dosežejo iskrivo in umsko nadvse dinamično, kar je naravnost značilno za prof. Borisa Pahorja, ki slavi svoj 106. rojstni dan. O profesorju, kot ga že več kot pol stoletja prav vsi nazi- vajo, so se še zlasti v zadnjih desetletjih razpisali najpomembnejši slovenski, italijanski in vsaj še evropski časopisi in mediji. O njem skoraj da težko za- pišemo kaj, kar ni bilo že povedano. Prejel je številna literarna in druga odli- kovanja, ki padajo kot dež na mokra tla človeka, ki ima za sabo sto let izkušenj, čudovitih spominov in bolečih bridko- sti, ki so značilne za generacijo živečih v prvi polovici minulega stoletja. Prof. Boris Pahor je pričevalec in upor- nik. Pričevalec grozot, ki jih je zmogel človek v blodnjah nestrpnosti in so- vraštva do sočloveka. Videl in na la- stnem mesu okusil višine in globoke padce, vse do spirale zla, ko so se na stežaj odprla vrata pekla preganjanja, vojne, lagerjev. A vendar mu je bilo da- no, da se je iz nekropole, dežele smrti, ponovno povzpel v življenje. Zakorakal je v pomladni dan z vero v človeka, ki mu edino ljubezen katarzično vrne do- stojanstvo. Krivicam, narodni, rasni in politični nestrpnosti se je vedno odločno upiral, kar pričajo njegovi jav- ni nastopi, njegove politične revije, nje- gove številne politične pobude. Svoje dolgo in na novo podarjeno življenje je posvetil pisanju in pričevan- ju. In se tako na najboljši način poklo- nil vsem, ki jim spirala zla ni prizanesla. S svojimi deli in s svojimi besedami na- govarja številne generacije vedno znova in vse do danes z vrednotami, ki ne za- starajo: boj za pravično družbo, zago- varjanje demokratičnih načel in torej brezkompromisno odklanjanje vsake oblike totalitarizma, vztrajno zagovar- janje pravice tudi najmanjših narodov in najmanj razširjenih jezikov in kultur, da imajo svoj enakopravni prostor pod soncem, da jih senca številčno večjih ne zaduši. Kot častni predsednik stranke Slovenska skupnost, zbirne stranke Slo- vencev v Italiji, za katero je večkrat kan- didiral na deželni ravni in na evropskih volitvah, priča o pomenu samostojnega političnega nastopanja neke skupnosti, ki hoče razpoznavno ohraniti svoj obraz tudi v političnem življenju. Profesor Boris Pahor se uvršča v sam vrh velikih Slovencev in velikih Evropejcev. S svojo kulturno razgledanostjo, s svo- jimi izkušnjami, s svojo premočrtnostjo in načelnostjo nas spominja, opominja in spodbuja, da so vrednote, za katere je še kako vredno živeti in se zanje bo- riti. Ponosen, da je Slovenec, da je Tržačan, da je Primorec, da je Človek. Hvala, profesor, in naj vas zdravje in ustvarjalna iskrivost spremljata kot do danes še naprej. Igor Gabrovec, deželni poslanec in politični tajnik SSk M Mladi pevci Memlpz Emil Komel so se s tekmovanja vrnili s tremi nagradami! Pričevanje iz Arezza Slovenija 29. avgusta 2019 13 sako obdobje ima svoje značilnosti in dogodke, ki ga označujejo. Približuje se nemara najpomembnejši: pričetek novega šolskega leta na dveh stopnjah izobraževanja. Začetek ne bo 1. septembra, ker je ta dan nedelja, ampak v pone- deljek, 2. septembra. Priprave po- tekajo mrzlično in zavzeto, ker je šolanje mladih, novih generacij, zmeraj velikega pomena in izziv za vsako družbo in državo. V no- vem šolskem letu 2019/2020, je vpisanih skoraj 188 tisoč učen- cev, od tega 20.840 prvošolčkov (to je novincev), in okoli 73 tisoč dijakov v gimnazijah in drugih srednjih šolah. Samo dobrodelna in človekoljubna organizacija s katoliškim navdihom, Karitas, je zbrala denar za nakup šolskih pripomočkov za 11 tisoč učencev osnovnih šol, ker njihovi revni starši ne bi mogli zagotoviti plačila. Med drugimi dogodki, ki so re- snično užalostili državo, je bila smrt Ivana Omana, dobrega in plemenitega človeka in pomem- bnega osamosvojitelja Slovenije. Bil je odločen in zaveden tudi le- ta 1990, ko je kot edini član Pred- sedstva Slovenije glasoval proti razorožitvi tedanje Teritorialne obrambe, predhodnice slovenske vojske. V središču slovenske države in politike pa je še vedno, nekateri poznavalci razmer zatrjujejo, da V čedalje bolj, premier MarjanŠarec. Je politik, ki s svojim zaba-vljaštvom pridobiva simpatije in odobravanje Slovencev, vendar hkrati narašča tudi zaskrbljenost za mogoče nadaljnje poteze in cilje omenjenega nenavadnega politika. Marjan Šarec ima seveda pravico, da se ne opredeljuje do te- ga, kakšno državo naj imamo Slo- venci in drugi državljani, toda ne bi smel imeti pravice in pristoj- nosti, da skupaj z vlado upravlja Slovenijo, ne da bi upošteval, da je država parlamen- tarne demokraci- je, ki ima ustavo in Ustavno so- dišče. On tega ne upošteva, sam vo- di in usmerja izvršilno oblast, tako da postaja nekakšen prosve- tljeni vrhovni odločevalec in raz- sodnik v Sloveniji. Slišal sem tudi mnenje, ki pa najbrž še ni ustrez- no, da Marjan Šarec postaja pro- svetljen diktator v demokratični državi. Zagotovo pa je na Sloven- skem čedalje več posameznikov in civilno družbenih ustanov ali organizacij, ki po vzoru drugih držav zahtevajo tudi v Sloveniji uvedbo resničnega političnega pluralizma. Oglašajo se ob raznih priložnostih, tudi z napisi v ted- niku Demokracija in v teden- skem magazinu Reporter. (Po prevladujoči definiciji je po- litični pluralizem filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz več enakopravnih, samostojnih in neodvisnih delov, op. a.) Zelo pomenljive, resnične in hkrati humane misli o Sloveniji je v pridigi pri slovesni sveti maši ob stoletnici združitve Prekmurja z matično domovino Slovenijo izrekel Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Po njegovem “je razdeljenost največja tragika, ki se lahko zgodi kakšnemu naro- du. Če bi razdeljenost postala strategija voditeljev za pridobitev moči, potem bi to pomenilo bližnji konec krivičnih voditel- jev, pa tudi zaton naroda. Dober voditelj mora imeti ljudi rad, ta- ko zelo rad, da mu ni žal celo um- reti zanje. Osebni interesi pri vo- ditelju ne morejo in ne smejo imeti svojega domovanja. Akade- mik prof. dr. Marko Noč je predstojnik oddelka za in- tenzivno in- terno medici- no na Univer- zitetnem kli- ničnem cen- tru v Ljublja- ni. Zapisal je, “da je tudi v zdravstvu re- snica dru- gačna, kot pa jo v javnosti prikazujejo. Naša zdrav- stvena politika je namreč za- cementirana v svoji samozado- stnosti in odličnosti, ne posluša, ne sliši, ne ukrepa in, kar je na- jhujše, zavaja”. Časnikar in publicist Bogomir Štefanič zatrjuje, “da je v Slove- niji zadnje desetletje tudi čas po- spešenega in sistematičnega ob- navljanja nekdanjega režima, ki v nekaterih ozirih že prerašča v njegovo nadaljevanje. Vračanju starega ni videti konca”. Publici- Washingtonu je tik pred 92. rojstnim dnevom 4. 5. 2019 umrl dolgoletni uslužbenec ameriške kongresne knjižnice Vladimir Pregelj, rojen 5. 5. 1927 v Murski Soboti. Nje- gov oče je bil Rudolf Anton Pre- gelj, rojen leta 1880 v Trstu, umrl je leta 1942 v Ljubljani. Bil je profesor matematike in fizike in se je večkrat službeno se- lil. Njegova mati je bila Stanislava Rapotec iz Ko- zine, rojena leta 1894. Delala je kot poštna uslužbenka, umrla je le- ta 1979 v Ljubljani. Oče Rudolf je umrl, ko je bil Vladimir star šele šestnajst let, kljub temu je z odliko končal kla- sično gimnazijo v Lju- bljani. Po vojni se je s ti- soči Slovencev umaknil pred partizani v Avstrijo, od tam pa je po nekaj mesecih odšel v Italijo, kjer je bil v različnih ta- boriščih do sredine de- cembra 1949. Zakaj se je tako odločil, je v pogovoru z no- vinarjem Jožetom Horvatom v sobotni prilogi Dela, 2. septem- bra 1989, dejal: “Iz Slovenije sem šel tik pred koncem 2. svetovne vojne, ker sem se hotel ogniti morebitnim neprijetnostim, ki sem jih pričakoval od novega režima”. Potem ga je pot peljala v ZDA. Dobil je štipendijo in na kolidžu St. Joseph v zvezni državi Indiani leta 1953 diplomiral iz ekonomije, leta 1955 pa še ma- V gistriral na univerzi Fordham vNew Yorku. Po dvoletnemsluženju v ameriški vojski se je leta 1957 pričela njegova dolga profesionalna kariera, ki je traja- la vse do 2008. Kot ekonomist ra- ziskovalne službe, ki je oddelek kongresne knjižnice v Washin- gtonu DC in deluje kot informa- cijski biro za ameriški kongres, se je specializiral za področje ameriške zunanje trgovine z vzhodnimi državami, vključno z Jugoslavijo. Njegove strokovne razprave in raziskave so redno uporabljali senatorji in poslanci. Ko je leta 1972 izbruhnila afera Watergate, je bil Vladimir Pregelj predsednik velike porote. V več kot dvoletnem raziskovalnem delu je bil v središču pozor- nosti ameriške in svetovne javnosti. Predsedniku Ni- xonu je napisal pismo z zahtevo, naj pride pričat pred poroto. To se ni zgo- dilo, Nixon je pozneje sam odstopil. Vladimir Pregelj se je poročil leta 1980 v Ljubljani z Leo- poldino (Poldko) Plut, dok- torico pedagoških znanosti, rojeno leta 1946 v Ljubljani. V zakonu se jima je leto poz- neje rodil sin Marko Nikolaj. Vladimirjev slovenski na- rodni ponos in globoka osebna vera sta se odražala v njegovih številnih dejavno- stih slovenske skupnosti v Washingtonu DC. Leta 1969 se je ustanovil odbor za ureditev slovenske kapele v čast brezjan- ski Materi Božji, katerega član je bil. Kapela, posvečena dve leti pozneje, se nahaja v največji ameriški katoliški baziliki Brez- madežnega spočetja v Wa- shingtonu DC. Njena po- stavitev je spodbudila še druge dejavnosti slovenske skupnosti. Ustanovili so od- bor za slovensko dediščino, katerega predsednik je bil Vladimir. Najpomembnejša dejavnost odbora je bila or- ganizacija vsakoletnega kul- turnega večera s predavanji o slovenski zgodovini, umetnosti, politiki in šol- stvu. Vladimir je na teh večerih predstavljal sloven- ske pesnike, katerih pesmi je tudi prevajal v an- gleščino. Vladimir Pregelj je imel po- sebno nagnjenost do gla- sbe. V mladosti je igral violino in harmoniko, kot odrasel še ki- taro. Bil je član slavne maribor- ske otroške skupine, ki je nasto- pala po Jugoslaviji. Na kolidžu je stka Maja Sunčič je pre- pričana, “da je za Mar- jana Šarca vsak pro- blem pretežek. Dlje od kakšnega dovtipa težko pride”. Dr. Bernard Nežmah, ki predava novinarske zvrsti, pu- blicistiko in zgodovino novinarstva na Filozof- ski fakulteti Univerze v Ljubljani, poudarja, “da ima Marjan Šarec posebno prednost, ker zna zaba- vati publiko. Njegove izkušnje 'glumača' so odlične. Ampak vprašanje je, kako dolgo bo lahko nekdanji drugorazredni igralec z besednjakom komika Serpen- tinška držal publiko stran od re- alne politike? Njegova politična lastnost je tudi, da se na kritična vprašanja odziva z osebnim na- padom na kritika. Dopušča po- polno centralizacijo države. Za- radi tega Ljubljana postaja cen- tralizirani Beograd nekdanje Ju- goslavije”. Vrhovna sodnika Bar- bara Zobec in Jan Zobec, ki sta bila že deležna poskusov utišanja zaradi njunih kritik razmer v pra- vosodju, zdaj sporočata, “da je predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič izrazito avto- ritarna osebnost in da v Sloveniji česa podobnega še nismo dožive- li”. Posebno težo v razpravah in sta- liščih do vlade in njenega pred- sednika ima intervju z dr. Dami- janom Terpinom, v novi številki Demokracije. Ugleden zamejski Slovenec in odvetnik iz Gorice je kritičen do odnosa, ki ga imajo slovenski mediji do Melanie in Donalda Trumpa. Dr. Damijan Terpin takole razmišlja in opozar- ja: “Pritožujejo se, da zakonca Trump doslej nista nič naredila za Slovenijo. Jaz pravim, Bog ne daj, da bi sploh kaj naredila, saj si Slovenija od njiju ne zasluži nič. V vseh teh letih so slovenski novinarji in tudi večina politikov na Trumpa in Melanio zlili toliko gnojnice, da bi ZDA lahko Slove- niji, povsem utemeljeno, popol- noma zaprle vrata. Pri nas je sploh problem, ker večina misli, da se ves svet vrti okoli Slovenije. Pa se ne! Prej bi rekel, da se svet kvečjemu vrti okoli Združenih držav Amerike. Mislim, da bi mo- rali biti zelo zadovoljni in zakon- cema Trump celo hvaležni, da ni- sta sprožila nobene negativne politike do Slovenije. Ameriški predsednik je do marsikatere države brez odlašanja zavzel ne- gativno držo, do Slovenije pa ne, čeprav sta z ženo Melanio pri nas deležna tako krivične obravnave. Sicer pa je Slovenija usmerjena prorusko”. Dr. prof. Andrej Fink, pravnik, predstojnik katedre Pravo in filo- zofija na Fakulteti za poslovne vede v Ljubljani, je prepričan, da bomo Slovenijo v državo re- snične parlamentarne demokra- cije postopno lahko oblikovali s t. i. idejno lustracijo. Torej ne s politično čistko, ki je bila zamu- jena, ampak s spreminjanjem razmer in izboljševanjem odno- sov med ljudmi, v okolju in vzdušju prave svobode. Pri tem prepričanju izhaja iz izkušenj in uspehov družine Fink, ki je po- vojnim beguncem v Argentini polagala temelje in vrednote slo- venstva. Steber teh prizadevanj je bil dr. Božidar Fink, ki ga je pred- sednik Slovenije zato odlikoval s Častnim znakom Slovenije. Po zagotavljanju dr. Andreja Finka se je t. i. idejna lustracija v Slove- niji že začela, nadalje poteka, in bo trajala “še kakšno desetletje ali dve”. Marijan Drobež Ob slovesu klenega Slovenca Umrl je Vladimir Pregelj, vipavski rojak bil član pevskega kluba in njegov solist (tenorist). Pel je v različnih zborih in se tudi preizkusil v skladateljski vlogi. V Washingto- nu DC je ustanovil slovenski pevski zbor in ga vodil več kot 25 let. Poleg vseh dejavnosti je imel še prijetno vsakoletno zadolžitev v preobleki sv. Miklavža, ko je na slovenskih miklavževanjih raz- veseljeval otroke in odrasle. Vladimir Pregelj je imel veliko zaslug za Slovenijo v času nje- nega osamosvajanja. Slovenskim politi- kom in diplomatom je pomagal do stikov z ameriškimi v kon- gresu in drugje v pre- stolnici ZDA. Pokojni Vladimir Pregelj je z Vipavo povezan po starem očetu Francu Preglju, rojenem leta 1843 v Vipavi na št. 128, umrlem leta 1899 v Trstu. Franc je bil po poklicu klepar, med drugim je delal tudi v ladjedel- nici pri Sv. Roku v Miljah pri Trstu in je veljal za sposobnega, vnetega in poštenega kleparja. Bil je trikrat poročen in dvakrat vdovec. Sin Rudolf Anton Pregelj se mu je rodil v drugem zakonu z Marjano Varl iz Kamne Gorice. Domačija v Vipavi, kjer se je ro- dil stari oče Vladimirja Preglja, je še danes živa. Vipavci jo pozna- mo z domačim imenom “pri Fel- covih”. Hiša stoji v ulici Pod gra- dom št. 5. Oče Rudolf je obisko- val Vipavo v času svojega študija na Dunaju ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, pozneje pa z mladim Vladimirjem v času počitnic pred 2. svetovno vojno. Sam Vladimir je ohranil stike z vipavskimi sorodniki Preglji. Ob njegovi smrti je dr. Miro Ce- rar, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, na svoji spletni strani, dne 5. maja 2019, zapisal: “V ZDA je umrl Vladimir Pregelj, razumnik in velik Slove- nec, ki je delal v knjižnici Kon- gresa in v času osamosvajanja pomagal odpirati vrata kongre- snikov slovenskim diplomatom. Letos sva se srečala na sprejemu ob kulturnem prazniku v Wa- shingtonu. Družini izrekam iskreno sožalje”. Vladimir se je rodil v Sloveniji, odšel v širni svet, se v Sloveniji poročil, z družino redno priha- jal na počitnice in se za vedno zopet vrnil v rod- no slovensko zemljo, ki jo je ves čas nosil v srcu. Pokopan bo v Ljubljani v četrtek, 19. sep- tembra 2019, ob 12. uri na poko- pališču Plečniko- ve Žale v družin- skem grobu. Na dan pogreba bo žara pokojnega od 7. ure dalje v vežici sv. Nikola- ja. V Vipavi se bo zanj darovala sveta maša v cer- kvi sv. Štefana, in sicer v pone- deljek, 23. septembra 2019, ob 19. uri. Magda Rodman S sinom Markom, Washington, marec 2018 Stanislava in Rudolf Pregelj na poročni dan 2. 8. 1925 Vladimir Pregelj leta 1945 pred odhodom v begunstvo Vladimir Pregelj (prvi z desne) s sosǒlci leta 1953 ob podelitvi diplome na kolidžu St. Joseph (Indiana) Pogled na družbenopolitične dogodke v Sloveniji Z demokracijo in spoštovanjem ustavne ureditve do boljše države! Akademik dr. prof. Marko Noč Aktualno29. avgusta 201914 Gledališče na Kontradi 2019 Prijetni večeri v družbi modrice Talije KANAL OB SOČI ed mnoge kulturne, pa tudi športne oz. po- hodniške dogodke, ki jih v poletnem času prireja Občina Kanal za poživitev tega sli- kovitega kraja, ki se dviga nad skalnatima bregovoma “bistre hčere planin”, spada tudi vrsta gledaliških predstav z naslovom Gledališče na Kon- tradi. Predstave si sledijo prav na tem sugestivnem kanal- skem trgu. Letos je bila prva v petek, 23. avgusta. Gledal- ce so zabavali igralci dramske skupine KD Grgar, ki so pri- kazali komedijo Kaj je videl Batler v režiji Radoša Bolčine. V njej igra tudi Robert Cotič, član Tik Tak teatra iz Gorice. V soboto, 24. avgusta, je bila na vrsti – tokrat v dvorani zaradi obla- kov, ki niso obetali mirnega poteka igre - farsa Govorice, ki jo je uprizorila dramska skupina Belansko KD Bohinjska Bela. Delo je izšlo izpod peresa znanega ameriškega dra- matika Neila Simona (1927- 2018), v slovenščino ga je preve- dla Tina Mahkota. Igralce je režij- sko vodila Bernarda Gašperčič. “Kralj ameriške komedije” Neil Si- mon je tudi avtor dela Bosa v par- ku, ki ga je v nedeljo, 25. avgusta, zelo številnemu občinstvu (bilo je več kot dvesto gledalcev!) ponu- dil v ogled dramski odsek PD Štandrež, priljubljeni, večkratni gost Gledališča na Kontradi. Ko- M medija o odnosih med komaj po-ročenim, noro zaljubljenim mla-dim parom s popolnoma različni- ma značajema je zaživela v režiji upokojenega igralca Janeza Stari- ne, ki nam je med drugim kot član novogoriškega gledališča po- daril res nepozabno, pretanjeno interpretacijo lika gospoda Smi- tha v legendarni postavitvi Ione- scove absurdne komedije Plešasta pevka v enkratni, izredno domi- selni režiji Vita Tauferja. S svojimi odlično opisanimi komedijskimi liki so igralci Mojca Dolinšek, Po- lonca Cijan, Matej Klanjšček, Božidar Tabaj in Egon Cijan gle- dalcem prijetno popestrili jasen avgustovski večer. Ob koncu so bili seveda deležni prisrčnega plo- skanja ob ritmu glasbe Mirka Vuk- sanovića, ki je zložil za predstavo posrečene glasbene intermezze. Štandreška uprizoritev komedije Bosa v parku je na trinajstem Za- mejskem festivalu amaterskih dramskih skupin prejela tretjo na- grado v kategoriji odraslih skupin. Gledališče na Kontradi bo v petek, 30. avgusta, imelo v gosteh dram- sko skupino Kulturno turistične- ga društva Zarja Bilje. Igralci bodo uprizorili zelo trpko komedijo Nona Roberta Cosse v režiji Anne Facchini. Sobota, 3. avgusta, bo tudi komedijsko obar- vana: Gledališka skupina KD Do- movina iz Ospa bo uprizorila delo Ljubezen na pred- zadnji pogled, ki ga je po Miru Ga- vranu priredila in zrežirala Edita Frančeškin. Far- sično predstavo o vdovi Nineti, ki si po desetletnem žalovanju in po nekih čudnih san- jah želi imeti spet ob sebi moškega, ob snubcih pa doživi marsikaj, so si ogledali tudi abonenti Abon- maja ljubiteljskih gledaliških sku- pin Štandrež 2018 v štandreški župnijski dvorani Anton Gre- gorčič. Letošnji večeri Gledališča na Kon- tradi se bodo končali v nedeljo, 1. septembra, ob 20. uri. Domače Gledališko društvo Kontrada Ka- nal bo odigralo Scapinove zvijače, ki so bile premierno uprizorjene v letošnjem marcu; pod režijo predstave se podpisuje Peter Harl, član igralskega ansambla SNG Nova Gorica. IK ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 27. avgusta 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (256)Erika Brajnik 100 dni teka - 2019 (1) Kot vsako leto, sem tudi letos tekla 100 dni za- poredoma, od 1. 5. 2019 do 8. 8. 2019, nepre- kinjeno vsak dan po 20 minut. Letos se mi je pridružilo veliko navdušencev. Same ženske, ki želijo nekaj storiti zase in za svoje zdravje. Športna aktivnost, če jo izvajamo redno vsak dan, nam spremeni življenje, uredi prebavo, menstruacijo, spanje. Je naj- boljši antide- presiv, kar jih človek pozna, preprečuje osteoporozo, bolezni srca in ožilja in zmanjša možnost, da zbolimo za dia- betesom. Redna športna dejavnost po- maga telesu, da deluje s polno paro, nas pom- ladi, pomladi naše telo in naše organe. Celo telo je bolj čvrsto, ne samo stegna in zadnjica, ampak tudi pljuča, žile in kosti. Z leti vsi naši organi izgubljajo prožnost, bodisi kosti ali tki- va in mišice bodisi pljuča. Z redno telesno vadbo upočasnimo proces staranja; uravna pa se tudi hormonsko stanje telesa. Kot sem že dejala, je letos teklo z mano veliko žensk iz cele Slovenije in zamejstva. 100 dni teka je težka preizkušnja, saj smo te- kle tudi v dežju, vetru in mrazu, ponoči, zgo- daj zjutraj, z menstruacijo, bolečinami. V sto- tih dneh teka je normalno, da nastopi kriza, a, kdor je prišel do konca, je dokazal, da se da, če je volja. 20 minut na dan za tek si lahko vsak odtrže od svojega časa. To je trenutek, ko si sam s seboj, to je čas, ki ga nameniš sebi, svojemu zdravju in svojemu telesu. Vsak dan si obuješ športne copate, oblečeš opremo, sto- piš skozi vrata in tečeš. Preprosto!? Tek je začelo 100 oseb, končalo pa 20. Ni lahko, vendar se splača. Nekatere ženske so v treh mesecih shujšale med 5 in 12 kg, uredi- le so si spanec, menstruacijo. Vsaka je pa re- kla isto: imam več energije! Lažje obvladu- jem stres. Nekaj izjav ude- leženk: Maja, 50 let: shujšala je 8 kg, tekla je 100 dni, vsak dan 20 mi- nut. “Pravijo, da sem veliko bolj umirjena in da me ne spravi vsaka stvar iz tira”. Janja, 44 let: shujšala je 4 kg, tekla 100 dni, vsak dan od 20 do 25 minut. “Družinski člani so navdušeni nad mojo vztrajnostjo, partner me je pohvalil, da sem lepo preoblikovala noge. Še enkrat hvala za spodbudo in motivacijo. Vsakodnevno obja- vljanje časa teka je zelo dobra motivacija za vse začetnike. Pred tem sem občasno tekla, vendar nikoli nisem tako dolgo vztrajala. Vsak lahko vzame 20 minut na dan časa za- se”. / dalje www. saeka. si a Go- riškem so ver- niki vedno predano častili Mater Božjo. Radi so romali v njej po- svečena sve- tišča, na Barbano, Sveto Goro, Svete Višarje, Staro Goro nad Čedadom, na Kostanjevico, Mirenski Grad in Preval, k Sveti Mariji Kraljici narodov, še posebno ob velikih marijanskih praznikih. V te kraje so se zatekali z molitvijo, priprošnjami, Materi Božji podarjali ex voto, predmete, zlato, dragocene prtičke v zahvalo za prejeto milost. V preteklosti so se na ro- manje odpravljali v skupinah, z vozovi na konjsko ali volovsko vprego, na katerih so bile hrana, pijača, odeje in vse, kar je bilo nujno po- trebno za preživetje ne- kaj dni zdoma. Med pot- jo so navadno molili in peli Mariji posvečene pe- smi. V primeru, da so na sveti kraj prispeli pod noč, so romarji prespali na cerkvenih klopeh ali največkrat pod sinjim nebom, saj so romanja navadno potekala med toplejšimi me- seci v letu. Ime Preval izhaja iz sloven- ske besede “prehod” - pre- hod v geograf- skem, zgodo- vinskem in jezi- kovnem smi- slu, saj je bil ta prostor, kjer stoji cerkvica, od nekdaj stičišče različnih narodov, ki živijo na tem ozemlju. Zgodovinski viri pričajo, da je na tem mestu stalo svetišče že v zgodnjem srednjem veku. V stoletjih je bilo večkrat za- puščeno in nato obnovljeno, še posebno po drugi svetovni vojni; ponovni prerod je doživelo predvsem po obisku papeža Janeza Pavla II. v Gorici, leta 1992. Tedaj se je sveti oče v prostorih goriške nadškofije poklonil prevalskemu kipu Marije in Jezusa, blagoslovil temeljni kamen in svetišču dal naziv Svete Marije Kraljice narodov. Leta 1995 je papež v Vatikanu, na Trgu svetega Petra, osebno bla- goslovil zlati kroni za Marijin kip, ki sta nastali iz zlata, ki so ga verniki darovali Materi Božji. V ta kraj so se naši predniki množično odpra- vljali še posebno ob 15. avgustu, prazniku Ma- rijinega vnebovzetja. Ljudje so prihajali iz bližnjih vasi - Moša, Krmina, s Koprivnega, iz Brd, a tudi s Krasa in celo iz tržaških vasi. Naj- prej so se zbrali pri slovesni maši, ki je pote- kala v italijanščini, slovenščini in z drobci fur- lanščine in med katero je pel zbor, nato so se udeležili procesije. Množica se je vsakokrat ze- lo urejeno postavila v vrsto za procesijo, med katero so v belem oblečene deklice nosile košarice z naravnim in papirnatim cvetjem ter blazinice, na katerih so bili pritrjeni zlati predmeti, nakit, ki so ga verniki darovali Ma- riji. Tudi Marijin kip je bil nekoč okrašen z dragocenimi ex voto, tako da se je med pro- cesijo povsem čudežno lesketal v soncu. Pri- jazna gospa, ki mi je prisrčno zaupala svoje spomine na romanja, mi je povedala, kako so verniki nestrpno pričakovali ta dan, pripra- vljali so se, izbirali najlepša praznična oblačila. Pripovedovala mi je, kako je med ro- manjem k Mariji na Preval zelo dosti molila in prosila, da bi jo Božja Mati blagoslovila in obdarila z otrokom: ker je zanosila in srečno rodila tri zdrave otroke, ji je v dar nesla svojo zlato krstno verižico. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so začeli med procesijo Ma- rijin kip prevažati na kmečkem vozu, pri- ložnostno okrašenem z blagom in belim cvet- jem - nageljni in lilija- mi, na katerem so se- dele triletne deklice z modrimi ali rožnatimi tunikami in šopki cvetja v rokah. Verskim obredom je na Veliki šmaren sle- dilo druženje oz. velik praznik, pri katerem so sodelovali vsi ro- marji, ki so se razpršili po poljih ob cerkvici in se okrepčevali pri stojnicah. Na lesenih mizah pod drevjem so svoje jedi in pijačo ponujali gostinci iz Moša in Brd, tudi prodajalci lubenic so bili prisotni in obrtniki, ki so otrokom ponujali zvončke in piščalke iz gli- ne. Gospa se spominja, da so mladi fantje svojim zaročenkam radi ku- povali sladke kolače. Ti so bili zelo všeč tudi tistim vernikom, ki so se včasih pritoževali, da je veselje za ljudski praznik večje od zanimanja za verski pomen romanja - verjet- no so si tudi oni privoščili marsi- kateri kolač, še posebno pa “pevarins” ali po- prnjake, okusne piškote podolgovate oblike iz mandljev in z dodatkom popra. Te preproste, dišeče piškotke rjavkaste barve so gostinci po- nujali ob kozarcu žlahtne kapljice, navadno so jih shranjevali v veliki stekleni vazi na točil- ni mizi v gostilni, na Prevalu pa so jih s pod- jetniško iznajdljivostjo vsako leto za ta praznik prodajali na svojih stojnicah v upanju, da bi romarjem spodbujali tek in žejo. “PEVARINS” Sestavine: 250 g moke, 125 g mletih mandljev, 50 g slad- korja, 50 g medu, 80 g masla, 1 majhno jajce, pol žličke cimeta, 1 četrt žličke muškatnega oreška, 1 četrt žličke mletega popra (po okusu tudi pol žličke), 1 žlička pecilnega praška, ščepec soli. Priprava: Maslo, sladkor in jajce penasto umešamo, na- to dodamo moko in med. V homogeno maso dodamo še preostale sestavine in zmesimo krhko testo, ki mora v hladilniku počivati vsaj 2 uri. Testo razvaljamo ne preveč na tanko in s koleščkom oblikujemo podolgovate piškote. Pečemo na 175 - 180 stopinj Celzija približno 10 minut. N Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (49) Božidar Tabaj, Matej Klanjšček, Mojca Dolinšek in Polonca Cijan (foto M. Brajnik) Aktualno 29. avgusta 2019 15 O prelepem, a žalostnem kotičku Benečije Film o Idrski dolini olina, v kateri živim, do- lina Idrije ali Idrska do- lina, je ena najlepših dolin, kar jih poznam. Veter Me- diterana še riše nežne obrise vi- nogradov tam, kjer se šele začenja. Daleč proč, v objemu Kolovrata, pa je divja, skalnata in pristna, kot je pristno samo srce Benečije. Gozda in divjadi je veliko, ljudi skoraj ni več, tam, na strmih pobočjih, ujetih med reko in nebo. Tisti, ki so ostali, pa so taki, kot jih opisuje Cankar, ko govori o vseh nas Slovencih. Njih jezik je pesem, srce se jim odpre ob zvokih har- monike, živijo ujeti v strmino in zagozdeni v samoto. In še vedno govorijo naš jezik. Ena prvih beneških vasi na de- snem bregu Idrije je Obuorča, Oborza v italijanščini. Ljudi je tu še vedno precej, prišli so z vseh vetrov, najmanj je do- mačinov … A vendar je v Obuorči še slišati našo besedo. Zadnjič sem se zapeljala tja, ker so me povabili na večdnevno druženje ob Velikem šmarnu. Harmonike seveda, ramonike, ki jim je nekoliko zagodlo vre- me, pa film, Vrnil se bom ob Božiču…… Ritornero' per Natale v italijanskem izvirniku. Kljub temu da sem film pred leti že videla, menda je bilo prvo le- to, ko sem se preselila v Be- nečijo, sem odločila, da si ga še enkrat ogledam. In sem se zato pripeljala v vasico, ki je bila nek- daj zame le ena izmed tolikih, počasi pa mi postaja domača. Počasi, ker sem, kljub vsemu, nekoliko plahe narave in ker so Benečani ljudje, ki ti ne zaupajo ob prvem srečanju. Nasprotno, celo leta minejo, preden “po- gruntajo”, ali si sploh vreden njihovega prijateljstva. In to je lastnost, ki jo pri njih najbolj ce- nim. Tokrat sem se seveda v Obuorčo pripeljala prezgodaj, D ko sem parkirala, pa sem prese-nečeno zaslišala svoje ime. To-plina, ki jo začutiš, ko zaslutiš, da nisi več popoln tujec. Z dekletom, ki je glavna med or- ganizatorji, greva do društva, kjer bodo predvajali film. Spo- toma opazim, da na vaški ogla- sni deski že visi letak, ki sem ga nameravala izobesiti. Kdo pa je izobesil letak o koncertu v Pra- potnem, vprašam. Veronica pra- vi, da ne ve. Opazim, da je letak tako skrbno prilepljen, da ga no- ben veter ali neurje ne moreta odtrgati. Nekdo ga je dobil - morda sem mu ga dala ravno jaz na Rožinci -, ga spravil v žep in ga izobesil tu. Moj slovenski le- tak o koncertu zbora Ipavska. Na projekcijo čakajo še drugi vaščani, prinesemo še nekaj klo- pi, ker se nam zazdi, da jih bo premalo. In res so kmalu vsi se- deži polni. Ob računalniku pred malim platnom sedi avtor fil- ma, Paolo Rojatti. Priletni možakar, ki je film snemal sku- paj z ljudmi iz Benečije tri leta, nam prizna, da je ob vsaki pro- jekciji ganjen. Tudi sama vem, da sem se rade volje odzvala po- vabilu in prišla, da si film ogle- dam že drugič. Počasi ugasnejo luči, na platnu se začne pripoved o izseljenstvu in revščini. Pred leti je bila to sa- mo pripoved o Benečiji, zdaj v filmu spoznavam kraje, po ka- terih sem sama hodila. Večina prizorov je posnetih v Obuorči, vasici nedaleč od mojega doma. Najprej je bilo to zame samo ime na cestnem kažipotu, poz- neje, nekega zimskega dne, sem se v Obuorčo napotila peš. In ugotovila sem, da je vas lepa, lična in urejena. Čez leto ali dve sem po zaslugi prijatelja nekako prišla v stik z vaščani. Lani je bi- lo pravzaprav, ko smo se odločili, da povabimo na naša pobočja pevce iz Rečanske doli- ne. S petjem so spremljali mašo v Obuorči. Po maši so zaigrale harmonike, ramonike, kot jim pravijo tu, in nekako se je počasi začel taliti led med mano, ki sem še vedno tujec, in do- mačini. Počasi, kajti Benečani težko zaupajo tistim, ki so sem prišli in niso del njihovega vsak- dana. Zdaj v Obuorčo prihajam že kar pogostokrat, nekatere do- mačine imam za prijatelje na so- cialnem omrežju, da me lahko povabijo, ko imajo kakšno pri- reditev. Letos sem prvič pusto- vala z njimi. Pravzaprav sem prvič pustovala na vasi. Vem, da boste nekateri rekli, da pusta ne marate. Saj ga tudi jaz ne ma- ram. A pust na vasi je nekaj čisto drugega. To, da se zbereš zjutraj in greš od hiše do hiše, od vasi do vasi, od začetka do konca naše prelepe, divje Idrske doli- ne, je nekaj, kar postane del te- be. Ko se maske zberejo, je še ju- tro, je še rosa, je še mraz. Potem se počasi ogreje. Dan, vzdušje, glasba …. Hodili smo pozno v noč, peli, jedli, pili. Ampak to ni bilo najpomembnejše. Najpo- membnejše je bilo, da smo se zbrali, da smo pregnali tišino in odtujenost iz te naše nesrečne doline. Da smo zapeli. Najprej plaho in negotovo, nato vedno glasneje. In da sem postala del tega, del petja, del dolgega spre- voda, del te doline, teh vasi, teh trdoživih ljudi, ki dolga leta kljubujejo samoti, odtujenosti, pritiskom, potujčevanju. A še vedno znajo zapeti. Naše sloven- ske pesmi. Zdaj te ljudi gledam na fil- mskem platnu. Oni so, moji znanci, skoraj že prijatelji, s ka- terimi se srečujem na srehodih, na vaških praznikih. In tam v Britofu, v go- stilni, ki nam pomeni stičišče in smo vsi tam doma, pa čeprav je na slovenski strani meje. Film, ki sem ga že gle- dala, ko še nisem ve- dela, kako težko je preživeti v Idrski doli- ni, zdaj gledam z dru- gačnimi očmi. Poti, steze, strmine sem že prehodila, spoznala. Zdaj so že del mojega vsakdana. In skupaj z domačini se smejem, ko se na platnu pojavi Bruno iz Bordonov s svojim kavbojskim klobukom in prikri- tim nasmeškom. Skupaj z ženo sta imela gostilno, gostilnico, ki je sicer zdaj že zaprta, a za prija- telje vedno odprta. Pa Sergio. V filmu ne igra ravno poštene vlo- ge, a jaz se ga spomnim na vaškem prazniku, v vasi, kjer zdaj živim, kako z mojim prija- teljem Igom poje solo ob har- moniki. Pa Charlie. Charlie ni domačin. V to, od vsega odtrga- no dolino je zašel kot vojak, kot obmejna straža. In se je zaljubil v domačinko. In v dolino. In v jezik, ki mu je bil sicer tuj, a si je našel prostor v njegovi do- brosrčni duši. Domačini se sme- jejo, kažejo na hiše, na polja, na znane obraze. Počasi spoznam, da so se v mali vaški dvorani zbrali predvsem nastopajoči in tisti, ki so pri filmu sodelovali. Tri leta so delali, čisto zastonj. Nikoli prej niso nastopali kot igralci. A vloga jim je bila pisana na kožo. Zaradi življenja v tej dolini, zaradi revščine, zaradi sa- mote. Vloga o izseljenstvu, o odhajanju in o vrnitvi. Be- nečani se namreč vračajo. Leto za letom. Vse življenje. Vedno. Če jim je le mogoče. Film se počasi zavrti, občinstvo ga sremlja z živahnimi pripom- bami. Gledam obraze, ki so na platnu tako resnični in v resnici tako podobni junakom iz zgod- be. Zdaj je to nekako tudi moja zgodba. Zgodba moje doline. Idrske doline. Najlepše doline, če mene vprašate. In najbolj žalostne. Suzi Pertot okrat izjemoma o pri nas manj poznani športni pa- nogi, ki pa je slovenske barve v avgustu nagradila z iz- jemnim uspehom. Moto- krosist Tim Gajser je drugič postal svetovni prvak v elitnem razredu MXGP, kar je zanj drugi naslov po letu 2016. Še ne 23-letni špor- tnik se je nove lovorike ve- selil v nedeljo, 18. avgusta, po Veliki nagradi Italije v Imoli, ko je zbral dovolj točk za neulovljivo pred- nost pred zasledovalci pred zadnjimi tremi dirkami se- zone. Letos tekmuje Gajser izjemno konstantno, tako da je vseskozi večal vodstvo pred konkurenti. Na kar štirinajstih od dosedanjih petnajstih dirk v sezoni si je v vsaj eni vožnji (tekmo sestavljata dve) privozil stopničke. Pot do končne- ga uspeha je postala po- ložnejša tudi po odstopu s tekmovanja poškodovane- ga veterana Tonija Cairoli- ja, 34-letnega italijanskega super zvezdnika tega špor- ta, ki je v kraljevskem razre- du motokrosa osvojil kar devet svetovnih naslovov, šest zapo- T rednih. Da pa ne bo pomote,Gajserjev dosežek je povsem za-služen, kar mu priznava vsa sve- tovna javnost. V Imoli mu je med drugimi (zlasti številnimi Slovenci ob dirkališču!) zaplo- skal tudi znani dir- kač MotoGP Andrea Dovizioso. Mladi motokrosist, doma iz Slovenske Bistrice, je na veliki sceni nase prvič opo- zoril v sezoni 2015, nato pa pri komaj 19 letih postal svetovni prvak v skupnem seštevku, potem ko je že prvo dirko v karieri v elitnem razredu v Katarju … dobil. V na- slednjih dveh sezonah je imel veliko težav, vrstili so se padci in slabše uvrstitve, letos pa si je spet vzel, kar mu pripada. Nanizal je se- dem zmag, skupno jih je nato (doslej) zbral dvanajst, tako da že kar nekaj časa ni bilo dvo- ma o prvaku. Ne sme- mo pozabiti, da je bil Tim Gajser enkrat sve- tovni prvak že tudi v nižji kategoriji MX2 v že omenjeni sezoni 2015, pred poletom med naj- boljše motokrosiste. Atraktivna panoga, ki združuje vratolomne skoke in vrtoglave hitro- sti po zelo težavni peščeni podlagi, zahte- va izjemno pripravlje- nost, spretnost, samoza- vest in najbrž tudi kanček norosti. Tim Gajser pa je v njej zdaj res največji svetovni virtuoz. HC Ko se seminar izteče, vsako leto mi kdo reče: “Kar prepiši poročilo, kaj se lani je zgodilo”! (Češ da seminar vsak iz leta v leto je enak.) Ni tako! Takoj dokažem, da ni res in da ne lažem! Že kraj, izbran vsakokrat, dogajanju da svoj pečat. V Radence že dosti let – pravijo, da kar deset - na pevske vaje nismo šli. Zato vse novo se nam zdi. Je vse bilo takrat visoko, veliko, dolgo in široko? Jedilnica se stadion zdi s prostori za petsto ljudi! Od naše mize do dobrot bifeja je res dolga pot! Sproti prebaviš, kar si vzel, in boš z lahkoto spet začel. Prav nazadnje za plačilo, da se je toliko hodilo, brez sramu si naložiš slaščice vse, kar jih dobiš! Pustimo prostor in jedi! Poglejmo važnejše stvari! Najprej posebnosti sezone. Še Berta, ki nikdar ne klone, je najbrž “fiksala” v duši, ker se ji stalno nekaj ruši. Vsak drugi, ki se letos vpiše, gotovo kmalu se izbriše: če prvi zlomi si kosti, je drugi v bolnici, tretji zboli. Smo postali del grozljivke ali morda detektivke?! Zgleda, da smo kakor tisti Indijančki iz Agate Christie! Nazadnje pevcev nekam malo na seznamu nas je ostalo. Na srečo dvignila moralo skupina fantov je vsaj malo. Iz Devina, Nabrežine prinesli nekaj so svežine. Ker smo jih zelo cenili, so dvojne lekcije dobili. Aleš Marčič, Ferlan Mirko sta vodila tako dirko skozi note in napeve in še tehnične zadeve, da smo jih občudovali, kako junaško so zdržali. Posebej vadit so hodili, z nami le jedli so in pili. A zadnji dan so nam zapeli! Že tega smo bili veseli. Spet drug prostor – ure iste – Klančič vadi organiste. Pravzaprav sta samo dva, a kvaliteta se pozna! Borut je še fantek bil, ko h kraljici je glasbil sedel, nanje igral, se trudil in se v orgle je zaljubil. Menda je Vera pristopila k orglam, ker bila je sila. Da bi praznoto napolnila, tik-tak se orglat je naučila. Zdaj pod Klančičevo roko oba že letata visoko. Končno do jedra smo prispeli. Katerega? Kako smo peli in sploh kako smo preživeli ta teden, ko smo vaje imeli mi, prava duša seminarja, mi, ki stalno brez denarja, brez pohval in brez premora v cerkvah pojemo dol s kora. Odgovor kratek je in jasen: “Za nas ta teden bil je krasen”! Zakaj se vsem tako nam zdi, ni treba, da bi ugibali. To ni zasluga le vremena in ne velikega bazena, ne klime in ne lepih sob, ne kar dobili smo pod zob. Komu torej se pripiše? Lavrenčiču! (tako se piše naš dirigent; in kdor ne ve, mu Hilarij je ime.) Kaj pri njem nam vsem je všeč? To, da ne zahteva več, kakor to, kar lahko damo in izboljšati še znamo. Do pevcev, vodstva je spoštljiv, zna biti v vsem prilagodljiv. Ko mu Alenka in odbor pripravili so pesmi izbor, mirno je sprejel predloge in koj lotil se naloge. “Res je mapa kar debela, a ne zahteva dosti dela. Izbrane pesmi vsi poznajo, lahko opraviš z eno vajo”. Tako vrhovi so trdili. Ko pevci mape smo dobili, pa v grozi smo oči zavili. “Gospod, usmili se”! se sliši stok... in mape so nam padle iz rok. “Še boljše, če jih niste znali”, Hilarij malo se pošali. On že dobro nas pozna. Ve, kaj ne gre in kaj se da. Pred petjem se je treba ogreti, a obzirno s tem začeti, ker “telovaditi” pač z leti pomeni: malo vrat vrteti, dobro dihati se učiti, a hujše vaje opustiti, da se hrbet ne blokira. Hilarij ne filozofira in z nogami je na tleh. Pove nam kaj, kar vzbuja smeh, da malo nas razbremeni, ko se iz glav nam že kadi. Le nekaj jasnih ima zahtev: da zbor bo točno, ubrano pel, skupaj končal, skupaj začel. Večkrat se je pozabilo, da pesem nosi sporočilo. Da besed se ne potvarja, se razločno izgovarja, tudi s pravo intenziteto, da ni kot lajna vse zapeto. A da slovesno zazveni, včasih zbor preveč kriči. Hilarija to skoraj zlomi: “Ste fanfare, ne tromboni”! Kar je “piano”, naj bo piano, čisto, jasno šepetano, kakor spovedniku v niši, ko nočeš, da kdo drug te sliši. Le da ne uide “nota grega”! Takrat Hilarij se ne krega. Iz obupa vse prekine, da jezo skrije, raje izgine. Kar zadeva pa ostalo, vse se popraviti bo dalo! Iz krave vol ne bo nastal... Le da bi ton ves čas ostal! Resnost, točnost pa zahteva. Ko slučajno neka reva par minutk je zamudila, smo deležni opozorila: “Kdor prihodnjič to stori, en deci plača vsem”! In mi smo ta predlog odobrili z mislijo, da bomo pili. Ne da bomo vsi pijani!!! Samo malce razigrani. A naslednjič, ko začnemo, spet en prazen stol uzremo. Že soprani pet' začnejo, ko se vrata tiho odprejo. Takoj je konec resnih vaj, ker vsi ozrejo se nazaj, kjer sestra Angelca se pojavi, nedolžno, angelsko pozdravi. Prav njej bi kazen naložili?! Na njen račun pač nismo pili... Prijazna je, nam pravi vice! (bolj za nebesa kot za vice...) s smehom pa trebuh poskakuje, in sape spuščanje urejuje. Smeh in resnost v pravi dozi sta nam pomagala vseskozi, za dosego rezultata - čeprav zasedba ni bogata. Hilarij, lepa hvala ti! Zdaj vemo: nismo za v smeti! Lučka Susič ZCPZ TRST / PEVSKI SEMINAR 2019 – Radenci Domači uspešni športniki Motokrosist Tim Gajser spet na svetovnem prestolu Aktualno29. avgusta 201916 Gianni Rijavec “Moj novi glasbeni stil je moja popolnoma nova glasbena pot!” POGOVOR lasbenika Giannija Rijav- ca poznamo že vrsto let, nekateri smo ga spoznali že v začetku osemdesetih let mi- nulega stoletja, ko je bil med ustanovitelji ansambla Big Ben, s katerim je kmalu zaslovel najprej s pesmijo Lep pozdrav, ciao Ma- teja, kateri je sledila še vrsta uspešnic. Bili so drugi časi. Tistim, ki se nam malo toži po njih, je gotovo lepa novica najava koncerta, ki ga bo Gianni Rijavec imel na Gradu Kromberk v soboto, 31. avgusta letos zvečer, dali so mu pa naslov Gala romantični koncert. Izvedli ga bodo glasbeniki Godalnega kvarteta in seveda Gianni Rijavec. Kako ste se odločili za ta kon- cert in kaj boste na njem pred- stavili? Že dolgo časa se pogovarjamo o mojem samostojnem koncertu na Goriškem. Povedati moram, da vsa ta leta, torej leta, odkar sem na sceni, še nisem imel na Goriškem svojega “pravega” kon- certa. Ko rečem pravega, imam v mislih samostojni koncert, brez gostov, torej solistični koncert v pravem pomenu besede. Očitno je zdaj dozorelo, prišlo je do tiste- ga pravega trenutka, ko lahko imam svoj koncert. Malo pa drži tudi znameniti rek “Nemo pro- pheta in patria”- nihče ni prerok v domovini, doma ni nihče cen- jen, boljše je tisto, kar prihaja od drugod. Žal je prav tako. No, priz- nati moram, da se je sedanja oblast na Goriškem končno spomnila tudi name. Moj novi glasbeni stil Gianni Rijavec in go- dalni kvartet, ki ga bom predsta- vil na koncertu na Gradu Krom- berk, je moja popolnoma nova glasbena pot. To sem zdaj jaz, to najbolj čutim. Morda se zdi ne- koliko čudno, pa vendar, zdaj sem se našel. Glasba, ki jo zdaj ustvarjam, je tisto, kar že od nek- daj nosim v sebi. Na oder sem po vseh teh letih postavil klavir, svoj osnovni instrument, zaradi kate- rega sem hodil v glasbeno šolo. G Ideja se mi je še dodatno porodi-la, ko sem bil na turneji v Argen-tini, kjer sem nastopal sam s kla- virjem. Bil sem sam na odru s kla- virjem, pred menoj velika mno - ži ca ljudi … Rekel sem si: “To je pra va stvar, to sem jaz”. Po vrnit- vi s turneje sem klavirju dodal še godalni kvartet in nastal je pop- simfo. Združil sem pop in simfo- nično glasbo. Ostajam zvest me- lodiji, zapomljivemu refrenu. Želim, da ljudje pesmi pojejo, da si zapomnijo refren. Tega danes v sodobnem slovenskem popu manjka in zaradi tega smo ostali brez uspešnic-hitov. Na koncertu bom tako predstavil svoj novi gla- sbeni pop-simfo stil-melodiozni slovenski pop. Lepo bo, želim si romantike, želim ljudem dati ro- mantiko, ki je v današnjem po- norelem tempu-času primanjku- je. Koncert bo torej lep, roman- tičen, poseben … snemal se bo za nacionalno televizijo TVSLO. Čeprav si predstavljamo, da boste na koncertu izvajali predvsem zadnje skladbe, bo- ste najbrž prepevali tudi pe- smi, po katerih vas najbolj poznamo? Na koncertu bodo izključno nove pesmi, ker je to zdaj nekaj druge- ga, je nov stil, sem drugi jaz, ni- sem več tisti Gianni iz časov Ma- teje, Špele... in pesmi, ki sem jih takrat ustvarjal, ne gredo v kon- tekst. To ne pomeni, da so pesmi iz preteklosti manjvredne, na- sprotno, so enkratne, nepozabne, ampak sodijo v neki drug čas. Zdaj čutim drugače, v sebi nosim nekaj drugega in želim, da ljudje to slišijo, vidijo. Koncert Gianni Rijavec in godalni kvartet je spek- takel, je kaj slišati in videti. Posta- vljam nekaj novega, to sodi v da- našnji čas... in Grad Kromberk je odličen ambient..., kot da bi ga gradili zame (hehehe...) Že vrsto let ste na slovenski pevski sceni, pop sceni, če smem tako reči. Povejte nam, kako se je spremenila? O slovenski pop sceni lahko go- vorimo od nastanka Slovenije kot samostojne države dalje. Prej smo bili del jugoslovanske pop scene, na katero pa nismo imeli kaj pre- več vpliva. Bili smo “zaprti” v svoj slovenski prostor. Očitno je ta močni vpliv pustil posledice. Ko je nastala Slovenija, smo do- bili možnost, da se tudi v pop gla- sbi “postavimo na svoje noge”, pa se žal nismo. Nismo postavili svojega pop melosa, ki bi bil značilen za Slovenijo, prepozna- ven tudi v svetu, žal. Govorim o klasičnem melodičnem popu, ti- stem, ki je pri ljudeh popularen. Vprašanje, ki ste mi ga postavili, je zelo kompleksno in zahteva poglobljeno razpravo. Zadnja leta po slovenskih ra- dijskih postajah vrtijo vse mo- goče, a zelo malo slovenske iz- virne glasbe, je tako? Tukaj lahko nadaljujem odgovor iz prejšnjega vprašanja. Predvaja se slovenska glasba, ker je z zako- nom predpisano, koliko sloven- ske glasbe se mora predvajati. Vprašanje pa je, kakšna slovenska glasba se predvaja. Vsekakor ne kvaliteten melodičen slovenski pop, pa recimo temu sredinski pop. To je tista glasba, ki je pri lju- deh popularna, ki jo imajo ljudje o sem opazila, ko sem šla delat. Delala sem v centru, ki nudi pomoč otrokom ti- stih družin, ki so v socialni ali fi- nančni stiski. Na to službo sem se pripravila na nekih glasbenih in likovnih delavnicah, a sem hitro dojela, da situacija tam ni ravno rožnata, zato sem celoten program dela spremenila in sem na glasbe- ni in likovni podlagi učila abece- do, številke... prav osnovne stvari. Po izobrazbi nisem učiteljica, am- pak v zamejstvu sem delovala v or- ganizacijah, ki so mi omogočile delo z otroki: vodila sem zborček, bila sem voditeljica pri skavtih... tako da imam vsaj malo izkušenj. Na pomoč sem prosila tudi svoje prijateljice učiteljice, ki so mi sve- tovale kakšne “trike” in podobno. Zelo me je prevzelo dejstvo, da so razredi zelo številni. V vsakem je približno 70 otrok. Žalostno pa je, da nekateri pridejo do 6. razreda, ne da bi kdaj sploh napisali niti črke. Učitelji imajo tam posebne navade. Učijo jih po starih meto- dah, tako da so učne ure suhopar- ne in otroci začnejo razgrajati, tudi T ker jih je veliko v vsakem razredu in je težko obdržati koncentracijo pri vseh. To privede žal do te- ga, da začnejo učitelji fi- zično obračunavati z otroki, da bi pridobili vsaj malo avtoritete. To me je najbolj presunilo in mi je bi- lo težko sprejeti kaj takega. Tako težko, da nisem tega sprejela. Na začetku sem se temu upirala s tem, da sem skušala dopovedati tem učiteljem, da bi lahko ravnali dru- gače, da nasilje privede le do no- vega nasilja, a so mi vsakič odvrni- li, da se ne smem vmešavati, da ne poznam njihovih navad, da jih ne bom nikoli razumela. Prepričana pa sem, da so otroci enaki po vsem svetu, ne glede na spol ali barvo kože. Ta zadeva me je tako prevze- la, da sem se pozanimala in pre- brala njihove zakone; v njih piše, da je fizično obračunavanje z otro- ki zakonsko prepovedano. Šla sem s temi papirji do učiteljev, a tudi to ni pomagalo. Dosegla sem le, da ni bilo nasilja v moji bližini, žal so mi nekateri otroci povedali, da jih učitelji še vedno tepejo, ko so daleč od mene. Dosegla sem tudi to, da sem dokazala ostalim učiteljem, da se lahko snov podaja tudi na za- nimiv način, tako da otroci rade volje poslušajo in sodelujejo. Čeprav nisem dosegla popolne ukinitve fizičnih obračunavanj, mi je bilo pri srcu boljše, saj mi je vsaj delno uspelo nekaj spremeni- ti. Otroci so me začeli imenovati “bela učiteljica, ki ne tepe”, tega sem bila vesela. Preden sem odpo- tovala domov, sem imela dolg raz- govor z ravnateljico tiste šole; do potankosti sem ji vse povedala in rekla mi je, da bo raziskala vso za- devo. Trenutno sva še na vezi. Kaj ti je najbolj manjkalo? Pralni stroj! Kaj pa si odkrila, česar prej nisi poznala? Kapulano. Kapulana je blago, ki ga uporabljajo ženske za vse. Vežejo si jo okoli pasu, ko delajo, v njej nosijo otroke, si jo zavijejo na gla- vo, sešijejo iz nje obleke. Tako je uporabna in lepa, da sem “svojim ženskam” doma kupila po eno. Tudi tebi. Vsi, ki smo tvoji prijatelji tudi na Facebooku, vemo, da pišeš neke vrste dnevnik za vse, ki so “ostali doma”. Ja, rubriko sem poimenovala “Vsim mojim doma”, četudi vem, da ni slovnično pravilno, a meni zveni bolj domače. Prav v tej rubiriki smo izvedeli, da si tudi v Maputu postala teta po izmišljenem kolenu. Kaj radi, to so hiti-uspešnice, ki osta- nejo, ki jih ljudje nosijo s seboj, prepevajo. Po večini se predvaja neposlušljiv slovenski pop, ki ni- ma značilne melodije, ki ljudem ne ostane v ušesih, in zato se po- gosto reče, ljudje re čejo, da je slo- venska glasba slaba. Zakaj je sla- ba? Zato, ker ljudem ne gre v ušesa. Zaradi tega smo v Sloveni- ji, odkar imamo svojo državo, ostali brez uspešnic-hitov, osiro- mašeni smo. Problem je torej v tem, da se ne predvaja raznolika glasba, predvsem ne tista, ki ima prepoznaven refren, ki bi si ga povprečen poslušalec (teh je več kot 80 %) lahko zapomnil. Zakaj po vaše vrtijo toliko bal- kanske glasbe? Odgovor je preprost in se deloma nadaljuje iz odgovora v prej šnjem vprašanju. Ker ljudje ne dobijo slovenskega melodioznega popa, se obrnejo drugam in glasba z Balkana ponuja melodijo. Zakaj pa glasba z Balkana in ne, recimo, iz Italije, Avstrije, Madžarske...? To je posledica našega “bivanja” v Jugoslaviji. Tako kot na drugih področjih je to pustilo posledice tudi v glasbi, kulturi, jeziku, na - či nu obnašanja... Radijske posta- je, predvsem komercialne, obsto- ječe stanje izkoriščajo, predvajajo tisto, kar je ljudem všeč. Balkanski melos (hrvaški, srbski...) imajo ljudje preprosto v ušesih …. ved- no bolj, ker komercialne radijske postaje to še pospešujejo. Tukaj bi morala odločilno vlogo odigrati nacionalni radio in nacionalna televizija, ki imata v osnovi po- slanstvo ohranjati slovenstvo, tu- di slovensko pop kulturo, ki je ze- lo pomembna, ker je to kultura, ki jo mladi najbolj absorbirajo. Dokazov, da je glasba z Balkana zlezla v Sloveniji ljudem pod kožo, je veliko. Naj navedem dva. Prvi je, da slovenski glasbeniki ustvarjajo “slovenski pop” na način, da glasbi z balkanskim me- losom dodajo slovensko besedilo in temu potem rečejo slovenski pop. Drugi pa je popularnost dal- matinskih klap. Dalmatinske kla- pe in njihove pesmi polnijo dvo- rane, slovenski zbori, okteti, kvar- teti pa propadajo. Slovenska na- rodna pesem ni popularna, in to je katastrofa za slovenski narod. Zakaj po vašem mnenju ni več prostora, ali ga skorajda ni več, za slovensko popevko, pa čeprav vsi vemo, da so bili zlati časi slovenske popevke eno na- jlepših glasbenih obdobij pri nas? Odlično vprašanje in sprašujem se, zakaj ni zlata doba danes, za- kaj je bila zlata doba takrat? Zato, ker se danes ne dovoli, da bi bil današnji čas zlata doba za sloven- sko pop glasbo. Pesmi iz zlate do- be slovenske popevke so imele re- fren, značilno melodijo in zato so ostale. Kot sem že povedal, se da- nes tovrstna glasba ne predvaja na radijskih postajah. Če glasbe- nik napiše kakovostno pop gla- sbo z značilnim zapomljivim re- frenom, se takšna pesem ne bo predvajala na radijskih postajah, predvsem ne na nacionalnem ra- diu. Zlata doba se torej lahko ta- koj povrne, potrebno je samo po- staviti prave ljudi na odgovorna mesta. Gianni Rijavec & Zuleika Mor- sut- Pesem Ljubezen je le ena- L'amore e' uno solo. To je bila dejansko prva pesem, ki sta jo pela slovenski pevec in itali- janska pevka, lepa, melodična, po uradni predstavitvi v Ogle- ju pa je kar potihnilo vse sku- paj, zakaj tako? To je bila velika priložnost, ki bi jo Slovenija lahko izkoristila ali morala izkoristiti, pa ni bilo po- sluha, žal. Italija se je takrat odlično odzvala in FVG- turizem Friuli Venezia Giulia je v projekt vložil veliko denarja in časa. Ita- lijani so želeli sodelovati. Sloven- ska stran je dobesedno ostala ne- ma. Ne vem, zakaj, morda nisem “pravi človek”, nimam pravega “pedigreja”. Želel sem povezati Slovenijo in Italijo, podreti mejo, ki je v glavah še kako prisotna. Bi- la je ideja narediti velik spektakel, koncert na trgu Evropa, kjer bi so- delovali glasbeniki iz Italije in Slovenije. Pesem je želela postati himna prijateljstva, povezovan- ja... žal, smo morali projekt “uga- sniti”. Še vedno vztrajate, saj živite od glasbe, pa je to sploh na sedan- ji slovenski sceni mogoče? Težko, zelo težko, zato je veliko ljudi klonilo. Dobesedno se uničujejo slovenski, predvsem pop glasbeniki in s tem slovenska pop glasba. V Sloveniji lahko živi- jo, in to odlično, glasbeniki iz nekdanjih jugoslovanskih repu- blik. Jaz vztrajam in se ne dam, grem naprej in verjamem, da bo posvetila luč, mora. Imamo to pravico, imamo svojo državo, in to nam mora omogočiti. Gotovo nam za sobotni kon- cert pripravljate kakšno prese- nečenje, nam lahko izdaste kakšno skrivnost? Ne smem, ker potem to ne bo presenečenje. Vabljeni iskreno, vsi, pridite in lepo nam bo. Hvala za pogovor! Jurij Paljk pravzaprav to pomeni? (smeh) Ja, res je. V Maputu sem navezala kar nekaj zelo tesnih pri- jateljstev, kar je po mojem tudi prav, da se zgodi, ko si tako daleč od doma. V resnici je tako, vsaj po mojem mnenju: tesne prijateljske stike v navadnih situacijah stkeš v določenem daljšem obdobju, a v Afriki sem imela na razpolago manj časa in sem bila na neki način sama, tako da je to prijatel- jstvo nastalo kar samo. Spoznala sem sosedo, ki je malo starejša od naju in je bila noseča. Zvečer sva skupaj klepetali o vseh mogočih stvareh, o vremenu, hrani, fantih. To dekle je samo, brez moža. V ti- stih krajih se to pogosto dogaja. Fant je imel drugo družino, h ka- teri se je vrnil, ko je izvedel, da je dekle zanosila. Ko se je rodila do- jenčica, sem ji pomagala, kot bi bi- la njena sestra, in iz tega je nastalo ime teta po izmišljenem kolenu. Ko sem uspavala novorojenko, sem ji pela pesmico “En mali slonček... ” in tako sem jo tudi preimenovala v “Moj mali slonček”. Če se za trenutek vrnemo k tvo- ji rubriki, ki jo pišeš na Faceboo- ku, si kdaj razmišljala, da bi pi- sala blog? Veliko ljudi me je že to vprašalo, a trenutno ne vidim potrebe po tem. Začela sem pisati nekako po naključju... nekega dne sem pač začutila to potrebo in besede so kar same prihajale na dan. Moji za- pisi niso zelo dolgi, so pa avten- tični. Dobila pa sem zelo dober odziv svojih rednih bralcev, če jih sploh lahko tako poimenujem. Pišem o zelo konkretnih zadevah, saj živimo v obdobju perfektnih “selfičev”, ki na neki način prekri- vajo resnično življenje, ki včasih sploh ni “perfektno”: vsi imamo mozolje, vsi se lahko spotakne- mo... ne vidim smisla prekrivanja tega. Raje neki “nesrečen” dogo- dek spremenim v lepo, mogoče tudi smešno zgodbo... in smešna je zato, ker se vsakdo lahko najde v teh zgodbah. Ko pišem, se svet okoli mene ustavi. Matej se mi smeje, ker, ko pišem, pozabim na večerjo, na likanje ali pranje. Tre- nutno res ne čutim potrebe po pi- sanju bloga, saj je dovolj, da zapis objavim na Facebooku, čeprav so mi rekli, da je to socialno omrežje za stare in je zdaj bolj popularen Instagram... mene ne zanima, očitno nisem več tako mlada tudi jaz. - No, jaz se s tem ne strinjam, saj sva rojeni istega leta, op. p. (smeh oz. pravo krohotanje prijateljic) - Še zadnje vprašanje: kaj pa zdaj? Vrnila si se iz Maputa, kaj te zdaj čaka v življenju? Zdaj bom preživela še nekaj dni v družinskem krogu in s prijatelji, nato pa se bom vrnila v Berlin, kjer je trenutno moj pravi dom. Začela bom iskati službo ali morda šla spet študirat. Imam seveda neke dolgoročne načrte, a ne vem, kam me bo življenje peljalo, komaj čakam pa, da bom odkrila, kaj me še čaka. Vsakič, ko sem pustila, da bi me življenje presenetilo, me je zelo pozitivno presenetilo. Ne vem, ali bodo bralci razumeli, am- pak jaz sem res zaljubljena v življenje … in ja, tudi v Mateja. Pa še to bi dodala, svojo izkušnjo sve- tujem vsem, ki so pustolovskega duha, vsem, ki imajo to skrito žel- jo, ker se na takem potovanju res veliko naučiš, otroci in ljudje ti re- snično napolnijo srce in s tem začneš gledati na življenje in svet na drugačen način, že samo pri premoščanju vsakdanjih težav. V Maputu so ljudje vedno nasmejani in pozitivni, čeprav živijo v zelo revnem kraju. Na težave ne gleda- jo negativno, ampak najprej po- gledajo pozitivno plat vsake težave in tako jo tudi lažje premostijo. To bi se morali vsi naučiti. (več fotografij na www.noviglas.eu) S 3. strani Zaljubljena ...