O OTROŠKIH DODATKIH II 9 isii 0.' 1953 1,413.625 44.153,000.000 2.603 1954 1,491.910 41.650,000.000 2.326 1955 1,610.000 46,800.000.000 2.422 imajo druge dohodke izven de-lovnega odnosa, zlasti pa dohod-ke od kmetijstva, se otroški dodatek zmanjšuje, all pa od-vzema v celoti. V prihodnje se bo otrožkl dodatek določal po naslednjem ključu: Pripomba: V letu 1955 je nastalo povečanje zaradi uvedbe do-datka 240 dinarjev za vsakega otroka. Glede »troških dodatkov Je treba predvsem rečl, da je to v re&nici neke vrste pomoč, ki jo daje skupnost zaposlenim za vzdrževanje družin z otroci. Ob spremembi predpisov glede otro-šbih dodatkov so upoštevali to načelo prav zato, ker po doseda-njih predpisih to načelo ni bilo dosledono izvajano. Pri določanju višine otroškega dodatka je tre-ba bolj upoštevati skup-ni do-hodek družine ali njene mož-nosti, da doseže ustrezajoče do-hodike. S spremembo uredbe Je zvezni izvršni svet pravzaprav izdal ukrepe, ki omogočajo, da ta dodatek v resnici služi kot dopolnilo dohodkov družin de-lavcev in uslužbencev. Tistim, kl Letni davek družinskega člana Do 50 din 50 do 100 150 do 250 nad 250 Dodatek 75»/. 50»/0 25°/t Število koristnikov otroškega dodatka, ki lmajo dohodke od kmetAjstva, znaša 274.000, število otrok, za katere se izplačuje do-datek, pa okrog 659.000. Povpreč-ni dodatek za to kategorijo ko-ristnikov je nižji zaradi doseda-njih predpisov in znaša okrog 1.570 din mesečno za vsakega otroka. Kakor cenijo, je precej tistih koristnikov, ki bodo zaradi znižanja cenzusne meje od 380 na 250 dinarjev na leto na člaria gospodarstva izgubili pravico do otroškega dodatka. Sprememba cenzusa Je bila nujna v prvi vrsti zato, ker je praksa pakazala, da so lastnikl kmetijsldh posrftev, ki so ob- enera tudl v delovnem odnosu, v mnogo bolj ugodnem položaju kakor pa tisti delavci in usluž-beacl, ki ničesar ne posedujejo. V mnogih primerih so prav za-radi teh razlogov zapustili kme-tijska posestva ln zmanjšali « tem kmetijsko prolzvodnjo. Stor-jene spremembe v predpisih bodo v tem pogledu položaj po-pravile in vzpostavile mnogo bolj enakopraven položaj med posameznimi kalegorijami ko-ristnikov otroškega dodatka. Ce primerjamo zneske, kl ]Ih posamezni delavci in uslužbenci sprejemajo kot dodatek za otro-ke, lahko vidiino zelo zanimivo sliko, da ponekod tl prejemlri presegajo celo znesek plač, kar je odvisno od števila otrok. Tako na primer dobi visoko kva-lificirani delavec vefi kakor po-lovico svoje plaCe, če prejema dodatek za tri otroke, nekvalifi-cirani pa več kakor znaša nje-gova plača. Pri višjih strokovnih uslužbencih gre ta znesek do po-lovice njihovih plač, pri pomož-nih pa Miaša 104,7»/». Ce pro-učujemo te številke, prav lahko ugotovimo, kako visoka sredstva mora skupnost izločati v obllki otroškega dodatka.