Kaj nam je storiti za lmdočnost? (Iz ptujskega okraja.) Zadnje državnozborske volitve so pokazale, da Slovenci po mestih prepočasi napredujemo, da tu pa tam sploh ni nobenega napredka opaziti, da pa raste stranka socijaldemokratov, da se krivi nauki človeški družbi in državi nevarne te stranke širijo tudi že med kmečkim ljudstvom. Kdor noče biti po sili slep, lahko to vse opazuje in vidi! Mesto Ptuj, katero brez slovenske okolice ne more shajati in živeti niti trideset dnij, postopa vedno bolj sovražno proti slovenski večini celega okraja. Kjer mestna občina le more, vzame v službo trde Nemce, ne iz Avstrije, ampak naravnost iz Nemčije. Domačini, se ve, ne potrebujejo kruha, pač pa tujci. Ako hoče kdo v mestu kaj prodati ali kupiti, moral bi vselej preje meslne očete, vse — od župana do zadnjega odbornika —¦ prositi dovoljenja, če sme Slovencu prodati, oziroma, če bi se smel kot Slovenec v mestu nakupiti in naseliti. Slovencu odvetniku, trgovcu, notarju, zdravniku, obrtniku bi mestno starešinstvo najraji vstop v mesto zabranilo, naselitev v mesto prepovedalo. Mestno starešinstvo in ž njim večina prebivalstva podpira in pospešuje najraji in najizdatneje vsako Slovencem sovražno društvo in podjetje, na pr. »Siidmarko«, se udeležuje vsake demonstracije proti Slovanom. In kdo so ti zagrizeni Nemci, ki hočejo vse SIovence pohrustati? Vodi jih notar Filafero, zvesti po- magači pa mu so župan in pek Ornik, trgovec Ott, trgovci Kazimir, Kolene, Sadnik, Selinšek, pek Stari, tiskar Blanke in drugi. Kje je slovenski ponos in možatost? Ali res Slovenci ne vedo, kako se more tej gospodi priti do živega, kako jih je učiti pohlevnosli in ponižnosti? Med priprostim in dobrim našira ljudstvoin širijo se krivi, nevarni nauki, po raznih listili in agentili. V vsako župnijo nadelali so si že pot; kajti nezadovoljni Ijudje, ljudje, ki so svoje zapravili in zagospodarili, Ijudje, ki ne marajo dela in ljubijo lenobo, nahajajo se povsodi in tudi v vsakej slovenski župniji. Ali ni naša sveta dolžnosl, da skušamo to kužuo bolezen pravočasno zatreti? Pojedini časniki tega ne morejo ; tudi par shodov v letu ne zadostuje. Ce mogoče, za vsaki sodnijski okraj, gotovo pa za vsaki politični okraj (obseg okrajnega glavarstva) mora se osnovati politično društvo; za vsako župnijo pa bralno društvo. Taka društva morajo si sčasoma pridobiti sodelavce govornike, podkovane v vseh praSanjih socijalnega in političnega življenja. Poduk se mora začeli vsestransko in temeljito. Z živo besedo doseže se največ; to nas uči izgled pri bratih na Koroškem, pa tudi pri Nemcih v najnovejši dobi. Mi govorimo večkrat o kmečkib zadrugah. Kdo pa nam bode te zadruge snoval, če ne podučujemo in ne pripravljamo kmeta na to že sedaj ? Z novim letom stopijo novi davčni zakoni v veljavo. Kdo pa je naše ljudstvo že podučil, kaj ti zakoni od njega tirjajo ? Ako ostane ljudstvo brez poduka, bode prišlo v škodo in v kazni. To se je pripetilo pred leti tudi na Nemškem, ko so upeljali nove zakone za obdačenje imetja. H koncu pa še to. Slovenci smo vendar enkrat prišli v državnem zboru pod en klobuk ter se ne ločimo več po kronovinah. Skušati moramo sedaj, da se vsaj nekatere točke našega programa izvedejo. Pri tem pa mora narod vse poslance podpirati. In koj se je dosihdob v tem oziru zgodilo? Koliko shodov in korporacij se je med nami že izreklo za jezikovne naredbe, za izpeljavo ravnopravnosti na temelju usnovnega zakona ? Skrajni čas ie, da krenemo na drugo pot, sicer bode prepozno! J.